Foifalaa paviallrana.
H
m
Strokovni list za pondlgo gostilničarskega obrta.
Glasilo »Osrednje zveze gostilničarskih zadrug na Slovenskem".
■ 		= List izhaja 20. vsakega meseca. ^—			 Za člane v „Zvezi“ včlanjenih zadrug stane list celoletno Din 20-—, polletno Din 10, četrtletno Din 5 —; posamezne številke 2 Din. 	**= Cena Inseratom: '/48 strani D 5'— vključno davek. ■-=- - --			Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Gosposvetska cesta štev. tt' .-i Strankam je uredništvo na razpolago vsak dan od 8.—18. ure. • ■■ Rokopisi se ne vračajo. Rokopise in objave jo pošiljati do 10. vsakega me-. .i. - seca, s tem dnem se uredništvo zaključi. —	 — . ...	
Štev. 4.	V Ljubljani, 2<	). aprila 1925.	Leto XII. k
Vabilo
na
Zadruge gostilničarjev, kavarnarjev, žganjetočnikov in izkuharjev v Ljubljani,
ki se vrši
v četrtek, dne 14. maja^1925 ob pol 3. pop. v gostilniških prostorih g. Kavčiča na Privozu.
SPORED:
1. Pozdrav.
2. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
3. Poročilo o delovanju zadruge v pretečenem letu.
4. Poročilo o računskem zaključku za leto 1924.
5. Proračun Ea tekoče leto.
6. Volitve:
a) načelnika,
b) načelnikovega namestnika,
c) osem odbornikov,
d) štirih namestnikov,
e) dveh nadzornikov (preglednikov).
7. Raznoterosti.
Po končanem občnem zboru zadruge se vrši ob pol 4.
občni zbor bolniške blagajne
članov zadruge s sledečim sporedom:
1. Citanje zapisnika.
2. Letno poročilo in računski zaključek za leto 1924.
3. Raznoterosti.
V Ljubljani, 28. aprila 1925.
Franjo Kavilč
načelnik.
Cenjenim članom zadrug,
Z današnjim listom pošiljamo položnice vsem tistim članom zadrug, kojih zadruge še niso pobrale oziroma še niso poslale letnega prispevka Zvezi za leto 1925 s prošnjo, da znesek 20 Din čim prej poslati blagovolite. Ker je to edina pomoč za izdavanje stanovskega lista.
Po sklepu Zvezinega občnega zbora bodo od zamudnikov imele zadruge izterjavah ta prispevek. Prihranite jim torej to delo in storite dobro, da plačate direktno. Opozarjamo pa tudi obenem, da je prispevke Zvezi plačati slehernemu članu zadruge, če prejema list ali pa ga odklanja. Kdor ga odklanja, bo na škodi. Naj torej nihče ne vrača »Gostilničarja«, kdor je dejansko član zadruge, le kdor obrt opusti, je odvezan teh dajatev.
Osrednja zveza gostilničarskih zadrug za Slovenijo v Ljubljani.
Razgled.
Čas letoviščarjev, tujsko prometno gibanje, izletniška sezija itd. je pred durmi. Marsikateri kraj bo imel zopet ponovljeno živahnejši promet in boljše dohodke. V takih časih se mora pokazati, kaj je dobra gostilna. »Gostilna«, to idealno ime, kraj, kjer se gostimo, zato se dobremu gostilničarju vsak rad odkrije, češ pri njem se res dobro gostim, in kako v dobrem spominu ostanejo taka podjetja, od ust do ust gre njih renome in vsak' poedinec zvabi 10 drugih v dober reelen obrat.
Priporočam vsem slovenskim gostilničarjem, sosebno v letoviščnih krajih, potrudite se biti eden boljši od drugega. Ne pretiravajte v cenah jedil, ne dajte jih iz
| kuhinje slabo pripravljenih in pa, kadar kupujete pijače, ne glejte na 25 ali 50 para pri litru, ako je vince dobro in pošteno in pa da bodete imeli pri izbiri vina pri sebi pravi okus, takra^se fap .v.go-stilni brž poznalo, če si dobrega 'pripeljal, vedno več bo prihajalo pivcev, ako pa točiš praskovca, pa ti izginjajo eden za drugim, pa če še tako kričiš, da nima nobeden boljšega vina v fari. Faktum ostane pa le drugačen.
In pa postrežnost. Lansko leto sem v vaš cenjeni list enkrat napisal, da ije nekaj gostilničarjev, ki ne spadajo v to kramo, in naštel nekaj slabih lastnosti. Tovariš v Celju se je hudoval, zakaj lopniti kar po vseh, češ nekaj je res takih, da se je jeziti, a večina je vzornih.
Dobro, tudi jaz ne maham po vseh. Namen kritika je dober nafnen in meri na to, da odkrije napake, da se dotični, ki ga kritika zadene, lahko popravi ali poboljša, je torej poedincem v korist. Lastne napake človek težko najde, dočim mu jih drugi prav lahko pokaže; in kdor ima prav zdravo jedro, bo tudi krenil na poboljšanje. Ravno v Savinski dolini sem moral naleteti na doživljaj, ki ga je glede nepostrežnosti vsekako pribiti. Na Peter in Pavlovo leta 1924 smo prikolesarili okrog osme ure zvečer v trg. Ustavili smo se pred gostilno z napisom »hotel«. Prenočišče je bilo dobljeno in tudi prav dobro, zdaj pa večerja. Po peturni vožnji je kolesar gotovo potreben čaja z limono ali kakšnim drugim sadnim sokom. Na naročilo dobim odgovor: »Ne moremo dati«. No pa belo kavo, tudi ne; no pa vsaj črno kavo, tudi ne;. pa mleka zavrite! I kako, ko pa ni več ognja, v. »špar-hertu«. Ja za Boga, pa se naj zakuri, smo
dejali. Ja, sedaj ko dekla že šparhert pu-ca, je kar izključena vsaka gorka jed. Zaklel sem se, da bom javno oštel takega oštirja. No, pa ime zamolčim. Vina pa domače salame dobite, pravi. Ves izžgan od vročine moraš vsled takega birtaša, ki meni, da so gosti radi njega, ne on za goste, nabasati se z govejo, po loju smrdečo salamo in zaliti grlo z deročim žveplanim vinom, da vse vkup leži in peče v želodcu ne celo noč, ampak še drugi dan. No, zato pa smo bili visoko v planinah, pet ur iz tega kraja, sredi popoldneva, kraljevsko postreženi z dobro obaro, kar-menateljci, kompotom, kavo in krasnim vincem po 20 Din liter. Zakaj pa je tu taka, vse hvale vredna postrežba? Zato, ker obratuje razumnik, ki se je obrti učil in pozna pomen besede gostilna ter ima pojme o tujskem prometu. Namesto, da široko sedi za mizo in kliče: Mica, Jera, nosi, nosi, bi raje skočil sam v klet in prinesel penečega ljutomerčana, tak po-strežlijivec se prikupi vsakomur, in gost komaj Čaka, da dobi priliko, ga zopet obiskati.
S točilno obrtjo gre, kakor se splošno opaža, nizdol. Kakor čujem, je bilo samo v Ljubljani v letu 1924 čez 300.000 litrov vina manj uvoženega kakor pa leta 1923, po deželi pa tudi v splošno nazaduje konzum. In kako ne. Vse se je spravilo na. te ljube vinske trtice sad. Šole, farov-že, občin. hiše. ceste, planke, vse se hoče zidati in staviti samo iz dohodka občinske doklade na vino. Gostilničar, premalo si ponosen. Kaj bi bilo, če bi gostilen ne bilo, kdo bi skupaj spravljal milijofle za zavožena občinska gospodarstva.
Ljubljansko gostilničarstvo je po svoji zadrugi neprestano zahtevalo odpravo občinske davščine na nočni obisk gostilen in kavarn, češ to pobiranje nam točno ob deseti uri odpodi večino gostov, da imamo obrtniki in tudi mesto samo škodo vsled padanja konzuma. Občinsko gerent-stvo je stavilo alternativo, da odpravi davščino za goste, če se poskrbi drugi dohodek; n. pr. 1 Din pri litru zvišati užit-nino na vino.
Dne 15. aprila so se gostilničarji v ta namen sestali in po dolgi hudi debati v dvetretjinsko večino sklenili, udati se in vgrizniti še v tako kislo jabolko. To pa samo za to, da se za vedno znebijo pobiranja nočnih taks, da prestanejo že enkrat biti magistratni sluge, ki so za svoje delo želi le nehvaležnost in v slučaju ne-možnosti točnega pobiranja bili še prav nesramo, oderuško kaznovani, in je imel govornik prav, ko je izjavil, naj se naloži ta davek kamor hoče, jaz hočem biti prost gospodar v svoji hiši, ne pa, da bi moral čakati na minuto, kdaj moram nastopiti kot občinski eksekutor nad svojimi gosti.
Na pristanek, če se zviša užitnina za 1 dinar na liter vina v Ljubljani, pa so sklenili vezati sledeče pogoje: 1.) za vedno odprava davščine nia nočni obisk gostilen in kavarn. 2.) odprava davščine na igre. 3.) odprava davščine na nezazidane parcele. 4.) odprava davščine na razvez-
ke in kazala. 5.) ukinjen je pobiranja kazni pri prestopkih policijske ure, po starih avstrijskih paragrafih, ker se globe za take prestopke, naložene pri policiji, itak stekajo v mestno blagajno. Nadalje se je gostilničarstvo zavarovalo tudi proti temu, da bi se po.višek užitnine pobiral tudi od zalog, katere so bile pred uvedbo povišanja užitnine uvožene v mesto in nadalje, da se, kakor nekdaj, odpisuje 1 odstotek na mitnici pri uvozu vina na osušitev in kalo. To pa iz razloga, ker ležijo, kjersibodi, draga vina že eno ali več let v kleteh ter se z osušenjem in gu-bitkom na obrestih na založeni kapital itak horendno same po sebi na škodo lastnika podražujejo.
Ljubljansko gostilničarstvo se je odločilo k temu koraku zgolj iz dejstva, da zadobi zopet enkrat prostost od pobiranja vsiljenih nemoralnih davščin, ki so mu poleg neprijetnosti od strani občin-stva, šikan mestnih organov ter predra-stičnimi kaznimi grenila že itak težko stališče v obrti. Gostilničarstvo bi s tem svojim usodepolnim korakom omogočilo mestni občini večmilijonski dohodek in znižanje režij za nočne kontrolne organe. Kak vpliv bo imelo to na obrat in konsu-menta, se bo šele pokazalo. Tako, tedaj imamo pričakovati zopet zvišanje cen vina. To so siame stvari, ki pritiskajo k tlom živahnejši vzlet v gostilničarski obrti.
Na prenočišča so se spravile menda tudi že vse občine v Sloveniji, kjer je le količkaj čutiti prometa s tujci, se občina že zdi poklicana nalagati davščine tudi na delo gostilničarja, na revno posteljo. Kako naj gostilničar pod vsemi takimi okol-nostmi bo v stanu pripomagati k znižanju cen v prospeh tujsko prometne akcije.
Svoj čas je bila pri velikem županu sklicana anketa v svrho zboljšanja našega tujskega prometa, vršila se je nato tudi anketa v Beogradu za isto stvar, ter je med drugimi pripomočki za povzdigo tujskega prometa tudi postavka »znižanja cen v naših hotelih«. Ta ideja pa je popolnoma iluzorična, če se hoče pritiskati na hotele, da znižajo svoje cene, kar radi medsebojne konkurence itak store, če pa se na drugi strani dovoljuje občinam, da nalagajo davščino na prenočišča v ogromni višini, skoraj eno tretjino od sobe vplačane vsote.
Vse to mora plačati tujec, ki pride k nam in ki se upravičeno pritožuje čez visoke cene in čudi se, da se od porabe perila, luči, kurjave itd. nakladajo take brezobzirne, občutne občinske davščine.
V Ljubljani n. pr. so v zadniih letih vsi lastniki prenočišč primerno znižali cene sobam, zato ni honetno iz stališča pov-zdige tujskega prometa, da hoče občina kriti gotove izdatke, ki nisa v zvezi s hotelsko obrtjo, iz hotelske davščine, s čemer povišuje neprimerno visoko cene prenočišč in to vse direktno na račun naših gostov. Če občina potrebuje denar, naj si ga dobi drugod, s pravičnejše razdeljeni-
mi bremeni, nikakor pa ni pravilno obremenjevati le hotelski in gostilničarski stan in njih goste, ker slednji prinesejo vendar le dokaj dobrega z možnostjo rednih in dobrih trgovskih zvez.
Če primerjamo druga večja mesta v Jugoslaviji, ni nikjer občinska davščina na sobe tako visoka kbt v Ljubljani ter prekaša tudi razmere v centrih sosednih držav. Koder se z vsemi silami in uspehom dela na to, da se davščine, ki obremenjujejo tujski promet, znižajo ali celo ukinejo.
V Zagrebu znaša ta davščina v prvovrstnih hotelih prve tri dni po Din 5, pozneje po Din 10 dnevno, v drugih in tretjevrstnih hotelih pa še mnogo manj, v Beogradu znaša ta davščina v prvovrstnih hotelih samo Din 10 dnevno. Zagrebški hotelirji delajo sedaj na to, da se dvojna višina po tretjem dnevu ukine in pobira vedno enako po Din 5 dnevno za I. hotele ter se je na vseh merodajnih mestih obljubilo, da se tej upravičeni zahtevi ugodi, da se tako zviša tujski promet, ki je radi visokih cen že zelo pojenjal. Pripomniti pa moramo, da so sobe v Zagrebu primeroma dražje, torej davek primeroma zelo nizek, v Beogradu pa je davek z ozirom na cene sobam skoraj trikrat nižji kot v Ljubljani.
Zadruga je dobila v zadnjem času nebroj apelov za delovanje na to, da se naj tudi pri nas v tem smislu pospešuje tujski promet, ne pa, da se ga z raznimi previsokimi davščinami obremenjuje in ovira. Vsak davčni predpis more iti do gotove mere, ko pa začne z raznimi poviški uničevati ono obrt, iz katere naj bi se stekal davek, je učinek ravno nasproten, ter se napravi na ta način obrti ogromno škodo, ki se v številkah niti ne da izraziti.
Slišal pa sem še zarukanca renčati: »Ti prokleti Beograd, ti Srbi, vse bodo iz nas izvlekli.« Takega omejenca možgani pa naj posejejo malo drugam ali pa naj si da od poštenega razumnika dopovedati, da jemlje država komaj šestino od naših vplačil. Vse drugo požro avtonomni davki. Res je, da vrši gorečnost naših fin. oblasti, to pa le v Sloveniji, neupravičeno pritiskanje na davkoplačevalce, dokaz, da je lani za 60 milijonov* Din več nadrla skupaj kot je bilo predpisano, tako ravnanje z nami ne dela prijateljev, še manj pa pripravlja poti k pocenjenju življenja.
Pri fin. oblasti se moram itak še malo pomuditi. Ako imaš plačilo, si točno v evidenci. Ako pa imaš pritožbo za odpravo krivice, ni 3 leta ali pa nikoli rešitve."Ako dokažeš na podlagi zakona nepravilnost postopanja, se pa izmažejo s tem, da pravijo, med vrstami j?a mi drugače čitatno, zato se na odloke te oblasti nikoli ne veseli.
Sicer se pa ni čuditi, ako fiskalni uradi pretiravajo v odmeri davščin, kajti pretiravati so začeli podjetniki sami. Vem slučaj, ko je imela priti kolodvorska baj raka (buffet) na zakup, oferentov je bilo 30 in vsakteri je ponujal 4-knat toliko na-
jemnino, kot je bila po starem določena. Ni čuda, da davčni komisar, ki vse debelo vidi, vzdihne: »Oh, ta obrat smo pa premalo obdavčili, glejte, koliko si upajo samo najemnine plačevati. To mora ogromno nesti. Taka naša gospodarska politika vodi v konkurze.
Našo karpovo komodnost pa je v novejšem času pričela preganjati še ena ščuka, ki glasno pravi Kristov rek: »Pojdi in stori tudi ti tako!« To je pojav dalmatinskih točilcev. Oblastva tolerijajo stvar tako, da nastopi Dalmatinec v družbo s koncesijoniranjem, ali pa kot poslovodja ali kletar, kakor se medsebojno dogovorita. Dalmatinec se ne straši še tako zanemarjenega lokala. Samo da je točilna pravica pri hiši. Pripelje vina, vmes še prav dobrega, tudi močnejša so dalmatinska vina kot naša navadna dolenjska, in pa kar -je glavno, cenejši: 12, 10, celo za 9 Din liter ga dobiš, vsa okolica dere tja, v lokalu, kjer se je preje prodalo 3 litre vina na dan, se ga sedaj 300 litrov. Konzument se raduje, sosed-gostilničar z dragimi dolenjskimi in štajerskimi vini pa se praska. Upamo, da bo pojav imel vsaj to dobro, da bo vplival na znižanje cen šibkih dolenjskih, bizeljskih in hrvatskih vin, ker sicer bo tiste, ki se držijo staro-verskih tradicij, konkurenca ubila. •
Le s skrajnim naporom, vljudno po-strežboi dobrimi jedili in pijačami, po možnosti z zmernimi cenami se bo pov-spel še marsikdo do eksistence. Kdor tega ne bo mogel vpoštevati, mu bo težko vzdržati pri dandanašnjih razmerah.
Trgovcem, kramarjem in branjevcem, kateri se silijo v točilno obrt, pa naj gostilničar obrne hrbet in pri takem kva-račugonu ne kupuje svojih potrebščin. In ako oblastva nočejo reda in ne znajo odločiti trgovca od obrtnika gostilničarja, pa bomo začeli tudi v gostilnah prodajati olje, špirit, riž, mpko, kavo, sladkor, sol itd. in sedli tako eden drugemu za vrat in šli vsi skupaj k vragu.
Kam to pride, kam to gre!
Z grozo opazujemo, da se točilnice, vinotoči, žganjarne in pivnice množijo dan za dnem po vseh vogalih in kotih na način, kakršnega doslej še ne pozna zgodovina gastronomije.
Da se tu pa tam v mestih pojavi kako podjetje z ustanovitvijo res vzorne delikatesne trgovine, ki mu pristoja tudi na malo točenje pijač občinstvu, ki si mimogrede vzame kak prigrizek, bi naj že bilo, čeravno se vse to tudi v gostilnah, katerih ni premalo, dobi. A da se oglašajo, kramarji, branjevke, stojničarji, barakarji in razni delbmržneži kar eden za drugim kljuke podajajoč za točilno obrt, je ppe-gorostasno.
Pod pretvezo, da ustanavljajo zaju-trkovalnice, so prišli ti kompetenti še do dobrote fin. ministrstva, vsled katere za take beznice ni treba plačati takse za krajevno pravico, jim daje ta odredba še posebno spodbudno.
Vse čuti danes v sebi sposobnost delikatesnega trgovca, čeravno ne bo prodajal drugega kot stare smrdeče klobase, samo da pride do točilnih pravic. To je pravcata zloraba nepremišljenih odredb, po katerih nastaja ogabna anarhija v točilni obrti.
Ta brezglavost, ki se hoče zavleči nad do sedaj v strogem redu in disciplini se nahajajoči redni gostilničarski obrti, bo rodila čudne posledice. Ena meja se mora postaviti, ako se noče pogubiti ves redni gostilniški stan. Stara, prava in idealna deviza je bila, manj gostiln, pa tiste pravilne in dobre.
Slo se, je v Ljubljani za ustvaritev nekaj res vzornih gostilniških obratov, dasi smo vnaprej trdili, da jih bo za Ljubljano, ki še davno nima velemestnega lica, preveč, ker ni toliko konzumujočega občinstva, in prosimo, ozreti se na okrog, ako nismo imeli prav. Najbolj idealne restavracije nimajo povoljnega obrata, mnogo jih docela stoji. Zakaj vse to, ker je teh prvovrstnih obtatovališč za ljubljanske razmere preveč, tujcev pa tudi ne prihaja v naše mesto toliko, da bi vse te lokale vsaj deloma napolnili. Posledica bo, da bodo šli podjetniki, ki so velikanske vsote v taka podjetja investirali, v nič, vzrok temu je nadštevilnost.
Stopimo doli med nižje sloje. Gostilnicam, ki so doslej še nekako izhajale, da so mogle vsaj redno davek plačevati, se od dne do dne obrati slabšajo, ker ostaja občinstvo pp številnih kleteh, prodajalnah in zakotnih gostilnicah, kjer se dobi vsled majhnih režij in še te se krijejo s trgovskimi predmeti, 1 liter vina za 1 dinar ceneje.
Na udobnost, eksaktno postrežbo in dobro jed se pozabi, samo da je vino ceneje.
Vzrok propadanja rednih gostilnic je nesporni vzrok množenje takih talmi za-jutrkovalnic, točilnic, točenje po prodajalnah, barakah, kleteh in te vrste brlogih.
Da se poleg vina, piva in žganja toči petrolej, firnež in druge smraje, nikogar ne ovira, čaša gre od ust do ust in čim večja je nesnaga, tem delikatnejše se zdi. Tako je v mestu.
Po deželi pa je še slabše. Gostilničar ima leto in dan lepo pogrnjene mize, preda morda po tri, štiri litre vina na dan, jedila se pokvarijo, množice pa hite v prodajalno, stoje ondi oseba pri osebi ali posedajo po Žakljih in zabojih, na noč se prodajalna zapre, pije se dalje in piš me v uho policija, financa, občinski sluga za nočni davek ali pa kdor hoče.
Zatrjujem, da so nastale take razmere, da delajo sramoto oblastvom in vsern obrtnim predpisom. Redni obrtnik ne uživa nikake zaščite, kako naj ta nadalje obstoji in zadošča ogromnim davčnim zahtevam države. Vsepovsodi morajo prositi za odloge plačevanja davkov, ker ni izkupička.
Apeliramo prav resno na slavna obrtna oblastva, da naj iz lastnega nagiba, ne oziraje se na naredbo fin. oblastev, kojim
so te razmere deveta briga, vstavijo vsako podeljevanje bodisi krajevnih kakor osebnih pravic za točenje pijač za nove točilnice, osobito pa prosilcem za tiste lažizajutrkovalnice in delikatesne trgovine, ki so vse le pretveza širiti točenje alkohola na vseh vogalih in krajih brez vsake krajevne potrebe.
Ako nečemo, da propade redna go-. stilničarska obrt, moramo prositi, 'da se kaj ukrene v zaščito prave gastronomije. Naj se obrtna oblastva sporazumejo tudi s fin. direkcijo, da v navedenih slučajih odklanja podeljevanje točilnih pravic za nove brezpotrebne točilnice. Preziranje člena 3. pravilnika za izvrševanje predpisov iz tar. post. 61—67, ki izrečno določa, da je pri podeljevanju krajevnih pravic zlasti upoštevati potrebe prebivalstva, se menda namenoma vrši.
Vrnite pravičnost.
Stara tradicija, usuelnost in predpis je bil in tudi zakon o trošarini je imel tako določbo, a je bila na predlog ljubljanskega delegata ukinjena, da se je pri uvozu vina v mesto brez. prošenj in:dokazov odpisovalo gotovi odstotek na osu-šitev in gubitek, oziroma kalo in manko v posodah1.
Posode z vinom, dobljenim po železnicah, niso nikdar dubkom polne, ko se blago že usede na vožnji iz goric na kolodvore, ker se zrak iz tekočine le polagoma umiče.	:/1	'
Pride tedaj do dejstva, da kaže tehtnica na postaji naložitve isto težo, kot na postaji izložitve; in ni torej pri tčii opaziti velike diference, razen če je bilo med transportom kradeno. Se tedaj na tehtanje pri izkladanju na kolodvorih ne more zanašati.	tggo
V transito kleteh pa se v sodih zopet toliko osuši, da se stalno izkazuje velikanski gubitek. Je bilo tedaj po stari previdnosti in pravičnosti v redu, da se je odpisovanje brez govora sistematično zgodilo.
Z nekim novejšim pravilnikom pa se je ta pravičnost poteptala. Gostilničarji so obsojeni s tem plačevati državno trošarino in horendno mestno užitnino ali občinsko doklado od nepolnih za polhe sode in od predmeta, ki je že zdavnaj izginil, oziroma ga nikoli nikjer ni bilo.
Pri današnjih pretiranih občinskih dokladah na vino se s stališča pravičnosti pač ne more upravičiti, da bi obrtniki-gostilničarji trošili denar tja v en dan za nesprejeto blago in da bi se zahteve po pravičnosti tega, toliko za avtonomne davščine trpečega stanu, ne upoštevale.
Delegacija min. financ v Ljubljani naj sporazumno z mestno in drugimi občinami zopet vzpostavi pravičnost, da se uvede en odstotni odpis na vsako posodo vina, ki se uvozi, ker je vendar nemogoče, da ■ bi obrtnik, gostilničar pri že itak zelo visokih cenah vina moral dajati poleg faktičnega gubitka na blagu še po krivici mu odvzete svote y kalkil in še bolj poviše-
vati cenfe temu živilskemu blagu, ker mu znaša pri dandanašnji velikanski mestni trošarini to na tisoče škode.
-j^Ako se nam ne da odvzetih dobrih tradicij in pravice nazaj, se bo resnično zaeelp: utrjevati v nas domnevanje, da iz-viraf'Hfse zlo davčnih grozot iz Ljubljane.
Tečaj za gospodarske vajence.
Gospodarske vajence sprejme drž. kmet. šola na Grmu za dobo od 1. aprila do 31. oktobra t. 1. Sprejemni pogoji so starost najmanj 16 let, telesna sposob-Host, neoporekljivost ter dovršena ljudska šola. Prednost imajo kmetski sinovi, pred. vsem oni, ki ostanejo na domačem gospodarstvu. Gospodarski vajenci se uporabljajo za delo v vseh panogah šolskega gospodarstva, zlasti v sadjarstvu in vinarstvu in uživajo tudi teoretičen pouk priMelu, kjer so zaposleni. Za to dobivajo prosto hrano in prosto stanovanje. Gospodarska praksa je izvrstna predpriprava za vstop v šolo s 1. novembrom 1925. Pri sprejemu v šolo imajo vajenci prednost pred drugimi prosilci in sicer, ako izpolnijo ostale pogoje, na prosta mesta. Lastnoročno, na celo polo pisane, s 25 D ^kelkovane prošnje, s priloženim krstnim listom,, domovnico, zadnjim šolskim izpri-če^afem ter izpričevalom o nravnosti, je poslati do 20. marca t. 1. ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mešte’' i‘i"
Oliv Dr. Rudolf Marn.
Ob 50 letnici našega prvega urednika. Kdo ga ne pozna? Kdorkoli je imel ali ima opravka v zadevah gostilniške i * obrti, najde v tem gospodu pravičnega 'sl in dobrohotnega uradnika, katerega svitli . 4deal je ljudstvu pomagati. Da seznanimo gostilničarski stan pobližje s tem možem, '!,vi si dovoljujejo posneti po »Jutru« nekoliko njegovega življenjepisa.
/H1([ Dr. Rudblf Marn, rojen v Dragi 18. aprila 1875. kot sin ljudskošolskega učitelja, je gimnazijo dovršil v Ljubljani, pravne študije pa na Dunaju in v Gradcu. Okrog štiri leta je bil kbnceptni uradnik v Trgovski in obrtni zbornici v Ljubljani in je nato vstopil v finančno službo v Ljubljani. Tri leta med vojno je bil vodja *°* davčne oblasti v Kranju. Po preobratu je ttil od Narodne vlade poklican na mesto Z:- načelnika oddelka za trgovino in industrijo, kar je še danes.
-Pisateljevati je začel že kot dijak in i» ■ je pisal pesmi in povesti. Prvenec mu je bil tiskan v 2. gimn. razredu, v »Angel-— čkiu«. Kasneje je v »Slov. Narodu« priobčeval novele in humoreske; zlasti zanimivi so mu bili potopisi, predvsem opis daljšega potovanja po Rusiji leta 1911. »Na Volgi« in v »Jutru« 1923. »Na Ja-Žlsanu«.
Več beletrističnih stvari je izšlo tudi v kamniškem »Našem listu«, ki mu je bil tudi dalj časa urednik, v tržaškem »Brivcu« in v posebni izdaji je izšel njegov pre-vod otroškega romana »Mali lord«.
Posebno veselje je imel do dramatike. Kot jurist je bil tajnik čitalnice na Viču, kjer je oživil društveno in družabno
življenje tako, kakor ni bilo ne prej ne kasneje. Po lastnem načrtu je dal napraviti gledališki oder, na katerem so po^ zimi igrali tudi njegove igre, predvsem__pa peli njegove kuplete, ki se jih še danes sliši peti.
Že kot jurist je vstopil v Trgovsko in obrtno zbornico. Tu si je pridobil veliko znanja v narodno-gospodarski stroki. To je bilo vzrok, da se je popolnoma posvetil tej stroki in jo doslej pospeševal z dejanjem in peresom. L. 1904. je začelo trgovsko društvo »Merkur« izdajati revijo »Trgovski vestnik«, pozneje »Narodnogospodarski Vestnik«. Tema listoma je bil urednik do konca leta 1919. Bil je tudi veliko let urednik »Trgovskega koledarja«. Za trgovsko organizacijo pa ni deloval le s peresom, ko je moral skoro sam polniti predale glasila, nego tudi z dejanjem. Prirejal je strokovna predavanja za društvo po vseh večjih, mestih Slovenije in bil društvu s pravnimi, obrtnimi in davčnimi nasveti vedno na razpolago. »Merkur« ga je za te zasluge tudi izvolil za častnega člana. Strokovne članke je pisal tudi v dnevnike ter je izdal knjižico »O službeni pogodbi trgovskih nameščencev in drugih »delojemalcev v podobnih službah«, v založbi »Merkurja« pa »Pokojninsko zavarovanje zasebnih nastav-ljencev«.
Dr. Marn se je obenem zanimal za organizacijo in pospeševanje obrtniškega stanu. Bil je urednik prvega glasila »Deželne zveze obrtnih zadrug«, »Slovenskega obrtnika« in prvi urednik »Gostilničarja«, ki ga je pisal dve leti. Obrtne organizacije so ga zato izvolile za častnega predsednika letošnje izložbe vajenskih del.
Dr. Marn je pomagal oživotvoriti ljubljanski Velesejem in je dal odboru na razpolago popolnoma urejen urad s kvalificiranimi uradniki in inventarjem. Zato je od vsega početka častili predsednik ljubljanskega velesejma.
L. 1905. se je ustanovila v Ljubljani »Deželna- zveza za tujski promet na Kranjskem«. Začetkom 1. 1906. so se posli stalnega referenta in tajnika poverili g. dr. R. Marnu, ki se je z vso vnemo posvetil delovanju za povzdigo tujskega prometa na Kranjskem. Predaval je o tujskem prometu v vseh naših letoviščih Gorenjske in ustanavljal prometna društva. Sourejeval je tudi glasilo »Zveze«, »Promet in gostilna«, sestavljal prospekte in pisal članke v novine. in revije. Ko je »Zveza« prišla v odvisnost tedanjega klerikalnega dež. odbora kranjskega, je odložil tajništvo. L. 1923. pa je zopet prevzel vodstvo »Zveze za tujski promet« kot njen predsednik. Obenem je tudi član upravnega odbora d. d. »Putnik« v Beogradu.
Dr. Mam je bil tudi med ustanovitelji glavnega odbora »Jadranske Straže« za Slovenijo in njen prvi predsednik. Danes je njen poslevodeči podpredsednik.
Ko so dospele prve vesti o polomu fronte, se je v Kranju na inicijativo doktorja Marna ustanovil Narodni odbor, ki mu je bil ta tajnik in duša. Milijonske vrednosti državne imovine je rešil Narodni odbor in dr. Marn je bil dvakrat v smrtni nevarnosti, ko je branil imovino pred pljačkaši. Na poziv Narodnega odbora je dr. Marn začasno prevzel tudi vodstvo okraj, glavarstva.
Brzojavno je bil poklican od Narodne vlade za predstojnika oddelka ministrstva trgovine in industrije. Tedanji podpredsednik deželne ylade dr. Žerjav; je
organiziral prehodno gospodarstvo v Sloveniji. Ustanovil je upravno komisijo, kateri so bili podrejeni posamezni oddelki: tako: prehodno-gospodarski urad, oddelek za premog, oddelek za usnje in devizna komisija. Vso upravo prehodnega gospodarstva je dr. Žerjav izročil oddelku za trgovino in industrijo, oziroma njegovemu šefu. Treba je bilo takrat mnogo delati, preskrbovati Slovenijo s soljo, petrolejem, bencinom, vžigalicami, usnjem, čevlji, tujimi devizami itd. Zaeno se je izročila dr. Marnu sekvestracija neprija-teljskih imovin, nadzorstvo nad imovino Nemcev v Sloveniji in nacijonalizacija tujih industrij. Da je mogel vse to poleg tekočih poslov svojega resora zmagovati, je moral ves čas in vse moči posvetiti delu v uradu.
Dr. Marn je ustanovil tudi fond za trgovsko in obrtno šolstvo. Iz njega so se podpirali naši trgovski visokošolci v inozemstvu, dijaki domačih strokovnih šol, obrtniki, ki so nadaljevali svojo izobrazbo v inozemstvu, kandidati za učitelje na strokovnih šolah i. dr. Ker sp bila državna sredstva v te namene malenkostna, oziroma so zadnja tri leta popolnoma izostala, je dr. Marn sam nabiral prispevke pri delniških družbah in -industrijah. Vedno je našel vire, da je fond uspešno podpiral na sto in sto dijakov, obrtnikov in strokovnih učiteljev. Podpiranim absolvi-rancem pa je preskrboval tudi dobre službe.
' Da je dober in nepristranski uradnik, dokazuje okolnost, da je dr. Marn ostal po preobratu najdlje vodilni uradnik v Sloveniji. Naklepi nekaterih, da ga spravijo s tega mesta, so se razbili na tem, da uživa dr. Marn popolno zaupanje v svojem ministrstvu. Prejel je za svoje delo najvišje odlikovanje: red Sv. Save III. razreda.
Ponosni smo, da je kumoval pri krstu našega lista danes tako odličen mož.
Še na mnoga leta !
Gospodarski svet — na vidiku.*
Vedno češče čitamo v novinah o Gospodarskem svetu. Razni srbo-hrvatski gospodarski listi pa prinašajo zadnje čase vesti, da izdeluje trgovinsko ministrstvo osnutek zakona o Privrednem save-tu. Mogoče se končno vendar v bližnji prihodnjosti uresniči želja gospodarskih krogov, da dobimo ta naš gospodarski parlament. Gospodarski krogi naše države so bili v zadnjih letih na raznih manifestacijah, anketah in zborovanjih potrošili dovolj energije, da bi doseglL čimprejšnjo realizacijo čl. 44. naše ustave, ki govori o gospodarskem .svetu.^ Naša Narodna skupščina bo izvršila važno delo, če sprejme čimpreje zakon o Gospodarskem svetu in bo s tem narejen velik in važen korak naprej v pravcul konsolidacije notranjih neprilik. S smotrenimi in enotnimi gospodarskimi zakoni in ukrepi bo najhitreje doseženo prepotrebno izenačenje našega gospodarskega življenja in tako okrepljena na gospodarski osnovi medsebojna vez posameznih pokrajin naše države.
Gospodarskim vprašanjem niso vse naše vlade dosedaj nikdar posvečale dovolj pažnje in pridobitniki so mnogokrat naleteli na težkoče in neugodne razmere. Strokovna ministrstva in skupščina, vsi so imeli vedno dovolj opravka z žalostno
Po »Trgovskem tovarišu«.
našo notranjepolitično razdrapanostjo. Vprašanj, politično in strankarsko važnih, je bilo vedno toliko, da ni bilo mogoče iti preko njih na važnejše delo. Gospodarska vprašanja so morala ostati pri teh razmerah nerešena ali za silo urejena na strani. Momenti, ki so dosedaj vplivali pri reševanju gospodarskih vprašanj, so izzvali mnogokrat take odredbe in mere, ki niso bile v prilog našemu gospodarstvu. Sedaj bodo gotovo odpadli, ker se ne bodo zadeve več reševale toliko iz političnega vidika, nego predvsem nezavis-no in objektivno po gospodarskih živih potrebah.
Namen gospodarskega sveta naj bo, sodelovati pri vseh zakonih in odredbah, tičočih se našega gospodarstva. Imamo obilo gospodarskih panog: industrijo, trgovino, obrt, denarstvo, poljedelstvo, živinorejo, ribištvo, rudarstvo. Vprašanja naše notranje in zunanje gospodarske politike, naše prometne in finančne politike, dalje agrarne in kreditne, kot tudi soci-jalna vprašanja (zaščita delavcev, dece in mladine, socialno zavarovanje, kolonizacija in izseljeništvo, javna pomoč, socialna higijena in stanovanjsko vprašanje), vse to naj tvori obširni delokrog tega gospodarskega sveta. Tozadevne zakone in odredbe bi izdelal in predlagal gospodarski svet narodni skupščini v odobrenje, pristojnim ministrstvom pa bi predlagal načrte uredb, odlokov in pravilnikov, s katerimi naj se ureja uporaba takih zakonov. Nasprotno bi bila dolžna tudi narodna skupščina predložiti vse zakonske osnutke in ministrstva vse odnosne uredbe gospodarskega in socialno-političnega značaja, ki bi ne bili izdelani po gospodarskem svetu, temu v proučavanje in oddajo mnenja. Tak je predlog trgovskih zbornic, vlada £e ni objavila svojega načrta.
Naše gospodarstvo bo imelo z Gospodarskim svetom forum, kjer se bodo pretresala vsa važna 'gospodarska vprašanja, tako da bodo prišli vsi predlogi že vsestransko proučeni in točno opredeljeni pred skupščino, kateri potem ne bo po-
trebno pečati se podrobno ž njimi, nego jih bode lahko enostavno izglasovala.
O sestavi Gospodarskega sveta se bode še govorilo.
Raznoterosti.
Davek telesnih delavcev. Zveza in-dustrijcev na slovenskem ozemlju kraljevine SHS, je podala glede davka telesnih delavcev vsem svojim članom naslednjo okrožnico: Zakon o proračunskih dvanajstinah je bil obnarodovan v Službenih Novinah, br. 72, od 1. aprila t. 1. ter je dobil istega dne obvezno moč. — Glasom čl. 56. tega zakona plačujejo vsi telesni delavci, ki so v službi privatnih oseb ali ustanov, od 1. aprila 1925. dalje na račun državnega davka in vseh ostalih državnih in specijalnih pribitkov, izvzemši invalidski davek in izvanredni pribitek, 2% letnega zaslužka. — Po besedilu tega zakona ni določen nikak davka prosti minimum letnega zaslužka in je torej plačevati 2°/° davka brez ozira na višino zaslužka. Kakor smo pa informirani, namerava ministrstvo financ izdati k temu členu zakona o proračunskih dvanajstinah poseben pravilnik ter se nadejamo, da bodo po tem pravilniku davka prosti zaslužki do one višine, ki je prosta osebne dohodnine. Po intencijah ministrstva financ naj namreč ta davek zamenja pri telesnih delavcih osebno dohodnino ter bi bila ustanovitev gotovega davka prostega eksistenčnega minimuma v logičnem skladu s tako intencijo. — Glasom drugega odstavka cit. člena jamči delodajalec za plačilo davka svojih telesnih delavcev. Da se izognejo podjetja vsaki škodi, ki bi jim mogla nastati z ozirom na fluktu-acijo delavcev, ako davka pravočasno ne odtegnejo od zaslužka, je priporočljivo, da izvrše, ne da bi čakala na pravilnik pri vseh izplačilih delavskih zaslužkov za čas po 1. aprilu t. 1. v zakonu predvidene odtegljaje. Kakor je že omenjeno, znaša ta davek 2% od letnega zaslužka. Nadalje je odtegniti 30% državni pribitek k temu davku ter invalidski davek, slednji glasom določil čl. 54., zakona o proračun-
skih dvanajstinah v dvojni 'dosedanji Izmeri (čl. 152. finančnega zakona za leto 1924/29, Uradni list 140/43 ex 1924). Kar se tiče avtonomnih doklad, se po našem mnenju od tega davka ne smejo pobirati, ker ta davek v času, ko je dbčina sklenila doklado, še ni obstojal-ter se pri določitvi doklad na ta davek ni mogla ozirati.
Otvoritev hotela »Esplanade« v Zagrebu. V Zagrebu se otvori,;dne 22. t. m. popoldne na svečan način eden najbolj moderno urejenih hotelov v naši državi. Ob polsedemnajsti uri bo ogled hotela, a ob pol devetnajstih svečan diner, kateremu bodo prisostvovali zastopniki obla-stev in korporacij. S hotelom »Esplanade« je pridobil Zagreb novo palačo, ki bo mestu v ponos. Hotel je last Delniške družbe za zgradbo hotelov, in kopališč, ki se je ustanovila leta 1917. z glavnim namenom, da zgradi y Zagrebli' velik hotel in da s tem opomore stanju glede preskrbe potnikov in tujcev, ki je bilo sedaj .v; Zagrebu zelo prekarno. Dolžina zgradbe znaša 57 m, širina 47 m, višina 29.5 m, Kubatura cele zgradbe znaša 59 tisoč 740 kubičnih metrov. Novi hotel ima 4 ulična pročelja, od katerih je ono v Mehani-čevi ulici in ono proti kolodvorskemu trgu posebno umetniško dekorirano. V hotelu je 269 postelj za potnike, 171 divanov in 58 rezervnih postelj, katere se more postaviti v zasebne in klubske prostore. V hotelu bo moglo tedaj prenočevati okroglo 500 oseb.	on
Nekaj statistike o Beogradu. V knjigah mestne uprave beograjske je matri-kuliranih 210 tisoč stalnih prebivalcev in 40 tisoč takih, ki bivajo v. prestolici le prehodoma. Tako ima naša.prestolica sedaj četrt milijona prebivalcev. Stavbni mestni urad beleži, da je bilo od leta 1921 dalje zgrajenih 4000 hiš, tako, da ima sedaj mesto 12.000 hiš. Beograd-ima sedaj 1321 avtomobilov za osebni promet. Število luksuznih avtomobilov je v zadnjem letu narastlo za 500. Mesečno se rodi v Beogradu 280 otrok, umre pa okoli 200 oseb. V mestu je 12 bolnic, 15 lekarn in 233 zdravnikov. Parkov ima mesto 6, 3 muzeje, 2 gledališči, 3 varijeteje, 7 kinematografov, 33 hotelov s 1760 posteljami, 452 javnih lokalov. Dnevno ; izhaja v Beogradu 11 časopisov, razen tega izhaja tam 50 književnih, ilustriranih in satiričnih periodičnih časopisov. Ljudskih šol ima mesto 24, srednjih pa 9. Poleg tega imamo v Beogradu še vojaško akademijo, več strokovnih šol in univerzo s petimi fakultetami. Beograd' irria 64 bank, ki štejejo 394 milijonoy. kapitala.
Več gostilniške opreme, krožnikov, kuhinjske posode, namiznih prtov, servi-etov in drugega namiznega pribora se proda. Naslov pri upravništvu »Gostilničarja«, Gosposvetska cesta 16, Ljubljana.
Priporočamo p. n. gg. gostilničarjem in kavarnarjem tvrdko
JOSIP PETELINC
Sv. Petra nasip 7. LJUBLJANA Sy. Petra nasip 7.
Najboljši šivalni stroji Gritzner v vseh opremah in vsi sistemi, poduk šivanja in vezenja, krpanja (štopanja) perila brezplačno, istotam žlice za kavo, čaj, jedilno orodje, aluminijeve srebrne zajemalke, mlinčki za poper, svečniki, modno blago, toaletne potrebščine.
Nizka cena.	Pošilja po pošti.	Točna postrežba.
3EEE3E
E1EE1E
3E
3EEEIE
OBE
31=1
! Tomaž Gotz == ^Ma m Slad®rna
Mariboru
stoftna < ^
4«
Priporoža svoja spolno znana in priljubljen
marina m Bocfc piva v sodih in steklenicah
&£©d najusodnejšimi pogoji, franko katerokoli postaja v Sloveniji.
E3EEE=~^EEi
»obrana,' domačo šunko, salame in kranjske klobase priporoča gostilna
3van Bricelj
3$ O*
v Stepanji vasi Jfa pianirju.
priporoča se najstarejša slovenska ple-skarska in ličarska delavnica 3van Jricdj Dunajska cesta 16 Delo solidno. Cene zmerne. Strokovna izvršitev gost. stolov in miz.
POZORI Gostilničarji! POZOR!
Čast ml je javiti, da Imam v svoji zalogi pristna stara in nova vina Iz najboljših ljutomerskih vinskih goric, kakor tudi pristnega
DALMATINCA
črnega kakor belega, katerega''oddajam'po konkurenčno nizkih cenah.
Za oblina naročila se priporoča
z odličnim spoštovanjem
IVAN KOČEVARC® Gosposka ul. 3 ..Zlatorog11. Zalogat Sp. Šiika, Kavfikova ul. 265.
m
m
m
m
pekarija, slaščičarna in ^tetarna
Stari trg 21
se priporoča sl. občinstvu posebno z dežele
na fajutrk.
	
m	
$	
$	
m	
m	
'M	
m	
m	
m	
m	
m	
m	
&	
7$ ■m	la
SO 015
vseh velikosti za vino, žganje, olje, med in mast, a osobito izdelujem sode za transportiranje vina, kakor tudi za hrambo; vse solidna in trpežna izdelava. — Nadalje sprejemam vsa v to stroko spadajoča popravila po najnižjih cenah. Zaloga sodov ter sodarskega lesa. Cene zmerne. Točna postrežba. — Solidno delo.
Franjo Repii
sodarski mojster v Ljubljani, Trnovo, Kolezijska ulica štev. 18.
!■■■■■■
■■■■■■■■■■■■■■■m
a
ta -	«
s n
št g
Be H
I tat
a
..DRAVA" D. D. MARIBOR
MELJSKA CESTA 91
TELEFON'INTER. 256.	TELEGR.:	DRAVA	MARIBOR.
Izdeluje in dobavlja hladilne omare, hladilnice, prostostoječe hladilnice z letno polnitvijo, točilnice; stroji in konservatorji za sladoled, stroji za Izdelavo ledu v gospodinjstvu. Presije za pivo.
Prednosti fabrlkatov: Intenzivni hladilni učinek, popolnoma suhe stene hladilnih celic, svež in čist zrak, nizki nabavni stroški.
Zahtevajte cenikel
{ rflačui, proračuni In strokovnjaški nasveti na razpolago. / /
iBBBBBBBBraraBBBBrara
I.
Ljubljana, Slomškova ulica št. 27
priporoča :
sodavico, pokalice, naravni malinov In citronov sok, nadalje Izborne sadne pijače v patentnih steklenicah: jagodovec, nektar, kristalno citronado, jabolčni biser.
Gostilničarji, podpirajte lastno podjetje!
IBBBBBBBBBBBBBraBB
N
M
n
H
#1
H
H
K
K
M
M
Raznovrstno rudninsko vodo
kakor:
Rogaški Tempel vrelec,
Styria vrelec.
„ Donati vrelec. Radinski zdravilni vrelec,
Giesshilbelsko slatino. Karlovovarski Mlinski vrelec, Gleichenberški Emin vrelec, Franc Jožefovo grenko vodo. Gubersko Srebernico
priporoča
A. Šarabon, Ljubljana.
Glavna zaloga rudninske vode in špecerijska veletrgovina.
Ceniki na razpolago!
Ustanovljeno leta
1886
1886
H
xl
H
k
Ki
H\
K
K
K
N
3
K
W
Ik
K
K
In
kI
M
K
K
K
K
K
K
l*
N
Delniška pivovarna Laško
marčno
pivo
priporoča svolo
eksportni ležak
temno Porter-
pivo
o
srab, kraste, lišaje odstranjuje pri človeku in živalih Naftol - mazilo, ki
je brez duha in ne maže perila — 1 lonček za eno osebo po pošti 7 Din pri
TRNKOCZT, lekarna, Ljubljana Slovenija.
IMi limita la tetlanadla
Peter Stepic
S Spodnja Slika Itev. 256
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih vin iz dolenjskih, goriških, Istrskih in štajerskih vinskih goric.
Telefon it. 282.
Zaloga itokia, porcelana In sretlljk
Fr. Kollmann
v flubljani
dovoli gostilničarjem in ka-varnarjem prl'večji naročbi Izdatno znliane cene.
f.Jajce ®
^ cvetlični salon & ^
SiV Pod Tranfio -2 jk M. vrtnarija
Tržaška cesto 34
m
v Ljubljani.
KAR NE VEŠ VPRAŠAJ
Univerzalni Informativni Biro
„ARGU$“
Knez Mihailova ul. 35. Tel. 6 — 25. BEOGRAO
(Pasaž Akademije Nauka.)
V
Jvibunau J3.
Tovarna dvokoles in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlovška cesta št. 4.
Velika izbira otroških vozičkov, dvokoles Irt šivalnih strojev Sprejmo se v polno popravo za emajliranje z ognjem in poniklanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni stroji.
Ceniki se pošiljajo franko!
v Domžalah
priporoča p. n. gostilničarjem svojo veliko zalogo zajamčeno naravnih ohl Iz dolenjskih, hrnatsklhtn Štajerskih olnskfh goric ter
zagotavlja točno in solidno postrežbo po primernih cenah. Vino se dostavlja na dom ali pošilja po železnici.
| ZA L O G O |
VINA
izvrstnega, dolenjskega, hrvatskega in banaškega priporoča tovarišem gostilničarjem
FRANC KURALT
gostilničar v Kranju.
Posredovalnica za sluzi
gostilničarske zadruge v Ljubljani
Gosposvetska cesta štev. 16
posreduje brezplačno za vse službo Iščoče
: v gostilničarskem obrtu :
Gospodarji iz Ljubljane plačajo 26 p, =" 1	z	dežele 1 Din. =====
Tovariši gostilničarji! Poslužujte se te ugodne prilike I
Z fl MAŠK E
oddaja
Ljubljanska Industrija probkovih zamaškov
JELAČIN & KOMP. LJUBLJANA.
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA
Dunajska cesta 13.
■
ZALOGA RAZNOVRSTNEGA NAMIZJA ZA GOSTILNE, HOTELE IN KAVARNE
Dcnitc \> julje in pri^uljc Krepčila
brane
3oh
«1
0/1
imate iz prepresti!} jedil izvrstna, zdraue in redilne Igrane.
JB
|XMAZZSLXAJtKl(imiUU(]Sggg
Slivovko tropinovec rum cognac-medicinal razne fine likerje
•• vsakovrstno kolonijalno blago priporoča tvrdka^ž
Gregorc & Verlič
Ljubljana, Cesta na Gorenjsko žel. 7.
a m v vv->
I
Z vsemi v špecerijsko in delikatesno stroko spadajočimi potrebščinami, kakor tudi z vseh vrst namzniml In buteijsklmi vini postreže gostilničarjem najceneje
in najsolidneje tvrdka
T. MENCINGER, Ljub 1 j? na, vogal Sv. Petra cesto in Besljeve ceste.
■ = Velepražarna H kavo n električnim obratom. =sas	—	Zalog, mineralnih vod.
I
Pivovarna -UNION" v Ljubljani
(Spodnja Šiška)
priporoča svoje izborne izdelke, kakors "Ml
marčno, dvojno marčno in izvozno pivo v sodčkih in steklenicah.
Dobč bo tudi tropine lu sladne cime, M so kot živinska krma aelo priporočljivo. — —
Skaberne
Mestni trg 10. LJUBLJANA Mesž^ž trg 10. Manufaktuma veletrgovina.
Posebni oddelek za pletenine, trikotaže in perilo.
Opreme za hotele, gostilne, prenočišča, vile, kopališča, in sicer vse posteljno perilo kakor rjuhe brez šiva, gradi za žimnice in blazine, nanking za pernice, flanelaste in volnene odeje, dalje šivane odeje iz klota, kretona, volne in svile. — Različni beif in barvasti namizni prti, brisače itd. — Velika izbira preprog in zastorov na kose in metre. — Vsakovrstno platneno in volneno tapetniško blago za prevleke divanov, stolov, kočij in omnibusov. — Platno za rolete in verande Itd.
Grno in modno sukno v najnovejših vzorcih za salonske, promenadne in športne obleke, površnike, pelerine in zimske suknje. — Različno sukneno, volneno in svileno blago za damske obleke v zeio bogati izbiri, dalje perilno blago za bluze, predpasnike in domače obleke.— Vsakovrstni šifoni, batisti in cefirji za spodnje perilo, in sicer od najcenejše do najfinejše vrste. — Razna podloga za damske in moške obleke Itd. itd. — Velika izbira svilenih in volnenih šalov in robcev.
Perilo za dame in gospode, izgotovljeno iz najfinejega Sifona, batista in cefirja. Otroško perilo za dečke, deklice in dojenčke. Predpasniki iz kretona in klota, biuze iz svile in etamina. Največja izbira florastih volnenih In svilenih nogavic, dokoienic in gamaš. Patentne nogavice vseh velikosti, vsakovrstne triko in g!ace rokavice za dame in gospode, ovratniki in kravate. Razne majce, sviterji, športno perilo, kopalne obleke itd
Solidna in točna postrežba.
Izdaja In zalaga ..Osrednja zveza gostilničarskih zadrug na Slovenskem". — Odgovorni urednik Ivan Hercog. — Tisk ..Narodne tiskarne".