maj 2013 Dragi moji planetovci. večkrat sem slišala, da je maj najlepši mesec. Bo že držalo, saj vse zeleni in cveti, dnevi pa So dolgi in topli. Na vrtovih zrastejo prvi pridelki in še je čas, da si marsikaj posadimo. Pred kratkim sem bila na obisku pri prijateljih na Primorskem, ki so se odločili, da bodo skoraj vse pridelali sami. Imajo čudovit vrt, kjer se bohoti radič, zelena solata, korenček, bučke, zelišča in druge dobrote. Pokošeno travo potresejo na gredice, tako preprečujejo rast plevela, pognojjo zemljo in ji »pomagajo«, da se ne izsuši preveč. Travnik so posodili prijatelju, ki ima koze, in v zameno dobijo sir. Sosed vsako soboto prodaja svoje izdelke na ekološki tržnici, in česar ne proda, odstopi prijateljem, oni pa mu dajo v zameno oljčno olje. Čisto brez denarja ne gre, ker je treba plačati položnice, bencin, kupiti orodje ... a vseeno se mi zdi način samooskrbe in izmenjave imeniten. Nekateri pravijo, da je v tem prihodnost. Posadite si kakšno lepo rastlino in opazujte, kako raste in ;e razvija. TI-i Pišite nam na moj.planet@mkz.si ali www.mladinska.com/mojplanet, kjer najdete tudi učne liste in filme. 4 8 10 12 14 18 ► 20 22 26 36 38 40 42 REPORTAŽA Afriški safari REKORDERJI Naj države sveta AVTOHTONE PASME Slovenske krave POSKUSA Naj bo luč! SESALCI Sirene ZAKAJ? KAKO? Beluši, Sir EKOSISTEM Mlaka ČLOVEŠKO TELO Sporazumevanje POSTERJI Afriška savana, Piščančki, Lemurji DR. VETKO OKOLJE Moj vrt je moj vir zdravja COCA-COLA PLANETOV STRIP Streha sveta POTEPANJA PO SLOVENIJI Muzej na prostem Pleterje MOJ TEST Fuj, gnusoba! SIVE CELICE NUŠIN KOTIČEK Kako naj ti pomagam? MOJ PLANET PRIPOROČA VAŠA POŠTA s Vožnja s terenskim avtomobilom cez drn in strn ... ■.Opazovanje krdela levov pri večernem pitju . 'opazovanje jeznega slona, ki se sprehodi le meterod odprtega avtomobila brez oken in strehe . sprehod po savani v družbi vodnika, ki je za vsak primer opremljen s puško. Vznemirjenje, ko lev nepremično ■ strmi vate in vmes ni ograje s |P 0 mmt, m If: Hi mM p •j um N- m ■s Južna Afrika Največji živalski vrt na svetu Narodni park Kruger je le malo manjši kot celotna Slovenija, skupaj z zimbabvejskim parkom Gonarezhou, mo-zambiškim Limpopojem in okoliškimi zasebnimi parki pa celo za skoraj dve Sloveniji. To območje, ki mu pravijo Veliki Krugerjev park, se počasi širi in tako postaja največji naravni rezervat na svetu. Kot ogromen živalski vrt brez ograd, kjer kraljujejo živali, ljudje pa smo tihi gosti, ki samo opazujemo. Tam smo bili konec oktobra, ko se je na južni polobli ravno začenjala pomlad. Zelena savana V suhem savanskem območju je lahko poleti do 40 stopinj, pozimi pa celo blizu ledišča. Vode je dovolj, saj skozi park teče sedem velikih rek, površje pa je prepredeno z rečnimi strugami, ki so večji del leta suhe in prevozne tudi s terenskimi vozili. Savana je tu poraščena s precej gostim grmovjem, zato je živali izslediti težje kot na primer v Keniji ali Tanzaniji. Le nekaj metrov od divjih živali Pri iskanju sodeluje več avtomobilov, v vsakem sta ranger za volanom in sledi-lec, ki sedi spredaj, na pokrovu motorja. Šola za rangerje traja eno leto, med drugim se učijo tudi vožnje s terenskim vozilom, streljanja in iskanja sledi. Sliši se kot najboljši poklic na svetu! Sledilci so med iskanjem pozorni na čas v dnevu, sonce, luno, veter, na letni čas, najbolj pa na prirojeni občutek v okolju, kjer so se rodili in odrasli. Dan v Afriki Sredi afriške divjine spimo v okroglih hiškah, kritih s slamo, od divje savane nas loči le kakšnih trideset centimetrov visoka žica pod električno napetostjo. Zbujamo se že ob šestih zjutraj, čez pol ure že poskakujemo po slabih cestah in brezpotjih. Po zajtrku sledi počitek do kosila ali pa se v savano vrnemo peš - seveda v družbi rangerja. Opazujemo manjše živali in afriško rastlinje. Po kosilu se odpravimo na popoldanski safari in se vrnemo, ko se že znoči. Živali iščemo tudi v temi in takrat se srečamo z mladički hijen, nosorogom in z leopardom na lovu. Velikih pet Zaradi nebrzdanega lova je še pred dobrim stoletjem Afriki grozilo izumrtje divjih živali, zato so tudi ustanovili Kru-gerjev narodni park. Danes je lov v Južni Afriki dovoljen le v posebnih lovnih rezervatih, ki so ograjeni, zato da se od lovcev ogrožene živali ne morejo pomešati med tiste, ki ne poznajo človeške nevarnosti. To je zelo pomembno tudi zato, da živali ne postanejo nasilne do ljudi. V Krugerjevem narodnem parku živi več kot 750 vrst živali, od tega največ ptic, najbolj iskana pa je velika peterica: slon, nosorog, afriški bivol, leopard in lev, najbolj mogočne živali, ki jih je najtežje izslediti in so poleg krokodila ter povodnega konja najbolj nevarne. Najtežje je izslediti leoparda, ki živi kot samotar in večino dneva prespi. Videli smo dva. Prvi je bil zaposlen z lovom, drugega je sledilec izsledil kar peš. Ne prvi ne drugi, ki je označeval svoj teritorij, se nista zmenila za obiskovalce. V ravni črti sta hodila umirjeno, a hitro ... Afriški bivol Skoraj 800 kg težka žival je najnevarnejša od velikih pet, saj je samec izjemno nepredvidljiv. Brez opozorila lahko napade tudi, če nima povsem očitnega razloga. Videli smo jih kar nekaj, saj jih v parku živi več kot 25 tisoč. ... ■ ■ ^«s - ■ te:,. ,......< ¡IJtmtJ I Beli nosorog Lani so divji lovci postrelili več kot 600 nosorogov. Za rogove iz roževine, torej enakega materiala kot nohti, na Kitajskem verjamejo, da zdravijo raka. Gram prahu iz roga stane več kot zlato! Najbolj so ogroženi manjši, črni nosorogi, veliko več je belih. Prave velikosti več kot dve toni težkega samca smo se zavedeli šele, ko smo ga videli tik ob avtomobilu. -g fiPM ' > i-v vm ♦aR Kralja živali s šapami, ki so velike toliko kot dlan odraslega moškega, smo videli večkrat, najlepši pa so bili trenutki, ko se je celo krdelo odpravilo k vodnemu izviru. Matej Zalar m rekorderj» iN RuSja — največja država na svetu Rusija je po površini največja država na svetu. Skupna površina meri 17.075.400 kvadratnih kilometrov ali 11,46 % kopenske površine Zemlje. Meji na 18 držav. Rusija je država z dolgo zgodovino in bogato kulturo. Državni jezik na celotnem območju Ruske federacije je ruščina. Kljub temu je Rusija večjezikovna država, saj njeno prebivalstvo govori v skoraj 150 jezikih. Glavno mesto je Moskva, ki je tudi največje mesto v državi. Iz Moskve poteka čezsibirska železnica, ki se konča v Vladivostoku na Daljnem vzhodu. Mesti sta med seboj oddaljeni 9288 kilometrov. Vatikan — najmanjša država na svetu Vatikan (dolgo ime je Vatikanska mestna država, tudi Sveti sedež) je najmanjša neodvisna država na svetu in meri samo 0,44 kvadratnega kilometra. Celotno ozemlje leži na območju mesta Rim na Vatikanskem griču, po katerem je država tudi dobila ime. »Žepna« državica Vatikan nima nobenega stalnega prebivalca. Državljanstvo in pravica do prebivališča sta vezani le na opravljanje cerkvenih funkcij. Vatikan je namreč dom papeža in ozemlje Rimskokatoliške cerkve. Kljub izjemni majhnosti Vatikan obišče več kot 7 milijonov turistov na leto. Najbolj obiskani kulturni spomeniki so Bazilika svetega Petra, Vatikanski muzeji in znamenita Sikstinska kapela. Katar je obmorska država na Bližnjem vzhodu. Glavno mesto države je Doha, uradni jezik pa arabščina. Katar ima ogromne količine nafte in zemeljskega plina ter sloves najbogatejše države na svetu. Leta 2010 so v državni blagajni našteli 182 milijard dolarjev letnega zaslužka, kar znese kar 102.000 dolarjev na prebivalca. Življenje v tej tradicionalni muslimanski državi se spreminja s svetlobno hitrostjo. Gradijo številne nebotičnike, hotele, stadione in nakupovalna središča. Zgradbe so klimatizirane, saj poletne temperature v puščavski državi poleti dosežejo tudi 50 stopinj Celzija. Katar je magnet za tuje priseljence, saj jih vabijo obljube o visokih zaslužkih. — najrevnejša država na svetu Demokratična republika Kongo je država v Srednji Afriki. Glavno in tudi največje mesto v državi je Kinšasa. Država ima le na zahodu pri kraju Banana zelo ozek izhod na morje Južnega Atlantskega oceana. Prav tako na zahodu meji še na Republiko Kongo, s katero pa je ne smemo zamešati. Demokratična republika Kongo je nekdanja francoska kolonija. Leta 2012 je veljala za najrevnejšo državo na svetu. Poleg revščine so v državi tudi vojne razmere. Na podlagi različnih gospodarskih izračunov so znanstveniki določili 25 najrevnejših držav na svetu. Od tega jih je kar 24 v Afriki. Vlasta Mlakar avtohtone k pasme i Ni znano, kdaj so na ozemlje Slovenije prišle prve krave. Mogoče med 4. in 7. stoletjem, ko so se množično preseljevala ljudstva, ali pa so bile tukaj s še starejšimi plemeni. Enotne pasme ni bilo. Ljudje so vzgajali in redili tiste osebke, ki so se najbolje prilagodili krajevnim razmeram (goram, nižini, revni hrani, poletni vročini in zimskemu mrazu) in najbolj ustrezali človekovim potrebam po mesu, mleku, oblačilu in pomoči pri delu. Prihod tujih pasem V 18. in 19. stoletju so iz evropskih držav zaradi težnje po intenzivni pridelavi mleka in mesa na slovenska tla pripeljali tuje pasme govedi. Z njimi so križali pasemsko nedoločeno govedo, ki je do takrat prevladovalo pri nas. To so bile enobarvne svetlo rdečkaste krave in svetle rumeno-rjave krave. Zanje je bilo značilno majhno telo, prilagojenost na skromne razmere in izjemna trdoži-vost. Tržno pa niso bile zanimive, saj so rasle počasi in dajale le manjšo količino mleka. Cika je edina avtohtona pasma Na Gorenjskem in Tolminskem so avtohtono enobarvno rdečkasto govedo (imenovano tudi bohinjsko govedo) križali s pincgavsko pasmo in dobili smo današnjo cikasto govedo. Zanjo je značilno telo rdečkaste barve z belo liso na vihru, hrbtu, repu, stegnih, trebuhu in prsnem košu. Glava je rdečkasta! Gre za majhne krave z dobrim zdravjem in dolgoživostjo, ki so odlične mame in zelo dobre mlekarice. Cikasto govedo ali cika je edina slovenska avtohtona pasma goveda pri nas. V Sloveniji naj bi jih živelo okrog 1000 Lisko prepoznamo po beli glavi Tradicionalne pasme govedi so tiste pasme, ki izvorno niso iz naših krajev, jih pa neprekinjeno in dokumentirano redimo in gojimo v Sloveniji že vsaj 50 let. V Sloveniji sta prisotni dve takšni pasmi - lisasto govedo in slovensko rjavo govedo. Lisasto govedo (ljubkovalno tudi liska) je k nam prišlo iz Švice iz doline Simme, zato jih poznamo tudi pod imenom simentalka. Zanje je značilna bela glava. Na slovenskem prostoru je obstajala še ena tradicionalna pasma - marija-dvorsko govedo - vendar je bila s prihodom simentalk izrinjena in je izumrla. Istrsko govedo boškarin se vrača v slovensko Istro. Boškarin je doma blizu morja Gre za delovno govedo velike rasti, svetlo sive barve in z dolgimi rogovi v obliki lire. To je pasma istrskega goveda, ki je avtohtona v sosednji Hrvaški. V slovenski Istri je pasma izumrla konec 20. stoletja, zdaj pa so jo z namenom sonaravnega gospodarjenja ponovno naselili v Škocjanskem zatoku. Njena ekološka vloga v okolju je, da preprečuje čezmeren razrast vegetacije, ki jo je bilo prej treba kositi. Zdaj miru v zatoku ne moti hrup, ampak vso košnjo tiho in mirno opravljajo boškarini. Skuštrano škotsko višavsko govedo V zadnjih letih je bilo k nam pripeljano dolgodlako govedo z opaznimi rogovi, ki ga lahko vidimo na nekaterih kmetijah. Živali s prenašanjem naše alpske in predalpske klime nimajo težav, saj so doma iz hladne Škotske in se tudi pozimi pasejo na prostem. Odlične so za rejo na zaraščajočih se travnikih, saj pojedo rastline, ki jih druge krave nočejo jesti. Ne motijo jih niti strmi travniki, ki jih kmetje težko kosijo z mehanizacijo. Urška Galien Dolenjska sivka je enobarvna Slovensko rjavo govedo je nastalo s križanjem švicarskega rjavega goveda in nedoločenih pasem govedi, ki so jih redili v slovenski Notranjski, Kočevski, Dolenjski in Po-savju. Z ljubkovalnim imenom znana kot dolenjska sivka je pri nas prisotna že več kot 100 let in dobro prilagojena na zahtevne pašnike Krasa, Notranjske in alpskega prostora. Kasneje je bila ta pasma križana z ameriško rjavo pasmo, da so povečali njeno mlečnost. ^oskuS^ Elektrika je najpomembnejši vir energije v naših domovih. Poganja najrazličnejše naprave in stroje -hladilnike, pečice, opekače, pralne in pomivalne stroje, radijske in televizijske sprejemnike, računalnike ... Brez elektrike tudi ni razsvetljave. Si lahko zamislite, kako bi bilo brati Moj planet ob šibki svetlobi migetajoče sveče? Toda kako pravzaprav delujejo svetilke? Z enostavnima poskusoma lahko to ugotoviš tudi sam. Opozorilo! To sta poskusa z ognjem, zato ju moraš vedno izvajati skupaj z odraslo osebo! Preden so naše domove začele osvajati varčne sijalke, so prevladovale »navadne« žarnice. Če si tako žarnico pobližje pogledaš, vidiš, da jo sestavlja steklena bučka z navojem, v njej pa je tanka navita žička oz. kovinska nitka. Ko svetilko vklopiš, skozi žarnico steče električni tok in nitka zažari. S poskusom ugotovimo, zakaj zažari. Žarnica na žarilno nitko POTREBUJEŠ: • približno 30 cm dolgo tanko železno žico, • kuhinjski plinski gorili, • zaščitno rokavico oz. oprijemalko za vročo p°s°d° n POSTOPEK Nadeni zaščitno rokavico, prižgi plinski gorilnik in konec žice postavi nad plamen. Pazi, da se ne opečeš! Opazuj, kaj se dogaja z žičko. Ta se nad plamenom segreva in zaradi tega začne najprej medlo žareti v temnordeči barvi. Ko se še bolj segreje, bolj žari in barva svetlobe je bolj rumena. Odkril si zakonitost sevanja segretih teles! Če bi žičko lahko še bolj segrel, kar pa z navadnim gorilnikom ni mogoče, bi še močneje svetila in oddajala bi belo svetlobo. V žarnici na žarilno nitko se dogaja prav to, le da kovinsko nitko segreva električni tok. Si vedel, da je sevanje segretih teles prvi pravilno opisal slovenski fizik Jožef Stefan? Živel je pred več kot sto leti. Kako deluje sijaka? Danes uporabljamo predvsem varčne sijalke, ki so skoraj povsem nadomestile žarnice na žarilno nitko. Glavni razlog se skriva že v imenu, saj varčne sijalke za oddajanje enake količine svetlobe porabijo bistveno manj električne energije kot žarnice. Razlog za to je, da delujejo po povsem drugačnem načelu. V njih ni žičke, le plin. Toda kako lahko plin žari? Tega nismo navajeni. Povsod okoli nas je plin, ki mu pravimo zrak, pa prav nič ne žari. Za to, da plin zasveti, potrebujemo električni tok ali visoko temperaturo. POTREBUJEŠ: • nekaj ščepcev kuhinjske ioli, • kuhinjski plinski gorilni^ • zaščitno rokavico oz. oprijemalko za vročo p°s°d° POSTOPEK Nadeni zaščitno rokavico in prižgi plinski gorilnik. Z rokavico vzemi ščepec soli in ga počasi stresi na plamen. Kaj opaziš? Plamen zažari oranžno. V soli je element natrij, ki se na vročini sprosti in začne žareti. Si že opazil take oranžne žarnice, na primer pri cestnih lučeh? V njih je prav tako natrij. Če hočemo v sijalkah dobiti belo svetlobo, potem moramo uporabiti drugačne pline, ki pa jih pri tvojem kuhinjskem poskusu ne smeš uporabljati. Plamen plina je modrikast, natrij nad plamenom zazari oranžno. Andrej Guštin Morske krave ali sirene vse življenje preživijo v vodi. So edini morski sesalci, ki se hranijo izključno z rastlinjem. Pasejo se podobno kot krave na kopnem - le da po morskem dnu. Od tod izvira njihovo ime: morske krave. Prednik morskih krav Poznamo štiri vrste morskih krav: enega dugonga in tri vrste lamantinov. Čeprav po videzu močno spominjajo na tjulnje, izvirajo iz povsem drugega reda. Prednik morskih krav oz. siren naj bi bil Protosiren. Pasel se je po obsežnih podvodnih travnikih v plitvinah zahodnega Atlantskega oceana. Protosiren naj bi bil tudi bližnji sorodnik kopitarjev in slonov. osebna izkaznica Razred morske krave (Sirenia) sesalci (Mammalia) Brejost: 13 do 14 mesecev Mladiči: 1 Dolžina telesa: od 1 do 4,5 m Masa živali: od 250 kg do 1600 kg Življenjska doba: lamantini nad 30, dug°ngi nad 55 let Habitat: obalno plitvo morje, ustje velikm rel< in nekatere velike tropske reke Razširjenost: tropske obale V Afrika Azije, Avstralije, Nove Gvineje, JV Severne Amerike, karibski otoki, sever J Amerike, Amazonka Hidrodinamicno telo Telo morskih krav je podobno telesom drugih morskih sesalcev, le da je zaradi debelih podkožnih plasti tolšče bolj čokato. Prednje plavuti in repna plavut poganjajo telo naprej. Na veliki glavi so majhne oči in komaj vidni ušesni odprtini. Nosnici pod vodo nepredušno zaprejo. Ustnice so zelo gibljive, nad njimi so kratke brčice. Koža je trda, debela in gladka. Imajo močne in težke kosti. Potujoci zobje Sladkovodne rastline vsebujejo veliko silicijevih spojin. Med razvojem so jih vnašale v telo kot obrambo pred rastlinojedimi živalmi. Rastlinojedcem namreč silicij povzroča hitro obrabo zob. Za manjšo obrabo so lamantini razvili nenavadno prilagoditev: v njihovih čeljustih zobje »potujejo«. Izrabljeni zobje spredaj izpadajo, zadaj pa jih že nadomeščajo novi. To traja vse življenje. Paša na vodnih rastlinah Morske krave se pasejo na morski travi, ki raste v plitvem morju. Na hranjenje z vodnimi rastlinami so odlično prilagojene. Težke kosti delujejo kot obtežitev, medtem pa z močnimi sprednjimi plavutastimi nogami kopljejo v trda tla in izkopavajo korenine morskih trav. V koreninah so velike zaloge ogljikovih hidratov. S plavutastimi nogami si potem hrano potisnejo v usta. Rastline v sprednjem delu ustne votline najprej zmeljejo, nato pa s krepkimi zobmi še prežvečijo. Morske krave pa niso prežvekovalci, kot so govedo ali koze. Njihova zgradba želodca oz. prebavil je bližja prebavilom slonov in konj. Na dan lahko predelajo ogromne količine hrane, kar 8-15 % svoje telesne mase. > Skrbne matere Samice morskih krav so zelo skrbne matere. Skotijo le po enega samega mladiča na približno dve leti. Približno dve leti ga potem tudi dojijo. Mladič je že ob skotitvi dolg 100 cm ali več. Spolno dozori precej pozno, nekje po 8. letu. Dokler mladič ne odraste, se običajno ne oddalji od matere. Veliko materino telo mu je kot ščit in skrivališče. Samica v svojem življenju vzredi le okoli 6 mladičev. 1-4.« Lamantin Poznamo tri vrste lamantinov. To so karibski, amazonski in zahodnoafriški lamantin. Sodi med najbolj ogrožene vrste vodnih sesalcev. Ranljiv je predvsem zaradi svoje krotkosti, okusnega mesa in nizke rodnosti. Od dugonga se razlikuje predvsem po velikem in veslastem repu, ki je nameščen vodoravno in je zaobljene oblike. Ima le 6 vratnih vretenc, drugi vretenčarji jih imajo namreč 7. Oči imajo slabo prilagojene, sluh pa je dobro razvit. Med seboj komunicirajo z nekakšnimi visokofrekvenčnimi žvižgi, kriki in tleski. Lamantini se občasno hranijo tudi z rastlinami, ki rastejo na bregu - in sicer tako, da imajo glavo in pleča zunaj vode. Globlje od 4 metrov se ne hranijo. Včasih zaidejo tudi v reke in jezera v notranjosti celine ter jedo sladkovodne rastline. Večinoma so samotarji. Dugong Na zunaj se dugong loči od lamantina predvsem po repu, ki je trikotne oblike. Podobno kot pri kitih je deljen na dve krpi. Gobec ima krajši in čokat ter usmerjen navzdol, kar je prilagoditev na hranjenje oz. muljenje na morskem dnu. Zato ga nekateri imenujejo morski prašič. Zaradi nizkih zimskih temperatur se seli tudi do 160 km daleč v toplejše vode. Dugongi so zelo plašne in previdne živali. Kljub temu jih pogosto premami radovednost. Ogledat si gredo tudi kakšnega potapljača ali majhen čoln. Ker so počasni in se hitro utrudijo, so povsem nemočni, kadar jih preganjajo. Živijo kot samotarji, lahko pa se družijo tudi v skupine, v katerih je od 10 do 20 živali. V skupini se namreč lahko ubranijo morskemu psu. Zavarovani, a poškodovani Vse vrste lamantinov so zavarovane kot redke in ogrožene vrste. V preteklosti so jih namreč intenzivno lovili zaradi kože, tolšče in mesa. Danes pa njihovo ogroženost povečujejo onesnaževanje okolja, ribiške mreže, predvsem pa promet s čolni. Čolni, ki vozijo turiste po Floridi, poškodujejo oz. ubijejo veliko lamantinov. Poškodbe z vijaki motornih čolnov so najbolj vidne na njihovih repih. Po brazgotinah, ki nastanejo, lahko zoologi prepoznavajo posamezno žival. Ker je nesrečna srečanja s čolni težko preprečiti, so te živali zavarovali s popolno prepovedjo lova. \v a. .»es ... da je bila največja morska krava Stellerjeva morska krava (Hydrodamalis gigas)? Te orjaške živali so tehtale do 6 ton in bile dolge do 8 m. Iztrebljena je bila leta 1768. da imajo morske krave le malo konkurence pri hrani? Med morskimi živalmi so poleg njih večji rastlinojedi le še želve. Vendar se želve hranijo v globlji vodi in le z listi morskih trav in ne s korenikami kot morske krave. da dugongi jedo samo travo na morskem dnu, lamantini pa se hranijo tudi z rastlinami, ki lebdijo na vodni gladini? Amazonski lamantin se na primer pase med lokvanji in vodnimi hijacintami. Ta njegov način prehrane se je pokazal kot uspešen za čiščenje različnih plovnih poti. Včasih jih imenujejo kar »žive kosilnice«. da je karibski lamantin občutljiv za nizke temperature? Če pade temperatura vode pod 20 °C, lahko pogine. da imajo odrasli samci dugongi par oklov? Kratki okli so v bistvu sekalci v zgornji čeljusti. da se na golo telo morskih krav lahko naselijo alge? da se mora dugong med hranjenjem približno vsako minuto dvigniti na površje po novo zalogo zraka? Med počivanjem to stori vsake dve do tri minute. Tina Pavlovič zakaj? kako? I Be|uši Vonj urina, ki se pojavi potem, ko pojemo beluše (že po 15-ih minutah) izvira iz aminokisline* asparagin. Ta se med presnovo v našem telesu razgradi do različnih molekul, ki se povežejo z žveplom**(S). Dobimo spojine, ki imajo dve skupni kemijski lastnosti. So lahko hlapne, kar pomeni, da z lahkoto »prilebdijo« do našega nosu, in imajo žveplo. Takšni presnovki pa bolj smrdijo, kot dišijo. žveplo**(S) = mineral, štirinajsti najpogostejši element na zemlji. Zelo rad reagira z drugimi snovmi in jim večkrat da značilen, rezek vonj. Npr. H2S je tisti, ki da vonj po gnilih jajcih, žveplova spojina alicin pa vonj po česnu. Beluši imajo veliko različnih mineralov (tudi žvepla), zato so zelo zdravi. aminokisline* = so posebne molekule, iz katerih so zgrajene beljakovine. V telesu poznamo 21 aminokislin. Različne kombinacije teh aminokislin sestavljajo vse naše beljakovine. Podobno kot 25 črk abecede tvori celotno naše besedišče. Zdravilna rastlina Nekatere od teh snovi se razvijejo tudi v jajcih, česnu, krvi, najdemo jih celo v slabem zadahu. Vendar smo do belušev oz. špargljev in njihovih presnovkov bolj prizanesljivi in rečemo, da je njihov vonj značilen. Najbrž zato, ker beluše -ravno zaradi njihovega asparagina - uvrščamo med zelo dobre čistilce telesa. Z njimi si pomagamo pri boleznih sečil. da nekateri ne zaznajo značilnega vonja urina po beluših? Včasih so domnevali, da ti ljudje ne morejo presnavljati asparagina, vendar so kasneje ugotovili, da pravzaprav nimajo gena za vohanje teh snovi. Torej, če po hrani iz belušev zavohaš »smrdeč« urin, to pomeni, da imaš dober nos! Za^a ^ kako ¿obijo v N'ma M Let Luknjam v siru rečemo »očesa«. Nastanejo zaradi plina -ogljikovega dioksida (CO2), ki ga sproščajo bakterije, ki rastejo v siru. CO2 se ujame v siru in dobimo očesa. A vendar je pravilna luknjičavost sira odvisna od spretnosti sirarja. Sirar izbira bakterije in usmerja njihovo rast. Razvija se aroma - sir zori Veliko bakterij je že »odplavalo« skupaj z vodeno sirotko. Tudi sladkorja je ostalo bolj malo, zato se preostali bakterijski prebivalci lotijo še druge »hrane«. Pri tem nastajajo različne snovi, ki dajo siru aromo. Med njim tudi CO2, ki se ujame v drobcenih vmesnih prostorih, kjer so se prvotno stikala sirna zrna. Največ CO2 ustvarijo propionske bakterije**. Na koncu pridejo še luknje ... očesa Sčasoma se prostori večajo in združijo s sosednjimi. Tako nastanejo večja očesa. Vendar je za to potreben čas. Siri z velikimi očesi zorijo vsaj 2 meseca v toplem prostoru. Od mleka do sira Sirarji v mleko naselijo ogromno populacijo bakterij*. Največ je takšnih, ki se sladkajo z mlečnim sladkorjem (laktozo) in iz njega naredijo mlečno kislino. Kmalu ostane v mleku bore malo sladkorja in toliko več mlečne kisline. Torej, mleko se zakisa (skisa) in njegove beljakovine se strdijo. Strjeno mlečno gmoto sirarji razrežejo na kocke. Ker iz njih izteka vodena sirotka, se kocke kmalu skrčijo v sirna zrna. Sirarji jih ločijo od vodene sirotke in s stiskanjem oblikujejo v sir. a\\ * gre za bakterije, ki so tudi sicer naravne prebival mteka. V 1 ml (to je približno 20 kapljic) jih je 100.°°°. ** propionske bakterije - mlečno kislino pretvorip v propi onsko kislino, ocetno kislino in CO2. Propionska kteUna daje siru sladkast okus, ki spominja na orehe. ... da pri »proizvodnji lukenj« nastajajo velike »izgube«? Med zorenjem se veliko CO2 raztopi v siru ali izhlapi iz njega. Le petina vsega CO2, ki ga ustvarijo bakterije, se ujame v očesih. da je najbolj prepoznaven sir z »luknjami« švicarski ementalec? Delajo ga v velikih hlebcih premera 80 cm. Hlebec tehta do 100 kg, zanj porabijo okoli 1000 l mleka. da je najbolj znan slovenski sir z luknjami bohinjski sir? Vesna Šučui- Tmmmm / // Spomladi se ob mlaki in v njej dogaja marsikaj zanimivega. Obrežno rastje na novo požene, mnoge rastline zacvetijo, žabe v vodo odlagajo mrest in iz njega se razvijejo paglavci, okoli mlake spet začno letati kačji pastirji ... Kljub svoji majhnosti je mlaka svojevrsten in nenadomestljiv življenjski prostor za mnoge živalske in rastlinske vrste. Poglejmo si nekatere od njih! HH Med obrežnimi rastlinami je najbolj opazen rogoz. Spomladi iz korenik hitro poženejo novi, močni in postavni poganjki, ki bodo zacveteli poleti: že od daleč bomo opazili rogozova rjava, valjasta socvetja. Šasi močno spominjajo na trave: imajo podobne ozke liste, vitka stebla in drobne cvetove. Od trav jih bomo še najlažje ločili po tem, da je njihovo steblo trirobo. Ob mlakah raste mnogo različnih vrst šašev. Vodna perunika zacveti v maju in juniju. Nenavadna oblika cvetov nas spomni na perunike, ki jih ljudje gojijo po vrtovih. Med divje rastočimi perunikami je vodna perunika edina, ki ima cvetove rumene - vse druge cvetijo modrovijolično. MU Belouška je ena naših najpogostejših nestrupenih kač. Zraste lahko tudi do dva metra. Zelo dobro plava in se potaplja. Spomladi se rada zadržuje od vodah, kjer lovi žabe in paglavce. Belouška plava med vodno lečo, ki se je razrasla po gladini mlake. ¡¡g Vodni drsalci so žuželke iz sorodstva stenic. Z neverjetno hitrostjo in spretnostjo skačejo in drsajo po vodni gladini. To jim omogočajo posebno oblikovane nožice. Vodni drsalci so plenilci: lovijo drobne žuželke, ki padejo v vodo, teknejo pa jim tudi različne vodne živalce. Mlaka je mesto, kjer se spomladi parijo in odlagajo jajčeca (mrest) mnoge dvoživke: krastače, rjave žabe, urhi, zelene žabe, pupki ... Iz žabjega mresta se razvijejo ličinke - paglavci. Ti so v začetku bolj podobni ribicam kakor žabam. Plavajo z dolgimi veslastimi repki, zadaj za glavo pa imajo škrge. Še pred poletjem jim bodo zrasle nožice, repa in škrg pa ne bo več videti. Mlade žabice se bodo iz mlake preselile na kopno. Ker del življenja preživijo v vodi, del pa na kopnem, jim pravimo dvoživke. Žabji paglavci so ličinke žab. tU Zelene žabe se vse leto zadržujejo ob mlaki ali v njej. Navadni pupek živi v stoječih vodah, kjer ni rib. Hribski urh se v nevarnosti vrže na hrbet in pokaže svarilni rumeno-črni vzorec na svojem trebuhu. Z njim sporoča plenilcem, da je strupen. Kačji pastirji večino življenja preživijo kot ličinke v vodi, odrasle žuželke pa živijo na kopnem: od pomladi do konca poletja lahko ob mlaki občudujemo njihove letalske akrobacije in čudovito obarvanost. Kačji pastirji so ljudem popolnoma nenevarni, ne pikajo in tudi strupeni niso. Zelo pa so nevarni drobnim živalcam, s katerimi se hranijo: odrasli kačji pastirji in njihove ličinke so spretni plenilci. flU Nekatere vodne rastline so povsem potopljene, druge pa le delno. Lokvanj in rumeni blatnik sta zakoreninjena v muljastem dnu mlake, okroglasti listi pa plavajo na gladini. Veliki rumeni cvetovi blatnika se razvijejo poleti. Morda bomo med sprehodom po obrežju mlake splašili race mlakarice, ki se včasih prav rade zadržujejo tudi ob mlakah. Samčki - racaki imajo na glavi bleščeče zelenomodro obarvano perje, samice pa so manj vpadljivih barv. Tinkn Bočič človeško telo Kaj je govor? Kaj je dvogovor med dvema, tremi milijoni ljudi? Kaj je sporazum, sporazumevanje? Brez sporazumevanja nas ne bi bilo Človeška družba je večmilijardna. Brez sporazumevanja nas ne bi bilo toliko. Brez dogovorov bi težko sobi-vali. Hitro bi potolkli drug drugega. Hitro bi izginili. Tudi živali se sporazumevajo med sabo, da preživijo. Veliko živali biva v skupnostih, vendar nimajo toliko načinov sporazumevanja, kot jih ima človek, ki se je naučil govorjeno besedo zapisati in tudi tako začel posredovati številne ideje, ki so nas pripeljale do današnje visoko razvite kulture in civilizacije. Kot nekoč Čeprav imamo računalnik, telefon, radio, televizijo, se s telesom še vedno izražamo tako kot v pradavnini. Imamo enako obrazno mimiko in enako govorico telesa, kot so jo imeli lovci na mamute. Z mimiko obraza in z govorico telesa velikokrat pokažemo, kaj čutimo, ne da bi se tega zavedali. Velikokrat se s tema sposobnostma na hitro in brez besed odlično sporazumemo. Glas Glas ustvarja človek z dvema napetima, elastičnima mišicama v grlu. To sta glasilki. Z njima znamo posnemati rjovenje leva in ustvariti različne glasove. Glasilki sta kakor struni, na kateri »brenka« zrak, ki potuje skozi grlo. Zrak trese glasilki. S tresenjem glasilk nastaja človeški glas. Govor Govor je glas, vendar poseben glas, je zvok in hkrati čudovita sposobnost, s katero človek oblikuje besede, z besedami stavke, z njimi neskončno dolgo govorico, ki je ena od oblik sporazumevanja. Oblikovanje glasu oziroma govor nadzorujejo možgani. Glasilkam pri ustvarjanju besed na pomoč priskočijo še ustnice in jezik. Ženske govorijo z višjim glasom. To je zato, ker so ženske glasilke »lepše« od moških. Tanjše so, vitkejše, medtem ko so moške dolge, debele. Zaradi tega se tresejo bolj počasi in ustvarjajo nižje glasove, ki pa lahko toplo pobožajo žensko dušo. Znakovni jezik Med ljudmi je veliko takih, ki glasov ne slišijo. Nekateri so od rojstva gluhi. Ali zaradi tega ne znajo govori ti? Kje pa. Uporabljajo čudovito govorico spretnih prstov, dlani, rok in celotnega telesa. Z znakovnim jezikom svoje zamisli lahko hitro sporočijo drugim. Mimika Mimika je govorica obraza. Z njo kažemo drugim občutke in čustva. Pri mimiki uporabljamo več kot 30 majhnih mišic. Z njimi mrščimo obrvi. Z njimi znamo poslati tih, a dolg poljub. Z njimi narišemo nasmeh na obraz. Z njimi nagajivo pomežiknemo. Z mimiko se lahko sporazumevamo toliko časa, da nas od tega bolijo vse obrazne mišice. Kar poskusite. da govorico telesa ustvarjajo gibi ali geste, drža telesa in mimika obraza? da se potapljači sporazumevajo z znakovno govorico? da fant lahko dobi precej povedno klofuto od dekleta, če za njo zažvižga? da s podarjeno majsko cvetlico lahko marsikaj povemo? Krištof Dovjak Dan očarljivih rastlin 17. maj 2013 Botanični vrt v Ljubljani, od 9. do 19. ure Obiščite Botanični vrt v Ljubljani in se pustite očarati rastlinam. Tam boste lahko rastline opazovali z mikroskopom, v sodelovanju s strokovnjaki merili in se udeležili praktičnih prikazov na stojnicah, se pomerili v nagradnih kvizih, v spremstvu strokovnjakov spoznali botanični vrt ter se udeležili prireditve in otvoritve fotografske razstave. 1 Očarljivi pogled v rastline 1 Vpogled v delovanje rastlin - Fotosinteza 1 Vpogled v delovanje rastlin - Vodna bilanca rastline 1 Zakaj so cvetovi rdeči in listi zeleni 1 Rastline v načrtovanju vrtov 1 Očarljivi les 1 Očarljiva drevesa 1 Rojstvo očarljivih rastlin - predstavitev različnih vrst semen poljščin, zelenjadnic in cvetlic 1 Prijatelji očarljivih rastlin - predstavitev življenja čebel 1 Plodovi očarljivih rastlin - razstava nekaterih tradicionalnih sort jabolk in hrušk 1 Gensko spremenjene rastline za proizvodnjo koristnih snovi 1 Ko bakterije napadejo očarljive rastline 1 Očarljive rastline na klik 1 Ekološko pridelana hrana po permakulturnih načelih 1 Nagradni kvizi z revijami Moj planet, Pil, National Geographic Junior in Gea 1 Botanični sprehod s strokovnim vodenjem ob 11. in 16. uri 1 Ob 18. uri razglasitev rezultatov literarnega natečaja Dan v življenju pomladne rastline, likovnega ekonatečaja Rastline naše pomladi ter odprtje razstav nagrajenih del 1 Ob 19. uri odprtje fotografske razstave rastlin Marka Masterla Spoznaj sosede CICIKLU B - za otroštvo, polno čarobnih doživetij! Vpišite se v otroški knjižni klub in kupujte ugodneje! ¡5 Odlično prevozno sredstvo, ki ■t spodbuja razvoj ravnotežja in 1 poskrbi za ure in ure zabave! VO ----- 16, GoSfoD A 6UDIST _ v foKAZAL JS NA &o£e. ToŒél je SVfeTIlKA S K/Z ITA. msm .-—-v JI Pod Gorjanci stoji s tri metre visokim obzidjem obdana kartuzija Pleterje. To je samostan, kjer menihi živijo v samoti, tišini in molitvi ter ob delu v samostanskih vrtovih in vinogradih. V mirnem okolju le kakih dvesto korakov od kartuzije stoji nenavaden muzej - stara kmetija. mm- Vsaka žival ima svoje ime Med sto in več let starimi stavbami se potika cela množica živali: kokoši s šentjernejskima petelinoma, purana, holand-ske kokoši, koze, mini pujs, angleška buldoginja Matilda in aljaški malamut Lev, družbo pa jim delajo še dihurja, zajci in včasih celo papagaj. To torej ni navaden muzej, vendar tudi ni navadna kmetija. Vsaka žival ima svoje ime. Simon Ud-vanc, ki skrbi za muzej, pravi, da so živali njihovi sodelavci. Tisti sodelavci, ki muzeju dajejo dušo in ga spremenijo v živo domačijo. Nova domačija iz starih hiš Muzej predstavlja več kot sto petdeset let staro šentjer-nejsko domačijo, čeprav so objekte pripeljali iz različnih vasi v okolici. To je bilo dolgotrajno in natančno delo. Kon-zervatorji so hiše razstavili in vsak kos oštevilčili. Pri kartuziji Pleterje so jih spet sestavili in tako je nastala domačija, kjer bi lahko danes kmetovali tako kot nekoč. Vse zgradbe so lesene in krite s slamo, najstarejša pa je Kegljevičeva hiša iz leta 1833. Na obisku pri Kegljevičevih V notranjost se pride skozi vežo, ki je hkrati črna kuhinja. Levo je glavni prostor s krušno pečjo, zraven kamra za starše. Desno od veže sta shramba in »mala hiša«, soba za dekleta. Fantje so spali zunaj na senu ali v hlevu in so se lahko potepali, dekleta pa so morali imeti starši na očeh, da ne bi ponoči ušla na lepše ali da se kak pogum-než ne bi prikradel k njim. Fantje so morali pokazati, da obstajajo, je povedal Simon, življenje brez Facebooka je bilo pač bolj komplicirano. Fantje niso mogli samo všeč-kati, ampak so ljubezen izpovedali s pesmijo ali kako drugače. Svinjak s straniščem Tipična šentjernejska domačija je imela še vodnjak, kozolec, svinjak, sušilnico za sadje, pod in hlev. Vse razen hleva vidimo tudi v Muzeju na prostem Pleterje. V enem delu poda so shranjevali razno orodje, krmo za živino, seno, jeseni tudi odpadlo listje. V drugem delu je bila delavnica za kmečka popravila. Na fotografiji je svinjak, ob njem je tudi stranišče na štrbunk. Pleterje Šentjernejski petelin »Lepšega ptiča nej, ku je petjeln, lepšega kraja nej, ku je Šentjern,« pravijo Šentjernejčani, ki so pred petnajstimi leti vzgojili novo pasmo petelina, Gallus Bartholomaeus. Petelin s peresi živahne barve z belimi uhlji in rumenimi nogami slovi kot pogumen in zelo srborit, zato je menda zelo uspešen pri osvajanju kokoši. Pri babici Sonji Redno pripravljajo tudi delavnice. Lončar otrokom pomaga izdelati piščal petelinčka, z babico Sonjo pa se lahko naučiš, kako se speče kruh ali pogačo. Seveda babica Sonja pozna tudi kup starodavnih ljudskih pripovedk. Po delu poskrbijo tudi za zabavo s kmečkimi igrami: si že hodil s hoduljami, tekel v žaklju ali metal podkve? Matej Zalar PELJI STARŠE NA IZLET! Muzej na prostem Pleterje www.skansen.si Kartuzija Pleterje www.kartuzija-pleterje.si Običajno ljudje zelo hitro rečemo, da imamo naravo radi. Smo proti onesnaževanju, za seboj ne puščamo smeti in ugašamo luči. A potem se zatakne, ko, recimo, v sobi naletimo na pajka. Nekateri bi ga kar pokončali - ali pa v reševanje osmeronožca vpletejo vsaj starše, da ga odnesejo ven. Bi ga vi prijeli (jaz si ga, denimo, ne bi upala)? In še - nekateri se za živo glavo ne bi dotaknili kače. Pa ti? 1. S starši se odpravite na sladoled ob Ljubljanici. Naenkrat se po bregu mimo vas sprehodi podgana. (Lahko velja tudi za drugo reko, a podgane ob Ljubljanici so preverjeno dejstvo.) — — — Z zanimanjem opazujem, kaj počne. Podgane so bistre živali! — — Žival se mi gabi, a vseeno vznemirjeno opazujem, kam jo ubira. — V hipu skočim očetu v naročje, da ogaba ne more zlesti name! 2. Nad tvojo posteljo pajek splete mrežo. — — Brrr ... da mi bo v spanju zlezel v usta? Mama naj ga odnese ven. — Poskakujem od groze! Oče naj ga takoj pokonča! — — — Pajka nežno vzamem v dlan in ga pazljivo odnesem na prosto. 3. Z dedkom greš lovit ribe. — Ribe poskušam premamiti s koščki kruha. — — Za vabo uporabim posušene kozice in črve. — — — Manjše ribice, ki jih ujamem, mirno razkosam in jih nataknem na trnek. oba! 4. S kuzkom gres na sprehod po mestu. Kaj narediš, ko se podela? ^ Žvižgam. Pravzaprav - požvižgam se. Nič nisem videl, prisežem! ^ ^ ^ Z vrečko na roki primem kakce, vrečko zavežem in jo odvržem v koš za smeti. ^ ^ Z vrečkami in robčki si dam neskončno veliko opravka. Da se niti slučajno ne dotaknem izločkov. 5. S šolo se udeleZite delavnice o plazilcih. Dobiš moZnost, da se dotakneš kače. ^ ^ ^ Takoj sem zraven! Kači mirno pustim, da se mi ovije okrog roke. ^ Tisti dan »zbolim« in ostanem doma. Niti za milijon dolarjev ne grem v isti prostor s kačami! ^ ^ Ko kačo varno drži kdo od odraslih, s konico prsta potipam njen rep. Barbara Jarc Od 5 do 8 zvezdic Od 9 do 12 zvezdic Od 13 do 15 zvezdic 1 LJUBITELJ LJUBITELJ LJUBITELJ LEPIH BESED SREDNJE POTI NARAVE Ce z3;e P^il da r, je z3 *3K3VO ^ CJKC „oirda [e yoij 23 ^ VeKjWo, da kakte» kakec hoj^a vcaUU S? j? Kaznivo, da do ;,dr?v J* da zm» fc/tj^ fv{f)„0 Imt) Al' /ej/m ^ak.^o ali p3 ji/, »godova«* javimo d^cja/. Nabavo imaš rad i« jo iprejemaš takšno, kot je, čeprav je včasih videti kruta in niso vse živalce ljubke kakor mucki. Če ti kbiU« zleze pod hlače, te sicer ne b° konec od groze, prijelo ti pa ravno ne bo. V takšnih primerih se ti zdi, da narava vdira vate, v tvoj prostor. A tako kot smo ljudje samo gostje na Zemlji, so Pri tebi to, da imaš naravo rad, niso samo besede. Dejansko jo sprejemaš z vsemi platmi, tudi tistimi manj lepimi in celo krutimi vred. Je pač tako da se nekatere živali jedo med sabo in da tisti, ki je, potem tudi kaka. Do manj ljubkih živalc, kot so na primer kače, ne čutiš nobenega odpora. Pohvalno! Imaš veliko možnosti, da postaneš biolog ali naravovarstvenik. Scelice Izpolnjevanji Vpiši, kar vidiš na fotografijah. Na poljih, po katerih tečeta dve črti, plava žival, ki je pri nas avtohtona. Katera? Iskano žival napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 31. maja 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali 2 nagrajenca, ki bosta prejela majico Moj planet. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Imeni nagrajencev bosta objavljeni na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v junijski številki Mojega planeta. % MS Sem največja in najmočnejša ujeda v Sredin Južni Ameriki. Tehtam kakšnih d e k oaramov, velika sem približno en meter. SameoTe po navadi malo manjši. Postrežem ti lahko še z enim navdušujoč,m podatkom od vseh vrst orlov imam na|dal,se krempTje Dolgi so celo trinajst centimetrov ime sem dobila po grški bajeslovni knlat, pošasti ki ima ptičje telo in človeški obraz. Močni kremplji in kljun so zadosten„ da tudi po naključju nisem vegetari|anka, ampak povsem na vrhu prehranske venge Dvignem lahko plen, ki tehta tolikokot sem težka sama. Moja najljubša hrana so enivci, rada pa jem tudi opice ,n are. v^ najslabšem primeru planem tudi po kakšnem epskem plazilcu in kači. Gnezdo s, nare-dTm iz vej visoko na drevesu. Par na dve dotri leti vzredi enega samega mladij Ko amica v gnezdo odloži dve bel, |ajc> .se začne nevidna tekma s časom: starša bosta skrbela samo za tistega, ki se bo izvalil pr*. Drugo jajce tako propade. Name so se posebej ponosni v Panami, kjer sem narodna ptica, najdeš me tudi v panamskem grbu. Me prepoznaš? Jasna Mere w rf vv> a __ / k- A f/ef*čv-»e/te/ Odgovor napiši na dopisnico in jo pošlji najpozneje do 31. maja 2013 na naslov: Moj planet, 1536 Ljubljana. Ne pozabi pripisati svojih podatkov. Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali nagrajenca, ki bosta prejela knjigo iz zbirke Gospod Gnilc. Več o pravilih za sodelovanje, varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. Startov I Ime nagrajenca bo objavljeno na internetni strani www.mladinska.com/mojplanet in v junijski številki Mojega planeta. Nušin ' kotiček. ako naj t» , pomagam ? Zapuščena domača žival Ko govorimo o domačih živalih, kot so psi in mačke, velja, da ima vsaka žival ob sebi svojega skrbnika, ki budno pazi nanjo. Če žival tava v okolici brez svojega skrbnika, smo ji dolžni pomagati na poti domov. Včasih zadostuje že uporaba telefonske številke, zapisane na pasji ovratnici, pogosto pa nimamo te sreče. Takrat se obrnemo na najbližje zavetišče za zapuščene živali. Če ne vemo, katero je pravo, pokličemo Center za obveščanje (112). Žival poskušamo zadržati ob sebi in se z zavetiščem dogovorimo, ali jo bodo prišli čim prej prevzet sami ali jo bomo pripeljali mi. Ob lepem vremenu se pogosto podamo na izlet. Pot je nemalokrat polna zanimivih srečanj. Človeka toplo pozdravimo, kaj pa storimo, če naletimo na žival? Žival na cesti O živali, ki ogroža varnost v prometu, je najbolje obvestiti policijo (113) in nadaljevati svojo pot. Če se ustavimo sredi cestišča, lahko naredimo več škode kot koristi: zmedemo druge udeležence v prometu, prestrašimo žival in zelo verjetno povzročimo prometno nezgodo. Policija bo vedela, kako ukrepati, zato ji zaupajmo. Poškodovana žival Umirjenost in previdnost bosta tudi tu naši najboljši prijateljici. Če poškodovana žival ovira promet, pokličemo policijo (113) in jim jasno opišemo primer in lokacijo. V nasprotnem primeru se povežemo s pristojnim zavetiščem oziroma pri Centru za obveščanje (112) izvemo, katero je to. V zavetišču nam bodo dali najboljši nasvet, kako pomagati živali. Vsekakor ničesar ne delamo na lastno pest, saj lahko v primeru nevarne ali močno vznemirjene živali povzročimo še večjo škodo. Žival, ki ji ne moremo več pomagati V tem primeru pokličemo veterinarsko higiensko službo. Njihovo številko nam bodo sporočili v Centru za obveščanje (112). Zapuščeni mladiči Najpogosteje gre za mačje in pasje mladiče, ki še sesajo, torej niso sposobni sami jesti. Včasih najdemo poleg mladih muc tudi mačjo mamo, ki se spopada z neprijetno platjo življenja »na svobodi«, pogosto pa gre za mladiče, ki so bili nekomu v napoto in se jih je želel znebiti na nezakonit način. V tem primeru se takoj povežemo s pristojnim zavetiščem, ki bo prevzelo najdene mladiče. Če nam v zavetišču ne morejo takoj pomagati, se posvetujemo z najbližjim veterinarjem, ki nam bo svetoval, kako najbolj učinkovito ohraniti mladiče pri življenju. Poškodovana divja žival Že od malega vemo, da divji živali izkažemo spoštovanje in razumevanje narave tako, da se ji ne približujemo oziroma da jo pustimo čim bolj pri miru. Če naletimo na poškodovano divjo žival, se nemudoma povežemo z Zatočiščem za živali prosto živečih vrst, glede divjadi pa obvestimo najbližjo lovsko družino in sledimo njihovim navodilom. Tudi tu nam bo pri kontaktih v pomoč Center za obveščanje (112). Če nam takšno ali drugačno živalsko srečanje vzbudi občutek strahu, negotovosti in nemoči, imamo čarobno paličico: številko 112, kjer nam bodo gotovo znali pomagati s pravimi kontakti in usmeritvami. Nuša Miklavec Društvo za zaščito živali Ljubljana Nekaj koristnih povezav: Društvo Dinaricum: http://www.dinaricum.si Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS): http://www.ptice.si Društvo za preučevanje dvoživk in plazilcev: http://www.herpetolosko-drustvo.si/ Kosovir, zavod za oskrbo in pomoč živalim ter osveščanje: http://www.kosovir.si Lovska zveza Slovenije: http://www.lovska-zveza.si Projekt SloVVolf: http://www.volkovi.si Slovensko društvo za proučevanje in varstvo netopirjev: http://www.sdpvn-drustvo.si Zatočišče za živali prosto živečih vrst: http://www.qolob-veterina.si ELA IN PRIJATELJI 2 Ilustrirala Sabine Wilharm \ Najboljša stvar med poletnimi počitnicami so poletni tabori. Vsaj tako se teden dni po koncu pouka začne dozdevati Elinim staršem. Zato jo po hitrem postopku strpata na avtobus, na katerem pa je že cel kup Elinih sošolcev. Očitno se je tudi njihovim staršem zdel tabor dobra zamisel. Najboljše pa je, da je glavni ravno njihov učitelj! Poleg tega imajo tam Zmaja. Zmaj je oven, ki ponoči čuva hišo in na roge nasaja nepridiprave. Utegne biti zelo koristen, ko se bo treba spopasti s prežečo nevarnostjo v podobi polzelske mučiteljice. Tudi novo šolsko leto prinese cel kup nenavadnih izzivov, ki jih mora Ela razrešiti s sošolci. Zakaj Patrik stavka, ko ugotovi, da v drugem razredu še ne dobiš plače? Kaj narediti s Prepirljivcem, ki se sredi leta pojavi v razredu? In ali je sploh kakšen učitelj na svetu bolj čudovit od njihovega? Nemogoče, saj bodo imeli nočno šolo! No, učitelju na pomoč priskočijo kar žena, policist, gasilci in hišnik ... INFORMACIJE IN NAROČANJE: 080 12 05 ali www.emka.si Desa Muck BLAZNO RESNO SLAVNI Ilustriral Matej de Cecco Roke gor vsi tisti, ki bi radi postali filmske zvezde, da vas prešte-jem. Uf, že vidim, da tako ne bo šlo ... Torej: roke gor vsi tisti, ki nočete postati filmske zvezde. Eee, ena sama roka ... aja, ne, fi-kus. Skratka, glede na množičnost prijav nujno najprej prelistaj ta vodnik po skrivnostih filma in pasteh slave. Toliko bolj, če misliš, da se ti ne bi nikoli uspelo prigrebsti k filmu, ker si pač bolj za nikamor in nimaš zvez. Se da. Če je to uspelo Štoflcu, temu skoraj štirinajstletnemu mulcu iz knjige, ki nosi ogromne špegle in je po obrazu pegast kot obgrizen dunajski zrezek, potem res ne vem, zakaj bi si delali probleme, če jih ni. Seveda pa moraš vedeti, da je slovenski film smrtno nevaren. Zraven so tudi maskerke in igralke in druge gospe, ki te hočejo čohati, pa tečni igralci, ki so tečni zato, ker so slavni zaradi reklame, pa lučkarji in scenci, ki štrajka-jo, pa režiser, ki je glavni. Hoditi začneš na partije scrkljane bogataške mularije, pa še mamam se začne dogajati, visijo po snemanjih in te spravljajo v sramoto. Tako, da ne bo potem pritoževanj, da ni nobeden nič vedel. Prenovljeno besedilo z novimi ilustracijami in stripi. Lila Prap MAČJI ZAKAJI Z mačkami ljudje prijateljujemo že več tisoč let. V nekaterih deželah so jih celo častili kot boginje. Zlato obdobje čaščenja mačk se je končalo v srednjem veku, ko so si nekateri začeli domišljati, da so mačke pomočnice samega peklenščka. No, k sreči danes v njih večinoma vidimo prikupne živali, ki so nam v eno samo radost in veselje. (O menjavanju peska v mačjih straniščih na tem mestu ne bomo ...) A koliko jih v resnici poznamo? Ali veš, zakaj mačke ne ubogajo? Zakaj šklepetajo z zobmi? Zakaj ne znajo zlesti z drevesa? Zakaj se jim ponoči svetijo oči? Res, veliko in še več zakajev se nam poraja v njihovi družbi. Kako so takšno in drugačno mačje obnašanje razložile miši, izveš v tej knjigi - če pa misliš, da mišim le ni vsega verjeti, pa si lahko prebereš strokovne odgovore, ki so dodani pod vsako mišjo razlago. NAGRAJENCI IZ APRILSKE ŠTEVILKE REVIJE MOJ PLANET KUPON ZA SODELOVANJE PRI NAGRADNIH IGRAH, PISMIH BRALCEV, DR. VETKU IN NAGRADNIH NATEČAJIH V REVIJI MOJ PLANET Kupon izrežite po oznaki in nalepite na dopisnico. Pošljite jo na naslov Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, Ljubljana, revija MOJ PLANET. (ime in priimek) (naslov in pošta) se strinjam, da moj otrok_ (ime, priimek in starost otroka) sodeluje v natečajih, pri nagradnih nalogah, nagradnih vprašanjih za dr. Vetka, pismih bralcev in drugih nagradnih natečajih, razpisanih v tej reviji, ter da se v reviji objavijo otrokov izdelek in njegovo ime in starost. Datum Podpis S podpisom dovolite, da Mladinska knjiga Založba, d. d., za izvedbo nagradnega natečaja (in/ali nagradnih iger) in objavo podatkov o nagrajencih vodi, vzdržuje in upravlja evidenco z vašimi osebnimi podatki in podatki vašega otroka za časovno obdobje 5 let, s podatki o preostalih udeležencih v zgoraj navedenih nagradnih igrah ali natečajih pa do njihovega izteka. Sodelujočim v natečaju in pri nagradnih nalogah je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov po zakonu, ki ureja varstvo osebnih podatkov. SIVE CELICE - NA PERUTIH Iskana beseda: KOLIBRI. Knjigo iz zbirke Gospod Gnilc prejmeta Ana Šmalc iz Ljubljane in Klara Gnidica iz Motnika. NAGRADNO VPRAŠANJE - KDO SEM? Pravilni odgovor: KAFRSKI BIVOL Knjigo Ajda in Razbojnikovi prejme Maja Bogatin iz Slovenskih Konjic. Nagrade bomo poslali po pošti. Nagrajencem iskreno čestitamo! ■>J/jt fttll Zakaj imamo radi zelenjavo? • Zelenjava je bogat vir prehranskih vlaknin. • Vsebuje veliko vitaminov, mineralov in malo maščob. • Pripomore k boljšemu počutju in zdravju. • Daje energijo. • Je dobrega okusa. • Z uživanjem sveže in naravno pridelane zelenjave prispevamo veliko dobrega in koristnega k okolju. • Z uživanjem zelenjave izboljšamo prehranjevalne navade. Slovenska zelenjava vasa nošta Sara, Valentina in Mirta, vaša pisma objavljamo na www. mladinika.Com/mojplanet. Na spletnih straneh www.mladinska.com/mojplanet pa lahko odslej tudi pišete dr. Vetku, zastavite vprašanje, sporočite svoje mnenje ter glasujete za poster. V reviji objavljena pisma, fotografije in druge prispevke bomo nagradili. Pošljite jih na naslov Moj planet, 1536 Ljubljana, ali moj.planet@mkz.si. Ne pozabite pripisati svojih podatkov. Če boste poslali svojo fotografijo, ne pozabite priložiti dovoljenja staršev ali drugih skrbnikov, da se strinjajo z objavo fotografije. Več o pravilih za sodelovanje, o varstvu osebnih podatkov in dovoljenju staršev si preberite na strani 55. 56 Uredništvo Mojega planeta ^celice. RADIO TELEVIZIJA SLOVENIJA g» Radio 1 Slovenija program Vedno Prvi. Fant je izgubil psička. Bodi pravi detektiv in sledi stopinjam. Ugotovi, kam se je skril. 'I^J^r* JL f . Jt/^"^ l « ^ V V ..... V ^ /V» Ji Letošnja nagrada za zmagovalni razred je potovanje v PARIZ. Prihodnji mesec v Mojem planetu So trditve pravilne? Kaj praviš? Kviz po majski številki [ V Sloveniji imamo ducat avtohtonih J pasem krav. 6. Pleterje je samostan na Dolenjskem, kjer pletejo volnena oblačila. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI jm ■V [ ^ Med »velikih pet« spadajo slon, no- i sorog, afriški bivol, leopard in lev. 7. Če rešiš psihološki test, izveš, kakšen odnos imaš do živih bitij. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI [ I [ 3. Morske krave ali sirene jedo morsko i travo. 8. Ko so izumili coca-colo, je vsebovala kokain in kofein. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI jm | j f 4. V Nušinem kotičku najdeš polno J informacij o cenah ljubljenčkov. 9. Luknje v siru naredijo s posebnimi sirarskimi svedri. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI I _ 1 mm I 5. Če daš na ogenj sol, se zaradi natrija J ogenj obarva zeleno. 10. Beluši so zdravi, ker čistijo telo. DRŽI NE DRŽI DRŽI NE DRŽI Naslednja številka izide 14. junija. Si znal odgovoriti na vsa vprašanja? Če ne, polistaj po reviji Moj planet, ki jo imaš v rokah, in kmalu ne bo nobenega dvoma več. Moj planet, mesečnik, maj 2013, leto 8 • Na leto izide 12 številk. • Mladinska knjiga Založba, d. d., Slovenska 29, 1000 Ljubljana • Predsednik uprave MKZ: Peter Tomšič • Glavni urednik področja Založništvo: Bojan Švigelj • Odgovorna urednica: Maja Bajželj • Urednica: Jasna Merc • Likovno-tehnično urejanje: Mojca Orehek • Oblikovna zasnova: Vito Cof • Lektorica: Vera Jakopič • Naslov uredništva: Moj planet, 1536 Ljubljana, tel.: 01 241 32 20, faks: 01 425 28 36 • Tiskana naklada: 8.000 • Tisk: Grafika Soča d.o.o., Nova Gorica • Cena številke za naročnike v šoli je 3,74 €, za individualne naročnike 3,99 €, v prosti prodaji 4,70 €. Naročnina se poravna v dveh obrokih. Naročnina za tujino se poravna vnaprej in znaša 96,00 €. • DDV in poštnina sta vračunana v ceno. • Naročnina velja do preklica, odpovedi sprejemamo samo pisno za naslednje obračunsko obdobje. • Za nepravočasno poravnane obveznosti zaračunavamo zakonsko določene zamudne obresti. • Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana. • Naročanje revij: Mladinska knjiga Založba, d. d., Služba oskrbe kupcev, 1536 Ljubljana, tel.: 080 11 08, od 7. do 18. ure. • Vodja sektorja Prodaja in promocija izobraževalnih vsebin: Monika Jagodič Gobec, monika.jagodic@mkz.si • V d. vodje službe Marketing in oglasno trženje: Martina Dolgan • www.mladinska.com/oglasniprostor, sot@mkz.si • Oglasno trženje: Anja Klemenčič, anja.klemencic@mkz.si, T: 01 307 80 08 • ISSN 1854-2883 • V reviji Moj planet objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakor koli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. • Nenaročenih rokopisov, risb in fotografij ne vračamo. • Revijo sofinancirata Javna agencija za knjigo RS in Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport« Elektronska pošta: moj.planet@mkz.si • Spletne strani: www.mladinska.com/mojplanet • V uredništvu skrbimo za skladnost oglasnih sporočil z Zakonom o medijih. Na izbor oglaševanih izdelkov in na oblike oglaševanja ter na oglasne priloge nimamo vpliva. net {ftalï Ci ido Ci íbA CM^m rJtin EUS GEfl sreče se vam NOVO wovon Še druge knjige iz najbolj Smrdljive in za crknit šmešne serije pod soncem. * «Ste pféasSr Cena posamezne knjige: 22jEC/R. Najhitreje do knjig: @ v knjigarnah ^ www.emka.si 080 12 05 ® -- -._-.---." -- : • : " - - - - ■ ¡©SEMES gS- - _ - - - ' -32 - St KUK dO naj ^ Knjig tooVjém otrosí VELtkA SKRIVNOST @ VELIKA SKRIVNOST Miška najde slastno jabolko in sklene, da bo to skrivnost, ki je ne bo delila niti z najboljšimi prijatelji. A kaj, ko skrivnosti tako rade pridejo na dan! Očarljiva slikanica bo navdušila najmlajše, ki bodo o miškini skrivnosti kmalu izvedeli nekaj, o čemer se njej niti ne sanja Cena: 16,95 EUR 28 strani ČUDEŽNA BOLHA MEGI IN ŽELVICI TAŠKA IN TONI Čudežna bolha Megi mora spet hitro ukrepati. Romanca lepo skrbi za želvici, njen bratec Beni pa je pravi mali razgrajač. A vse bo še dobro, saj ima Megi glavo in srce na pravem mestu. Po izjemno priljubljeni in nagrajeni zbirki Anica nova izvrstna zbirka knjig za otroke. Cena: 17,95 EUR 64 strani Kozica, pujsek, račka, ovčka, žabica in zajček imajo imenitno vzgojiteljico - kravo. Igrajo se, ustvarjajo, se imajo radi. No, če pride kakšna težava, pa jo tudi znajo rešiti. S pomočjo vzgojiteljice ali kar sami! V prisrčnih prigodah in ilustracijah Jelke Godec Schmidt se bo prepoznal vsak predšolski otrok. Cena: 19,95 EUR 40 strani Najhitreje do knjig: (w| v knjigarnah © www.emka.si £) 080 12 05