Stanje in problemi obdelovalnih zadrug v Vojvodini
Po podattdb, fci so biii iznešenl na razširjenem plenumu Zveze kmetijsk&h zadrug v Novem Sa-du, imajo v Vojvodiirt 386 kmeč-kih otodelovatoih zadrug. Na vsa-ko zadrugo pride povprečno po 129 pos&srtev in 493 ha zemljišča. Zadruge ra-zpolaga j o s 1300 trak-tarjd, 2220 sejalnimi stroji, 653 mlatilnicami itd.
Obdek>v-alne zadruge so že do-kazate svojo življeajsko sposob-nost. Preraščajo v velika 9ociali-siri&na posestva, ki lahko dajejo boljS pridelefc kakor pa majhtio indrvriidualno posestvo. To vidkno iz naslednjLh podaitkov o donosih v Voijvocliai v zadojih dveh leteh:
V obd&I&valnih radrugah so donosi skoraj vs«h kultur večjd kakar pa zaaša vojvodiasko pov-prečje.
Tudi v pogleduostale kmetij-ske proizvodnoe so obdslovalne zadruge na boljšem kakor imdi-vidualna pas&stva, ozdroma bolj-še od jugoslovanskega povpTečja.
Počosen napredek živinoreje
Kljub uspehu, kl so ga dosegle obdelovalne zadruge v proizvod-nji in pri urejevanju svojih raz-mer, pa imajo še nekaj resnih. problemov, med kateriml je aaj-vainejši nadaljnji razvoj iivmo-reje.
Stanje živinskega sJdada v ob-dekwalnih zadrugah za zdaj ni Eadovoljavo.
Stevilčno stanje živine na 100 hektarov orne zenvlje.
31. XI. 1953 1. X. 1955 fconjl                      12            11
gavedo                  14.1          14,6
praši«                   56            72
ovce                         58              57
Tabela kaže, da živinoreja v obdelovaltiih zadrugah vr Vojvo-dini počasi napreduje, razeo pra-šičereje. ki je nekoliko bolj na-pcredovala.
Zaradi visofcih cen nekaterih poljedelsikih pridelkov (koruza) se je v nuiogih zadrugah pojavi-la »teorija« o nerentabilnosti ži-vinoreje, ki ne daje takih do-hodikov, kakršnl se lahko dose-žejo v poljedelstvu. Zaradi tega se je v zadnJCTn času pojavila težnja po zmanjšanju živinskega sklada. Nekatere zadruge so se pustile zapeljati trenutnim raču-nom io so za^eJe zmanjševati števllo svoje živine (ta težnja je prišla do izraza zlasti v bivših okrajih Alibunar, Bela crkva, Kovin, Novi Sad, Pančevo, Ruma in dirugod).
Tak račun pa je dejansko ne-ekonomičen in kratkoviden. — Mnoge zadruge pozabljajo, da brez številnega živinskega sklada ni mogoče tudl napredovanje po-ljedelske proizvodnje, Id je v mnogočem odvisna od hlevskega gnoja (to dokazujejo primeri rn.no.gih zadrug v subotiškem, be-čejskem, senčanskem, bačkoto-polskem in nekaterih drugih akrajih, ki so naglo napredo-Ai-le ravno po zasJugi povečanja ži-viaskega sklada). Razen tega po-gosto pozabljajo, da bi z boljšim krm,ljenjem in nego živfaie lahko proizvodn.io v tej panogi znatno povečali, kar bi imelo za posle-dioo, da bi bila živinoreja še bolj tentabilna !n donosnejša.
Nagrajevonje po proizvodnji
Proizvodnja je tako v p«>ljedel-stvu kakor tudi v živ-lnoreji vei-ji del odvisna od orgaaizacije dela in sistema negrajevanja v zadrugah. V večini obdelovalnih zadrug dosedanji sistem nagra-jevaaja ni bil dober. Zaslužek ni bil odvisen od proizvodnje, tako da nihče ni bid dovolj zaintere-siran, da bi sc boril za večje do-nose In za boljšo nego živine. Vsi dosedanjd poskusl, da bf se uvedlo nagrajevanja na podlagl dosežene piroizvodnj<?. so dali od-lične rezultate (v zadrugah »Ti-sa« tn »1. maj« v Senti se je na
ta način mlefino&t krav povežala v dveh letuh za okrog 1000 Litrov na posame.zno kravo in znaša udaj okrog 2500 litrov na leto). Pa vendar se pogosto niso držald tega načina nagrajevanja, celo tudd tedaj ae, če se je pokazal kot zelo koristen. Zakaj? Zato, da bi bild zadružniki pri razdelit-vd dohodkov izenačeni.
Taka težnja Ima lahko za pro-Izvodnjo Ln za razvoj obdeloval-nife zadrug zelo negativne posle-dice, če se te v prihodnje ne bodo balj energično prizadevale za uvedtvo novega sistema nagra-jevanja na podlagi proizvodnje.
Mojhne investicije iz lastnih sredstev
Iz podatkov o finančnem paslo-vanju o-bdelovalnih zadrug vidi-mo, da dajejo majhen del svoje-ga dohodka v investicijske in druge sklade. V letu 1954 je od skapnega briito proizvoda od-padlo samo okrog 30 odstotkov na čisti dohodek, medtem ko je okr&g 60 odstotkov odpadlo na materialne stroške. Od tega rela-tivno majhnega dohodka so po-rabilš za plače zadružnikov okrofi 90 odstotofcov. V investicijske :n druge sklade za pospeševanje proizvodnje pa gre premajhen del. Zaradi tega in pa zaradi visoke najemnine ter neekonom-skih odnosov med zadružnim po-sestvom in zadružnik) so skladl v obdel&valnih zadrugah še vedno majhni. Od 10,8 milijard dinarjev, kolikor so leta 1955 znašall skupni skladd v obdelo-valn.ih zadrugah, je odpadlo 8,8 milijard dinarjev na osnovna sredstva, medtem ko so vsl ostali skladi (rezervni, amortiza-cijskl, sklad; otoratoih sredstev itd) z.našald okrog 2 miMjardt dinarjev, to se pravi okrog 500.000 dln v vsaki zadrugi.
Obdelovalne zadruge torej Se niso zagotavile sebi take ma-terialne baze, kakršna je potre-b-na za vodstvo modernega velike-ga posestva. Ni dvoma, da bi bill njihovi rezultati v proizvodnji, ki so bili dokaj dobri tudi pod takiTm pogoji, še mnogo večji, če bi bile zadruge bolje oprem-ljene s tehaičaimi in drug:.mi materialnimi sredstvi. Zaradi tega se pred obde-lovalne zadruge postavlja ko-t ena glavnih na.'»g, da krepijo svoje sklade z name-nom, da bi lahko stalno večale svojo proizvodnjo.
Odstranitev neekonomskih odnosov v zadrugab
Obdelovalne  zadruge  bi   prav
tako mnogo hitreje napred&vale, če bi odaose v njih postavili na ekonotnsko osnovo. Tega pa do sedaj ni bilo. Ohišnice obdeluje-jo v veLin.i zadrug po neekonom-skih, pogosto mioimalnih cenah, zadruge pa moraijo za njihovo obdelavo vzdrževati več vpreg, kakor pa je potrebno. Kmetij-ske pridelke prodajajo zadruž-aikom izpod tržne cene itd. Ra-čunajo, da imajo obdelovalne za-druge v Vojvodini na ta način letno okrog 500 milijonov din iz-gube (vsaka izmed njih povpree-no okrog 1,300.000 din). Ta vsota pomeni čisti dohodek  zadružnih
gospodarstcv ln sicer ˇ ppvl vrsti tostih, ki imajo večj« ohišnlce.
Neekonomsid odnosi v radro-gah škodujejo po en.i straiai za-družnim skladoim, po drugi stra-ni pa pomemijo nepraivilno raz-delitev skupnega dohodka za-družnikov. Zaito pa takah odno-sov ni mogoCe več trpeH v ob-delovalnih zadrugahi.
Kakor viidJmo, so glavnd pr»-blemi obdelovalnih zadrug r Vojvodioi nasledniji: poveiaai* ¦ žvvinskega sklada, nadaljnja me-hanizacija in spopolnLtev zadrui-nega gospodarstva, krepitev za-družnih skladov, orgamizacijm proizvodnje in uvedba sistemm nagrajevamja po delu oairom* rezultatah v pTodzvodnji.   D. V.