ILUSTRIRANI letna naročnina ilustr. glasnika kron 8--, za dijake kron 6--; posamezne številke 20 vinarjev :: letna naročnina za nemčijo kron 10"-, za druge države in ameriko kron 13'- LETN3K 12. * 20. JULIJA Rnglija in svetovna vojska. Rngtežinje vabijo z godbo po ulicah na vojno. (Kakor znano ni Angleškem do pred kratkim obstojala postava, ki bi vezala podanike vojaški dolžnosti, vsledtega je imela vlada mnogo neugodnosti z nabiranjem prostovoljcev ter je bila prisiljena upeljati zakon prisilnega nabora.) Gegettbofova rojstna fjiša in njegov spomenik & Nadvojvoda fllbretjt, nadvojvodinja Morija 9 o^ef a in prestolonaslednik o$ Padli junaki o» Goriške razvaline o» (Rekviriranje mleka Nemški in angleški admirali Of Itiilsonov nasprotnik at (Radeckijeva sablja na Vunaju LASNI K slike in dopisi se pošiljajo na uredništvo ilustriranega glasnika, katoliška tiskarna. :::: naročnina, reklamacije in inserati na upravništvo lista, katoliška tiskarna v ljubljani 1916 - IZHAJA VSAK ČETRTEK * ŠTEV. 47 iiihiiiiiiihnimiuiiiim*! ................................................imimtiiimiiiifiiMn STRAN 464. ILUSTRIRANI GLASNIK IIIIIIIIHIHIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIMIIIIIIIIIUIIIIII Žena. Slika iz naroda. Slovaški spisala Ljudmila Podja-vorinska. (Prevel Podravski.) (Dalje.) jtefan jo debelo pogleda. Pričakoval je viharja — a namesto tega mu je Iva sama ponudila steklenico! »Vendarle ni bedasta, ker me ne ošteva za prazen nič . . ,« si je mislil raz-veseljenega obraza. Žganjica je poživila vse. Iva je marljivo nalivala ter dala pijače celo otrokom. Štefan je bil iz po-četka čemeren, toda žganjica ga je spravila v dobro voljo. Toda noči ni imel mirne. Vsak hip je kak otrok zakričal in potem dolgo, presunljivo jokal. Iva je vso noč pomirjala otroke, in to precej glasno. Štefan ni spal vso noč. »Kaj jim je prišlo?!« se je čudil ter se hudoval proti jutru, ko je še ves zaspan zapuščal pernico. »Kaj bi jim naj bilo ? Lačni so — to je to!« se je nasmejala neobčutljivo. Štefan je razumel njen smeh in srce se mu je stisnilo pri tem. Le zgolj mačeha se more tako smejati sirotam. »Imela bi rajše skuhat zvečer kaj toplega,« se je oglasil črez trenutek bojazljivo, čuteč svojo krivdo. »Kaj, saj so dobili žganjice kakor ti,« se je zopet nasmejala Iva. »Oče,« se je oglasila najstarejša hči, ko je mačeha zapustila sobo, »oče, nekaj vam povem, toda ne povejte tega materi!« In obe-sivši se mu na vrat, mu je zaupala svojo tajnost: da ni jokala od gladu, ker jim je mačeha zvečer skrivoma dala kruha, niti radi žganjice, marveč vsled tega, ker so jo trnji zbadali. »Odkod pa je prišlo trnje v posteljo?« »Najbrže nam je ž njim mačeha postlala.« Štefan osupne. Na telesu je bilo res zapaziti rdečkastih vbodljajev. To isto znamenje mačehine nežnosti so imeli tudi drugi otroci. Čut očetovske ljubezni se je sprebudil v njem. »Počakaj, le počakaj, saj zlobna mačeha dobi za to svojo plačilo!« se je pogrozil Štefan pred otroci. »Mati niso zlobni,« poseže vmes otroče; »to so storili gotovo le radi tega, ker jih nismo ubogali. Mati pravijo zmerom, da ne smemo piti žganjice — a včeraj smo jo pili.« »Ker so jo nam pa dali mati,« se oglasi osemletni Janko. Štefan se močno zamisli ... Iz po-četka se ga je polaščevala jeza na ženo, ki ponoči muči sirote. Sicer tudi lastna mati tepe in kaznuje, toda tako brez vzroka, za to je treba res nečloveškega, trdega srca mačehe! Toda, čudno, otroci imajo mačeho radi. Tudi zvečer jim je skrivoma dala kruha in šele potem jim je dala žganjice ... Ko bi bila zlobna, tega ne bi storila!« Čim bolj je to premišljeval, tem bolj se mu je pojasnovala ma-čehina »brezsrčnost.« Ni moglo biti drugače, nego da je Iva z bodečim trnjem budila otroke, da so jokali, kakor od gladu , . . Ko si je to pojasnil, bilo ga je sram. Ko bi on zvečer ne bil mislil na popivanje, bila bi žena skuhala juho. Toda on ni pomislil na lačne otroke . . . »Ti si oče!« je čul očitanje v duši, kakor bi mu bila to zaklicala pokojna žena. Sram ga je bilo ob misli, da se je takega pokazal pred ženo. S pokojnico sta se večkrat sprla radi malomarnosti; večkrat mu je to živo očitala. Iva mu ni zinila še niti besedice .. , V Štefanu se je zganila vest. Iva je prinesla zajutrek. Kje je vzela, kdo ve, skuhala je juhe, ne da bi možu kaj očitala. Štefanu ni dišalo, dasiravno je vstal lačen. Zamišljen je prekoračil parkrat sobo — in začel iskati toplejše obuvalo. Začudeni Ivi je dejal, da gre nekam na delo. A ko ga je oveseljena začela sama odpravljati, se je pokazalo, da so bili škornji za nič. V takih kot so bili, ni mogel iti lomit ledu, niti iti »stat pod zid« kot postrešček v mestu. Štefan je bil žalosten, dasi bi ga bila ta ovira včeraj še razveselila. »Veš kaj ?« se oglasi Iva po kratkem pomisleku: »Ne hodi danes nikamor, rajši pazi na otroke. Jaz stečem domov; pri nas se gotovo še najdejo kaki čevlji po očetu . . .« Hipoma je bila pripravljena za odhod. Štefan je zapazil, da tudi ona nima posebno trdnega obuvala. Kajti prazniških čevljev, ki jih je imela za poroko, vendar ni mogla obuti. Štefan se je oženil v posojenih. Toda imela je dober kožuh ter Tegetthoffova rojstna hiša v Mariboru. se sploh mrazu ni bala, Štefan spomnivši se, da bo morala žena hoditi po pustem polju in gorovju tri ure tja in tri ure nazaj, jo je pomiloval v duhu. Zato pa bo on sedel ves dan na toplem. A Iva prinese gotovo tudi kaj za zobe. Še je bilo precej do večera, ko se je žena vrnila. In res ni prišla prazna. Prinesla je tudi graha in zabele. Oveseljen mož, videč hrano, ki bo zadoščevala za nekoliko dni, je skoro obžaloval, da je prinesla tudi škornje. Toda ko jih je na poskušnjo zvečer obul, razveselil se je tudi škorenj. Že dolgo ni imel tako dobrega obuvala! Niso bile sicer nove, toda velike in dobre. Hote, nehote se je spo-prijaznil z mislijo, da bo jutri treba na delo. Zarano, ko se je uprav obuval, ogla- sil se je pri njem boter Hurtak. Imela bi iti skupaj lomit led za krčmarjevo ledenico. Kakor je že običajno, ogledal si je tovariš škornje, potipal usnje, ga poskusil z roko od znotraj in ga nakrat začuden vprašal, kje je dobil te škornje. »Včeraj mi jih je žena prinesla z doma. So baje še njenega očeta , . .« »Ba, katerega . , .!« se nasmeje Hurtak, »To so moji škornji. Pravzaprav bili so moji. Dai sem si jih napraviti pri Šilu v mestu, toda bili so mi premajhni, pa tudi napako imajo, torej sem mu jih vrnil. Rajši sem izgubil goldinar . . . Lahko vam bi jih bil dal ceneje , . .« »Kaj misliš ?« se nasmeje Štefan. »Krajcarja nimamo pri hiši, kje bi vzeli denar za škornje! Nu, povej Iva, ali jih nisi prinesla včeraj z doma; ali niso ostali po tvojem očetu?« s tem vprašanjem se obrne k molčeči ženi. »Nu, tega mi ne govorite. Mar ne poznam škorenj, svojih škorenj ? Samo teden dni sem jih nosil. Pa tudi napako imajo j le poglejte, če mar usnje na ur-basu ni prerezano ?« Štefan, ves osupel, ni vedel kaj reči. Škorenj, ki ga je imel na nogah, je bil res prerezan. Luknja je bila lepo zakrita z leščilom, radi tega je poprej ni zapazil. »Nu, ali nimam prav ?« vpraša ga zmagoslavno Hurtak. »A vendar jih nismo kupili, marveč jih je prinesla žena,« ponovi neprevidni Štefan še nevoljen, da mu tovariš noče verjeti. »Mogoče, da jih niste kupili, toda bili so moji,« reče Hurtak, sumljivo pogleda ženo in se nasmehne. Štefan je razumel ta pogled ter se razsrdil. Menda si vendar ne misli, da jih je žena ukradla, Štefan je imel dokaj napak, toda poštenje mu je bilo nad vse. Že je hotel Hur-taku prav dobro zasoliti. Toda medtem je pogledal ženo. Vsa rdeča v obraz mu je pomignila, naj molči, in Štefan je prestrašen umolknil . . . Škornje je sicer obul, toda ves dan je hodil v njih ne kakor po ledu, marveč po iglah. Hurtak ni zinil več o škornjih besedice, toda kadarkoli se je ozrl na Štefana, se je ta razvnel. Slutil je, da ga ima ta na sumu. Pa tudi sam je začel prestrašen premišljevati ,. . Hurtak trdi, da je škornje vrnil Šilu; žena pravi, da mu jih je prinesla z doma. Gotovo je, da ima Hurtak prav, — toda kje jih je dobila Iva?! Trudil se je s to mislijo ves dan in zvečer, komaj so otroci pospali, jel je izpraševati ženo. Tajila je sicer, zvijala se semtertja, toda končno je rekla jezno: »Kje sem jih dobila, pa sem ph dobila, samo, da jih imaš. Saj menda nočeš zamoriti z gladom svojih otrok. To pa se zgodi gotovo, ako ne greš delat!« »Žena, greh imaš!« izbruhne nesrečnemu Štefanu iz ust. »Greh, ne greh, sila je slia!« odvrne Iva ter se nasmeje. Jeza in strah nista dala Štefanu do besede. Drznost žene ga je povsem razjezila. Zgrozil se je nad tem, kakšno osebo si je obesil na vrat. Radi skrbi in ŠTEVILKA 47. II ti llllttltVIlllllltt llllllll llllllll IHItttMIttHU ILUSTRIRANI GLASNIK 465. STRAN MlllimilllMMIHIIIHIIIMII mMIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIMIIIMMIlIMIIHMI zoprnosti ni spal vso noč. Kajti ni moglo biti drugače, nego da je žena, namesto da bi šla domov, šla v mesto in ondi škornje ukradla, ker denarja ni imela nobenega. Preživel je že marsikaj; bil je čas, ko se je poprijel tudi beraškega rokodelstva na tujem, ko se mu ni ljubilo delati, mana pa tudi ni hotela padati z neba . . . Toda krasti, ko bi bilo to vredno tudi le toliko, kakor stebelce slame to tega pa nikdar! In sedaj je storila — ona — njegova žena! Noč pa povekšava strah; tesnoba mu je predstavljala slike, kako njo in njega peljejo po vasi žan-darji. Škornje ima obešene na hrbet, ljudje pa hite skupaj in kažejo za njim, za tatom. V strahu je skril celo glavo pod vzglavje. »Zakaj sem jo neki vzel, to Ivo ?« je vzdihnil ves znojen vsled strahu in vročine. A čim večji je bil njegov strah, tem slabejšega se je čutil pred ženo. Videč jo brezskrbno, da, izzivajoče veselo, si ni drznil ji očitati ničesar in vse njegovo junaštvo je bilo v tem, da navzlic vsemu prigovarjanju škorenj ni več obul. Sicer pa mu je bilo že vse eno, naj se zgodi, kar se hoče, naj bo, kar bo! Junaško je preležal tri dni za pečjo, ne zmeneč se za ženo, kateri je bilo žal za zaslužkom. On pa si ni delal težke vesti, ker otroci niso trpeli gladu. Ko je pa pošla zaloga, ki jo jc prinesla Iva, je četrti dan hote, nehote le zlezel s peči in šel na led. Na njegovo hvalo bodi povedano, da škorenj ni obul, marveč orno-tal okrog svojih starih debelo vrečo. Toda ni še bil poldan, ko se je že privlekel ves premražen domov. Prestrašena Iva mu je komaj mogla sezuti škornje; le malo je manjkalo, da mu niso prsti povsem zamrznili. Vsa prestrašena je priznala možu svojo krivdo. Priznala je, da je sicer ukradla, toda ne škorenj, marveč njemu iz žepa dvajset kron, S tem denarjem je kupila pri Šilu škornje in otrokom skrivoma kruha, pa ostale so ji še štiri krone. Štefan jo je pogledal in oživel, ta dogodek kakor bi bil posvetil vzajemno v njuni srci. Ona je doslej videla v njem samo lenuha in nemarneža, sedaj pa ji je jel ugajati s svojim poštenjem. On zopet ni mogel prezreti njenega dobrega namena in začel je ceniti ne le njeno delavnost, marveč tudi njen razum. Ves čas njunega zakona se nista zbližala toliko, kakor ob tej usodni nepriliki. Od tega časa se je Štefan prepustil popolnoma svoji ženi. Videč, da ona dela (šivala je za ženske), poprijel se je tudi on dela. Toda zaslužka je bilo doma premalo. Zato je Iva sklenila, da se odpravi čez leto na dnino, na poljsko delo. Dne 1. majnika sta zabila okna in duri svoje koče in so se podali vsi na Moravsko. Bilo je to težavno življenje. Zjutraj je bilo treba vstati ob svitu, črez dan v lepem ali slabem vremenu stati na polju z motiko v roki. Ako si na dnini, pazi na te »adjunkt« ; ako delaš »na akord«, priganja te pogled na prazno kočo, na otroke ter dolgo, neusmiljeno zimo. Dnevi so dolgi kakor leto, solnce neusmiljeno pripeka, da se ti kar jezik suši v ustih, a delo te priganja dan za dnevom, kakor bi ga ne hotelo biti konca. Štefan še ni bil nikdar na dnini, radi tega ga je ondotno življenje skoro spravilo v posteljo. Ni bil navajen težko delati. Bolela ga je glava od solnca, hrbet od pripogibanja, v ušesih mu je zvenelo od večnega klepetanja žensk, ki so ga obirale, ko je jel omagovati. Kakor zlomljen se je vrgel zvečer na »prične.« Nu, pa še takrat ni bilo miru. Spalo jih je po šestdeset v eni baraki, možje, ženske, otroci, mladina, vsi skupaj. Zvečer so se jokali otroci, do polnoči je mladina plesala pred barako, sedaj pa sedaj je kak pijan možakar začel pretepati svojo ženo, ali pa sta se dva ali po trije spoprijeli med seboj. Nasproti pa je bilo Ivi tako življenje všeč. Divja poezija tega le z dolžnostjo dela vezanega življenja je ugajala njeni krepki naravi. Hrana je bila preprosta, toda za delavce dobra in redna. Delala sta dva, Viljem pl. Tegettholf, avstrijski admiral. Rojen je bil 23. decembra 1827. 1. v Mariboru, umrl 1, aprila 1871. 1. na Dunaju L. 1866., dne 20, julija, je premagal italijansko brodovje pri Visu. živilo pa se jih je sedem. Vse je šlo tako nekako gladko izpod rok. Delo, pod katerim je neprivajen Štefan omahoval radi utrujenosti, njej ni bilo delo, marveč zgolj gibanje mišic, ki je odgovarjalo njeni neženski moči. Ona sicer ni imela po večerih časa pomešati se med druge; namesto k počitku, bilo je treba preskrbeti otroke, sprati obleko, zašiti raztrgane srajce. Delala je to večinoma ob svetlobi meseca, snovajoča z možem načrte glede bodoče zime. Samo včasih se je vsedla k steni, podprla si glavo, poslušala glasove harmonike, pri katerih je mladina na dvorišču plesala, da se je kar treslo zi-dovje. Srečna mladost si j« drzko in te- žavno življenje zlatila z veseljem in brez-skrbnostjo. Take zabave so se prirejale običajno v mesečnih nočeh. Iva je vsekdar kmalu zaspala ter vstala ob svitu sveža in pripravna za delo, dasiravno je morala tudi ponoči vsak hip vstati in iti k otrokom. Tako so preživeli poletje. Dan pred Vsemi Svetniki je oskrbnik naštel delavcen denar, toliko, kolikor ga še nobeden izmed njih naenkrat ni videl. Iva je cel stotak zašila možu za podvleko v jopiču. Pa še ga jim je ostalo za hrano in druge manjše stroške. Zvečer pred odhodom je Iva pripravila posebno prazni-ško"večerjo.^Slavnostno dobro voljo je vznemirjala samo ena nezgoda. Žena je zahtevala, da naj stotak uporabita za dolg in za odkup polja, katera je bil vdovec ob pogrebu svoje pokojne žene zastavil. Štefan pa je vztrajal odločno pri tem, da ima stotak ostati ves v žepu za zimo. Tako vsaj ne bo otepal revščine, kakor jo je minulo zimo. Iva je krepko branila svoj načrt; Štefan pa se je na likofu nekoliko napil ter odšel z nekaterimi dninarji v vas na zabavo. Iva je kar umirala strahu, Mož je oblekel oni jopič, v katerem je imel zašit stotak,.. Še to noč, precej ko se je vrnil, sta razparala podvleko jopiča. Žep, kamor sta skrila svoj zaklad, je bil prazen. Spodaj pod podvleko je bila videti nevelika, kakor z nožem narezana luknja . . . Izguba vsega zaslužka je bila za nju velika nesreča. V koči je nastal boj revnega človeka z neizprosno potrebo. Zopet je bilo treba delati, delati po cele dneve, da zvečer sedmero ljudi ni šlo lačnih spat. Štefan je v prvih dneh vsled tega udarca postal povsem mrtvičen. Ni se poprijel ničesar, Iva se je morala poslužiti vse ^voje nemale zgovornosti, da ga je zopet nekoliko razvedrila. Najhujše mu je bilo, da ga je žena še tolažila, vsled česar je še tem huje čutil svojo krivdo. Da, kar je še več, od denarja, ki jim jc STRAN 466. ILUSTRIRANI GLASNIK 47. ŠTEVILKA še ostal, mu je kupila navzlic njegovemu ugovarjanju čedno, seveda ne drago obleko. Njegova žalost za denarjem, ki mu je zagotavljal ugodno, brezskrbno življenje na zimo, bila bi se zmanjšala, ko bi ga bila dobro oštela. Toda ona ga je le še spodbujala. »Le ne žaluj toliko. Kdo ve, čemu je to dobro. Kar Bog stori, vse prav naredi . . .« »Ej, to pa že ne! Ko bi bilo tudi vse drugo, to pa že ni dobro!« je trdil on, obupajoč. (Konec prih.) -II- »> -III- Slike z bojišča. XVI. Krvav pot. Spisal Stanko Bor. V bosenskih pragozdih, prva polovica oktobra, sneg do kolena, mraz do obupa, mi brez toplih oblek . , . Kdo je pač mislil v avgustu, ko smo odhajali na vojno, da nas bo sneg zalotil na bojišču . . . Ležali smo v rojni črti v snegu, srečen tisti, ki je imel pred seboj debelo drevo, pod katerim ni bilo toliko snega in katero je kolikor toliko prestregalo sovražne svinčenke. Ljuto smo se bojevali ves dan, vse preko tega hriba, na katerem smo ležali, je šel naš napad. Ali sovražnik nas je zopet vrgel nazaj in nas hotel vreči tudi s tega hriba, pa se mu ni posrečilo. In zopet in zopet je poskušal — zastonj. In da bo zopet in zopet poskušal, smo vedeli. In zato smo ležali v rojni vrsti pripravljeni na vse, zato niso goreli ognji kje v obližju, da bi človek skočil po par urah naporne službe in se ogrel. Z nočjo je nastopila gosta megla, streljanje je ponehavalo, se gubilo v obsežnem gozdu in tipaje poskušalo tu in tam svoje namene. Težko nam je bilo, težko, težko . . . Kakor svinec je ležalo na srcih, na ole-denelih nogah, v počasno se pretakajoči krvi in kakor otrpnelih možganih . . . Neznosna negotovost je vladala v nas, grozeč mir nas je samo mučil, krut mraz nas je dražil do besnosti . . . Vstati in hoditi in s tem povzročati nemir je bilo prepovedano, pravzaprav se ni moglo dopustiti enemu, ker bi potem vsi zahtevali in skočili na noge in hodili, da se ogrejejo. Tako mirno ležati v snegu je pa bilo neznosno. In vendar je moralo biti . . . Tožil bi eden, ali se je sramoval; vzdihnil bi drugi, pa ni hotel z ozirom na druge; zaklel bi tretji, ali kaj bi mu to pomagalo; lepe spomine na nekdanje čase bi priklical v glavo ta ali oni, ali potem bi mu bilo še težje; na zakurjeno peč in na bogate obede bi mislil marsikdo, ali to bi se reklo rogati se samemu sebi . , . In vendar je odpreta ali oni usta, ni mogel drugače, moral je nekaj reči, zakaj pretežko in prenaporno je ležalo na nas in v nas ... Ali ni potožil, ni zavzdihnil, ni zaklel. . . »Hvala Bogu . , .« je rekel in izrekel s tem vse, kar je mogel izreči. Hvala Bogu . , . Bila je tožba, bil je ■frzdih, ne, ni bila tožba, ni bil vzdih, to se samo zdi. . . Bila je popolna vdanost, bile so edine besedice, ki jih je mogel kdo izgovoriti v tem položaju. Vse drugo bi bila laž, bi ne povedalo toliko ko povesta ti dve besedi. V teh dveh besedah je ležalo vse, vse izlilo in privrelo na dan ., , Par korakov pred rojno črto so stale prisluškujoče straže, da naznanijo sovražnika, če bi se bližal. Častniki in podčastniki so nadzirali ko temne sence rojno vrsto in pazili, da ne bi kdo zaspal. Ta mir je bil mučen in grozeč . , , Maršal nadvojvoda Albreht, zmagovalec pri Kustoci; prestolonaslednik Kari Franc Jožef kot otrok; nadvojvodinja Marija Jožefa — njegova mati. Tako so tekle minute, tako nas je ovijala megla vedno tesneje, tako nam je lezel mraz vedno bolj v notranjost, tako je rasla negotovost in nestrpnost . . . Naenkrat je prišlo tam od spredaj iz tiste drage pod našim hribom do nas pritajeno in negotovo in nas je pretreslo do mozga. »Sanitejci . . . a-ah . . . sanitejci , . .! Moj Bog, težko nam je, ali hvala Bogu! Zdravi smo dosedaj, neranjeni! In tisti tam v dragi, v tem snegu in mrazu brez pomoči . • . »Sanitejci . . . aj-me .,. meni... maj-ko . .. moja . . .« Tako strašno in kruto, neusmiljeno in bodeče nas je pretreslo. Morda je ostal v dragi, ko smo morali nazaj; zadet se je zgrudil kje za kakim grmom ali drevesom, da ga ni nihče ni zapazil; morda je ležal do sedaj v nezavesti ; morda je čisto ob sovražniku; v tem snegu in mrazu, brez pomoči. .. »Sanitejci . , ,« Razdražilo nas je do skrajnosti. Čutili smo, da se godi nekaj strašnega pred nami, pa ne moremo pomagati. Ko onemoglost v sanjah, ko sanjamo, da vidimo človeka v strašnih položajih in smrtnih nevarnostih, pa mu ne moremo pomagati, nam je bilo. »Sanitejci . . .« Kje so naši sanitejci! Daleč morajo nositi ranjence po tem snegu in v tem gozdu brez potov. Toliko ranjenih, pa samo osem sanitejcev s štirimi nosili na stotniji. Na levi se je vnel boj in se je hitro prenesel na vso črto. Ko je streljanje ponehalo, sem si hotel zamašiti ušesa. Čutil sem, da, če se oglasi zopet tisti ranjenec, se zgodi nekaj z menoj. Kaj da se zgodi, nisem vedel, samo čutil sem, da bi me njegov glas tiral do kaj vem česa. Morda je bila težka vest, da smo streljali v tisto smer, od katere, je prihajal njegov klic pomoči , . . Precej časa je vladal molk. Hotel sem se tolažiti, da ne bo več zval na pomoč, ali i tolažba je bila trpka in temna. In če ne kliče več na pomoč, kaj se je zgodilo z njim . . . To je tako padalo na živce ko svinčena šiba na golo telo. »Ajme meni, majko moja! Sanitejci...« je prišlo obupno skozi meglo in noč. V meni je vzkipelo in zavrelo od silne razburjenosti in napetega napora živcev. Nekdo blizu mene je vzdihnil in ga pomiloval. Nekdo je rekel nekaj podobnega, kakor da kaj bi imeli mi tožiti, ki smo dosedaj zdravi . . . »Sanitejci . . .« Vsem se nam je zarezal ta obupen klic po pomoči ko z noževo ostrino v srce. »Sanitejci ... sa-ni-tej-ci . . .« Obupneje, kakor obdano s tiho grozo poslednjega napora pred smrtjo je prišlo do nas. To je bilo preveč in pregrozno, da bi mogli dalje mirno in brez pomoči prenašati. Skočil sem na noge in se ves tresel in šklepetal z zobmi. »Gospod poročnik, tu je treba pomoči!« »Kako ?& »Jaz se javim prostovoljno, da grem ponj!« »Jaz ti ne morem dovoliti, pojdi k stotniku!« Odšel sem nazaj do stotnika, ki je sedel sključen pod debelo smreko na svoji spalni vreči. »Gospod stotnik, pokorno naznanjam, pred našo rojno vrsto je neki ranjenec, ki neprestano kliče na pomoč!« »Saj ga čujem! Ali naših sanitejcev ni tu, in pa . . .« »Gospod stotnik, pokorno naznanjam, jaz se javim prostovoljno . . .« »Enoletni prostovoljec . . .« Stotnik je malo dvignil glavo in rekel s takim glasom ti dve besedi, da sem obmolknil. Ni rekel drugega, samo ti dve besedi, ali vedel sem dovolj, tako jih je izgovoril: To se pravi iti naravnost so- ŠTEVILKA 47. ILUSTRIRANI GLASNIK 467. STRAN iiitiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiimiiiiiiMimiiii NMMIUIIIIlUlItlllllllllllllllllllllHIlMIllllll......IIIII...................................1111II1111111 ttt III1111II lili M • II11111IIIII ll»l II1111 > IIII vražniku v naročje. In pa lastna nevarnost med obema linijama. Kdo ve, kje je pravzaprav, morda čisto ob sovražniku. To je napol blazno početje ... ali vendar . , . Molk je vladal nekaj časa. »Sanitejci . . .« je prišlo napol umirajoče do nas. »Pojdite! Srečen pot! Čuvajte se! Vzemite tri može s seboj! Vrnite se zdravi!« je rekel stotnik hitro in odločno. Odšel sem nazaj in povedal poročniku uspeh moje ponudbe. Poročnik je poslal na vod vprašanje, kdo se prostovoljno javi. Javili so se vsi. Izbral sem tri od svojega roja! Savo, Spira in Mija. »Tak srečen pot! Pa glej, da se zdrav vrneš!« je rekel poročnik. Šli smo, prestopili roj-no črto, prestopili prisluškujoče straže, katerim sem še posebej zabičal, da ne smejo pozabiti, da smo mi spredaj in da nas pri po-vratku ne postreljajo. Sedaj smo bili prvi proti sovražnikovi strani. Opreznost, opreznost in opreznost in previdnost! Gozd je bil gost, sneg do kolena, počasi smo šli navzdol, se prijemali za veje, da nismo spodrsnili in se skotalili navzdol. Veje so nas bile po obrazu in prijemale naše tornistre, kakor bi nam branile naprej. Skoro na vsakih deset korakov smo se ustavili in obstali ko pribiti in prisluhnili naprej in na desno Srce nam je bilo, da smo ga čuli; naporna hoja nam je vzvalovila kri po žilah, mokroto smo čutili, mraza ne, mokrota se je že mešala s potom. »Ne oglasi se!« sem rekel pritajeno. To so bile prve besede, ki sem jih spregovoril med potom. Molčali smo, ker smo se zavedali nevarnosti. Niso odgovorili, le napeto so prisluškovali. »Mislim, da gremo v pravi smeri! Tam doli zavijemo na desno! Naprej!« sem Valentin Dovjak nadlovec, padel — zasut od snežnega plazu — dne 10, marca 1916. Rešen vseh naporov, počivaj v miru Alojzij Zimšek iz Pilštajna; padel je dne 21. maja 1916 na Tirolskem. Na svidenje nad zvezdami! Mihael Balant iz Dobrave pri Zatičini, padel — zadet od granate - leta 1915 v Galiciji. Počiva; v miru! Gorica: Pred škofijo. in levo. Šele ko smo se prepričali, da se nikjer nič ne giblje in ne preži sovražno na nas, smo nadaljevali pot. Šli smo naravnost navzdol, glas je prihajal nekoliko z desne strani, mislil sem, da bo gozd v dragi bolj redek in bom tam laže zavil na desno. Naenkrat sem se spomnil, da nisem že precej časa čul klica tistega ranjenca, ki ga grem iskat. Ustavili smo se in prisluškovali, prisluškovali. Ni se oglasil. rekel čez nekaj časa, ko se le ni naznanil. In zopet smo šli, previdno, oprezno smo šli, vsaka žilica je trepetala v nas, možgani so bili napeti, vsi smo mislili eno. Zdelo se mi je, da smo šli dolgo, predolgo, pa še nismo čuli, da bi se znova oglasil, Parkrat smo že postali dalje nego je treba tistemu prisluškovanju za lastno varnost, pa le nismo čuli, da bi klical na pomoč. Postal sem silno nemiren. Šele sedaj mi je planilo z vso silo v glavo spoznanje, kaj pravzaprav delam in v kako negotovo in dvomljivo stališče sem se podal, In kakor nehote mi je hipno šinila v misel jeza, zakaj se sedaj ne oglasi. Ko smo bili tam gori, je v kratkih presledkih klical sanitejce, sedaj molči, sedaj, ko moramo biti — sodeno po potu, ki smo ga prehodili — čisto blizu njega. Zopet smo stali in prisluškovali napeto in pozorno, jaz že nemirno in nestrpno. »Sanitejci . . .« Zavpil bi od veselja. Tam od desne in od blizu je prišel glas, veliko razlo-čeneje je prišel ko do tam gori, ali i veliko tožneje in bolj proseče in bolestneje. Zavriskalo mi je srce, že sem čutil zadoščenje ko da stojim ob njem in ga vprašujem, kje je ranjen, in ali je že obvezan. Pozabil sem na mokroto in utrujenost in napor. Tiho veselje sem začutil: na sovražnika EJnismo zadeli, brez nezgode se vrnemo z ranjencem . . . »Spremenimo smer ! Na desno!« Nismo naredili tri korake, ko smo naenkrat obstali ko odreveneli, kri je burno zavalovila v nas, srce je zatolklo v presenečenju ko morda nikdar poprej v življenju. »Stoj! Ko tu ?« je zavpil glas iz megle čisto od blizu, Vedeli smo dovolj. Niti trenili nismo. Kri nam je naenkrat zastajala po žilah. »Ko tu?« je vprašal tisti glas vdrugič. Molk, neznosen molk. — Čul sem, kako mi burno bije srce. »Ko tu?« je vprašal tisti glas vtretjič, hitro in nezaupno in sovražno. Potem se je zgodilo vse hipno in komaj da sem se dobro zavedel: »Ha, Švaba , , .« je rekel isti glas, in puška je počila, Sss . . . sst . . . Počile so tri, pet, deset pušk . . . »Doli . . .« sem šepnil. Ali nisem še dobro zgovoril, se je že zgrudil longin Sava na kolena in jeknil: »Majko moja . . .« »Ajme meni . . .« je zastokal v drugem hipu Mijo. Neznana moč mi je stisnila srce. Tako mi je bilo kakor do tedaj še nikoli, niti v najhujših bitkah nisem čutil do tedaj tega kakor takrat. Če bi prišlo par hipov prej, nego smo zopet začuli klic ranjenca, bi me ne zadelo ni napol toliko kakor sedaj, ker sem bil pripravljen na kaj podobnega. Ali ravno v hipu, ko sem pozabil na to nevarnost, je iztegnila svojo železno roko in nas zgrabila. »Majko moja . . .« »Ajme meni . , ,« Predobro sem vedel, kaj pomenita ta dva klica. Segla sta mi trdo in zlo-v srce. Padel sem po dolgem v zaril glavo v belo vsebino. kobno sneg in ______ Preko mene je sikalo, ob meni se je zapikalo v sneg in zemljo. Nekaj je padlo name; morda sem ranjen, sem pomislil; ali ne, ne boli me; morda je bila vejica, ki jo je odbila svinčenka. In če bi bil Cerkev v Štandrežu. ranjen, ne bi se ganil. Krčevito sem se pritiskal k zemlji, najbolj glavo. Začutil sem moker sneg na licih in ustnicah, ali vse telo je drhtelo ko v vročnici. Sedaj ne poka več samo tistih deset pušk ko v prvem hipu, sto in sto jih poka od sovražne strani, sto in sto od naše. In mi ležimo v sredi: naše krogle gredo preko nas in sovražne gredo preko nas; naše lomijo in odtrgavajo vejice po drevju in sovražne odtrgavajo in lomijo • milllllHlllllimilNI STRAN 468. ILUSTRIRANI GLASNIK 47. ŠTEVILKA ■ III Illlll III IlItlllllllllllHI III litin IIIIHIIIIIIIIIIIIIIIMIHIIMIIIIIMIHIIIMUlIlIHHIIUIIIIIIIIIHIIIIIKMIllllllllllllllllMMttnilllHUlIl vejice po drevju; naše se zapikavajo poleg nas v zemljo in sovražne se zapikavajo poleg nas v zemljo; naša nas more zadeti in sovražna nas more zadeti. Naši mislijo, da je začel sovražnik zato tako divje streljati, ker si hoče preskrbeti naj-prvo ognjeno premoč in potem naskočiti, zato odgovarjajo; sovražnik strelja, ker smo mi zadeli nanj, pa morda misli, da nas je več in hočemo napasti, pa ako je ena patrulja, jo je treba uničiti . . . Stiskal sem se k zemlji, ne bi dvignil glave za ves svet ne . . . Zdaj zdaj boš ranjen, zdaj . . . čuj, morda ta, ki tako brenči ... morda ta, ki tako sika ... morda ta, ki si dela s takim ropotom pot skozi veje ... > Strojne puške so začele ropotati; sikanja in brnenja ni bilo več mogoče spraviti v en pojem, tako hitro je bilo in toliko ga je bilo. Krčevito sem se pritiskal k zemlji, ves sem se tresel, ali mislim, da ne od mraza, zakaj vroče mi je bilo po hrbtu. Zdaj boš zadet . .. morda celo od lastne svinčenke , ,. od zadaj bo prišla in se zarila v trebuh, ali v srce, ali v glavo .. . Morda ne boš niti jeknil, ko bi mignil, se boš preselil na drugi svet ... Ali pa ... o moj Bog — težko ranjen, ne bo ne za živeti ne za umreti ... Pa boš v smrtnem boju klical mater in sanitejce, kakor je storil tisti, ki smo ga hoteli rešiti . . , Čuli te bodo naši, kakor smo čuli prej tega, smilil se jim boš, ali nibče se ne bo upal iti v gotovo smrt ali ra-njenost . . . V obupnosti sem začel moliti v svojem srcu . . . Prositi, da bi me obvaroval Bog pred smrtjo ali ranjenostjo, se nisem upal, prosil sem . . . molil sem samo, naj mi bo milostiv . . . Strašne trenutke sem preživel. Ko je streljanje ponehavalo, ko se je le sem-intja še katera zapičila poleg mene, sem še vedno ležal krčevito pritisnjen k zemlji. Šele ko je streljanje popolnoma prenehalo, sem začel misliti, kaj sedaj. Naj-prvo sem premislil sebe: pri glavi sem začel in se premislil vse do pete, kako je z mojimi udi, in nisem li morda dobil kak spomin. Kakor čudež — zdravo kožo sem imel, vsaj čutil nisem ničesar. Še nekaj časa sem ležal mirno in se nisem ganil. Potem sem previdno malo dvignil glavo in prisluhnil. Mir. — Više sem dvignil glavo in natančneje prisluhnil. Mir. — Oprl sem se na roke in napeto prisluhnil naprej. Mir. — Pokleknil sem na obe koleni in prisluškoval: Čul sem pritajeno govorjenje. Bil je sovražnik. Klečal sem nekaj časa in napeto mislil. Sto načrtov mi je šlo pobliskovo po glavi na vprašanje: kaj sedaj in kako sedaj? »Špiro!« sem rekel tišje nego je govoril sovražnik. »Čujem!« je odgovoril še tišje Špiro. »Sava!« sem rekel. Sava ni odgovoril. Splazil sem se po vseh štirih do njega in se sklonil nanj in prisluhnil, da-li še diha. Težko, pretrgano in hropeče je dihal. »Si-li težko ranjen, Sava?« »Težko.,.« »Kje?« »Prsi... Ne da se dihati...« Nisem Jvidel^ rane [v noči, s tresočo Rekviriranje mleka v zgorelem hlevu v Galiciji. roko sem mu odpel tornistro, plašč in bluzo in srajco. Gorko tekočino sem začutil pod prsti — njegova kri je bila. »Špiro!« »Čujem!« »Pridi bliže!« Obvezala sva ga. Na levi strani je prodrla krogla v prsi — prav natančno nisva mogla videti, na katerem mestu. Nekje na hrbtu je izšla ven. Obvezala sva mu ves hrbet in vse prsi, deloma s srajco, ki sva jo vzela z njegove tornistre. Najmanj trikrat sva morala prestati, ker je Sava bolestno zaječal. — Potem sva se splazila k Miju, ki je sedel v snegu in držal nogo z obema rokama in se nemirno zibal semintja ko da ga silno boli, pa si hoče s tem lajšati bolečine. »Jeli težko, Mijo?« »Desna noga! Boli . . . ajme, boli...« »Obvezat te treba!« * »Sem se že obvezal!« »Ali bi mogel hoditi?« »Ne morem!« Nemo sem se oprl na puško in za-tisnil oči. Položaj je bil strašen. Iti nazaj in zahtevati pomoči?! mi je šinilo skozi glavo. Brezupno! Kaj storiti? »Špiro, kaj misliš?« »Težka stvar! Jaz ne vem, kako bi...« Da bi vzela vsak enega na rame? Ne bi šlo, jaz bi ne zmagal enega po poti navzgor, poleg tega ne moremo Save kar na hrbet vzeti z ozirom na njegovo rano. Ali bi nesla enega nazaj in se potem vrnila po drugega?! Ne, ne, ne! Vdrugič bi ne zapustil naših in se podal v tak položaj! Enkrat človek poskusi, vdrugič ne! Poleg tega bi bilo kruto in sramotno pustiti enega v taki bližini pred sovražnikom samega ... Kaj storiti? »Sanitejci . ..« je zamolklo in težko jeknil tisti ranjenec, po katerega smo šli in katerega sem v teh hipih pozabil. Tedaj je bila mera polna. Moj Bog ... »Mijo, skušaj na levo nogo!« »Ne morem!« »Moraš! Drugače ostaneš tu! Naslonjen na puško boš že nekako kobacal do naše rojne vrste!« Mijo je poskušal, ali je omahnil in bolestno zastokal. Sovražni pogovor je hipoma obstal, morda so ga čuli. Grobna tišina. »Tak ne stokaj! Zopet bodo streljali, če stokaš!« »Boli!« »Alo, vstani!« Pomogla svaf mu na levo nogo in mu dala puško v roke. Opiraje se na naju in na puško je prišel do Save. »Ne stokati, Sava, drugače nas ču-jejo in bodo zopet streljali! Vem, da boli, ali premagaj se!« Dvignila sva ga, Špiro pri glavi, jaz pri nogah. Mijo se je oprl na puško in Špira, in tako smo naredili par korakov navzgor. Meni je bilo ko da imam dve rani, Mijevo in Savinovo, tako me je pretreslo njuno trpljenje. Vedel sem, da sta si razgrizla z zobmi ustnici do krvi, samo da bi ne zastokala od bolečin. Težko, težko je šlo, spodrsevalo nam je, veje so nas bile po obrazu, nam ovirale pot, pa nam tudi služile, da smo se prijemali zanje in si pomagali naprej. Vroče mi je bilo od napora in skrbi, ali ena misel mi je dajala moč: z vsakim korakom si bliže naših, z vsakim korakom dalje od sovražnika. Ali i za vsakim korakom sem malo postal in prisluhnil, dali ni čul sovražnik tega koraka. Naenkrat se je Mijo opotekel, Špiro ga je hotel ujeti, ali je samo nerodno izpustil Savo, ki je omahnil. Mijo je zavpil od bolečine, ko je padel na ranjeno nogo, Sava je glasno jeknil, ko je omahnil. Kri mi je oledenela po žilah — že je zapokalo od sovražne strani, že so odgovorili naši, že je sikalo zlokobno po gozdu in okoli nas. Isti prizor ko prej, ko so streljali naši in sovražnik. Samo da se je med streljanjem Špiro naenkrat stresel in iztisnil skozi zobe: »Prokleto . . .« Svinčenka mu je prebila levo roko . . . Tedaj me je zgrabilo s tako divjo silo, ŠTEVILKA 47. ILUSTRIRANI GLASNIK • IIIIIIIIIIIUIHIIIIIIIIIIHimUlIlllUIIIHIHHIIIIIIIIIUIIIlillUHIU^ da bi zavpil: »Tu sem, pa še mene ranite ! Kaj mi mar! Če so že vsi trije, naj bom še jaz, se vsaj ne bo imel kdo' pritožiti, če ostanemo vsi štirje na mestu in čakamo, kaj pride!« Ali nisem zavpil, le nepremično sem ležal in se krčevito pritiskal k zemlji. Ko je streljanje prenehalo, je odvrgel Špiro tornistro in me prosil, da ga ob-vežem. »Špiro, prosim te, ako i kako moreš z desno roko, pomagaj, da spravimo Savo naprej.« »Bom!« je rekel Špiro skozi zobe, Položila sva s Špirom Savo na sneg, sedel sem poleg bjega — temno se mi je delalo pred očmi. »Kaj vam je ?« je vprašal Špiro in me je stresel z zdravo roko'. »Nič, nič! Ne morem dalje! Ostani pri teh dveh ! Pokličem naše !« Planil sem pokonci in hitel po gozdu navzgor. Zdelo se mi je, da sem zopet močan in spočit, ker sem bil sam. Kmalu sem zadel na stražo. Malo je manjkalo, pa bi streljala, tako nevzdržno sem prilomastil in nisem na prvi klic obstal. Poročnik je"takoj poslal pet mož po »Nisem, gospod stotnik!« »Kako to?« »Vsi trije možje moje patrulje so ranjeni . , .« Stotnik se je nekoliko dvignil na spalni vreči in rekel čez nekaj časa temno: »Sie konnen abtreten!« Iz glasu sem spoznal, da ni stotnik najboljše volje. Iz glasu sem spoznal , . . da, da, stotnijo sem mu zmanjšal za tri izkušene in hrabre vojake . . . Opotekaje sem se vrnil na svoje mesto v rojni črti. Admiral Beatty, Admiral Jellicoe, voditelj angl. mornarice vrhovni poveljnik angle- v bitki pri Skageraku. ške mornarice. Podadmiral Scheer, Podamiral Hipper, vrhovni poveljnik nem- voditelj nem. mornarice ške mornarice. v bitki pri Skageraku. zakaj krčevito jih je stiskal, da bi ne zastokal. Sedaj sem prijel jaz Savo pri glavi in Mijo se je oprl name, Špiro ga je prijel z desno roko pri nogah. Ali ko smo ga dvignili, mi je naenkrat padlo v glavo, kako to, da je naenkrat tako voljan in ne govori. Temna slutnja se me je polastila, Stresel sem ga. »Sava, čuješ!« Sava je odgovoril tiho in vdano in proseče in komaj slišno kakor bi se ravnokar prebudil iz nezavesti: »Pustite me, da mirno umrem . . .« »Za božjo voljo, Sava . . .« »Pustite me!« »Za nobeno ceno! Naprej, Špiro!« Vse, kar se je od tu dalje zgodilo, se mi zde kakor temne in težke sanje. Mrzlična negotovost in trpka zavest se me je polastila, da nam more Sava umreti v rokah, da je zato treba hitro naprej, hitro do naših. Ali hitro ni bilo mogoče, padali smo na kolena, veje so nas divje bile po licih in rokah, napor je bil silen in mrzličen. Kaj so trpeli šele ranjenci, če je bilo meni tako ... - v^ej®*^ Kolikokrat smo obstali, da sem pritisnil uho na Savine prsi in prisluhnil, da-li še diha — ne vem; kolikokrat je Mijo trpko vzdihnil in se naslonil z vso silo name, da sem omahoval pod težo — ne vem; kolikokrat sem čul, da je oni ranjenec še zval sanitejce — ali se mi je samo tako dozdevalo — ne vem; da je Špiro škrtal z zobmi, pa ni izrekel tožeče besedice, — se komaj spominjam. Pot se mi je zdela dolga, dolga, brezkončna, s krvjo zarisana . , . Slednjič so mi začele moči pešati, nisem mogel dalje nositi to dvojno breme: Savo in deloma Mija, ki se je vedno bolj in težje opiral name. ranjence. Odnesli so jih k sanitetnemu podčastniku, ki jih je bolje obvezal nego jaz in jih potem poslal dalje do zdravnika. Kari Evans Huges, protikandidat Wilsonov za volitev predsednika ameriških Združenih držav. »Stotniku moraš poročati! Mislili smo, da se sploh ne vrneš!« je rekel poročnik. Odhitel sem k stotniku. Predno sem zinil eno besedico poročila, me je vprašal; »Ste ga prinesli?« Svetovna vojska. 8. julija. V Bukovini so vrgle naše čete sovražnika v dolini gorenje Moldave. — Pri Kolkih so se naši vojni oddelki umaknili, ker so bili v nevarnosti, da jih Rusi obidejo. — Pri Baranovičih Rusi brez vspeha poskušajo polastiti se križišča železnic. — Na laškem bojišču ob Soči in na Tirolskem Lahi napadajo z isto srečo kakor že celo leto. 8. julija. Na francosko-nemškem bojišču se je ustavilo prodiranje Angležev in Francozov; zdi se, da bo tudi ta veliki poskus ostal brez koristi za sovražnike, — Okrog Verduna se bojni položaj ni. spremenil. 9. julija. V Bukovini so si naši priborili prebod čez Moldavo pri Breazi. V Volhiniji in pri Baranovičih so bili zavrnjeni vsi napadi Rusov, — Na laškem bojišču na več krajih hudi boji. Lahi so zelo obstreljevali Gorico in Renče. 9. julija. Angleško-francoski napadi se ponavljajo, vendar je prvi siloviti sunek popolnoma prenehal. 9. julija. Spor med amerikanskimi državami in Mehiko je baje poravnan. Amerika bo Mehiki porok za večje posojilo. Boljše se je vojskovati z denarjem nego s kanonom. 10. julija. Na ruski fronti nobenih večjih bojev. — Na Goriškem topniški in boji z letalci. — Med Brento in Adižo na Tirolskem so bili večji boji. Naše postojanke južno-vzhodno od Cima Dieci fso Lahi silovito napadli; naši so jih odbili in jim prizadeli hude izgube ; ostavili so na bojišču nad 800 mrličev. Odlikovali so se naši fantje 17. pešpolka in hrvatski IIIIII lllttlllllllllII lllll IlltllllllllllllllllllllllllllllllItllMllMIlllllllllllllllllimiUIIII STRAN 470. ILUSTRIRANI GLASNIK 47 ŠTEVILKA I •■Illllllll ......................................................................................................Illllllllllllllll 70. polk. — Tudi pri Interotto so morali Lahi prenehati z napadi. Laški alpini so napadli naše čete pri Val Morbia in Monte Corno; polastili so se že Monte Corno, pa so jih tirolski deželni strelci vrgli z napadom z vrha in ujeli 455 Lahov. 10. julija. Naša križarica »Nova-ra« je ob otrantskem prehodu potopila štiri oborožene stražniške ladje. Rešilo se je devet Angležev. 10. julija. Ob Sommi na Francoskem se razvijajo veliki boji; večinoma povsod so bili Francozi in Angleži odbiti. — Rusi dobivajo od Japoncev kanone in strelivo, zato so pa morali sedaj napraviti posebno pogodbo z Japonci, da bodo pri Vladi-vostoku le v dogovoru z Japonci vzdrževali svoje kopne in mornariške bojne sile. Po domače bi se reklo, da so Rusi izgubili tudi vladivostov-sko luko, ker se tam ne smejo po dogovoru več prosto gibati. Ruski minister sam to prizna, pa se tolaži s tem, da bo Rusija imela mnogo let v Evropi nujnih poslov in se ne bo mogla toliko brigati za Azijo. 11. julija. Pri Žabijah so bili zavrnjeni ruski napadi. Pri Stohodu še vedno ljuti boji. Pri Sokulu so imeli Rusi pri brezkoristnem in brezuspešnem prodiranju hude izgube. Lastno topništvo jih je obstreljevalo. — Pri Cima Dieci so imeli Lahi velike izgube, ne da bi kaj dosegli. — Na nemško-francoskem bojišču vrše se boji z menjajočo se srečo. Odločilnega ni bilo še nikjer. 12. julija. Nemška trgovska podmorska ladja je prišla skozi angleško blokado v ameriško luko v Baltimore. Pravijo, da so zgradili več takih ladij, ki naj bi do-našale Nemcem najpotrebnejših stvari, posebno barve, česar ni mogoče dobiti doma. Drugo vprašanje je, ali bodo Amerikanci in ententa pustili ladjo na pot domov in ali se bo tudi srečno vrnila v Evropo. 12. julija. Na višini Hordic južno-vz-hodno od Mikuličyn so naše čete zavrnile sedem zaporednih sovražnih napadov. — Tudi pri Stohodu sovražnik ni mogel naprej, dasi je žrtvoval veliko vojakov, od teh je bilo 2000 ujetih. — Na Tirolskem so Lahi brez uspeha napadali Monte Rasta; Izgubili so do 1000 mož. — Naši letalci so z bombami napadli pomorski arsenal v Špeciji. — Trije laški torpedni rušilci so iz daljave obstreljevali Poreč; poškodovanih je več hiš in pa stolp deželnega poslopja. Isti dan popoldne so naša vodna letala z bombami obiskala Raveno in Cor-sini. — Pri Verdunu so Nemci v bojih pri Souville ujeli 2100 Francozov. današnji številki prilagamo položnice tistim p. n. naročnikom, ki dolgujejo do konca 2. letnika, to je do konca avgusta, na naročnini. Prosimo prav vljudno, da naročnino obratno poravnajo, da ne bo treba lista Ustavljati. Upravništvo. Če se hočeš smejati, Cervantes in Ra-belais ti bosta delala druščino. Če si žalosten, Tomaž Kempčan ali Jeremija Tay-lor sta pripravljena, da žalujeta s teboj in te tolažita. Izmed vsega, kar je na svetu, je člo- RAZNO SE3 Občevanje s knjigami. (Po Smilesu »Značaj«), (Dalje ) In družbo takih velikih duhov poišče lahko tudi najbolj ubogi in najskromnejši, ne da bi se moral bati, da ga bodo imeli za vsiljivca. Pristop je vsakemu prost, kdor zna brati in razume njih jezik. Radeckijeva sablja v ccs. posvetovalnici. vek človeku najbolj zanimiv. Njegovo življenje, njegove skušnje, radosti, žalost, uspehi, vse nas mika. Kolikor bolj je človek izobražen in plemenit, tembolj se zanima za vse, kar pospešuje dobrobit človeštva. Zato ljudi posebno zanimajo življenjepisi slavnih mož. Polno imamo romanov in število njih bralcev je legijon; zanimajo te vrste spisi zato, ker objavljajo razne življenjepise, četudi le izmišljene. Vendar bi morali večjo pozornost obračati na resnične življenjepise, nego na izmišljene, ker resnično življenje človeka veliko bolj prevzame nego opisano, namišljeno življenje. Posebno radi ljudje prebirajo življenjepise zaslužnih mož ali žena, ker ti nam kažejo, kaj človek premore, kako se bori, pada in vstaja. Od njih se učimo, kaj tudi mi zmoremo, ako dobro porabljamo čas življenja. — Pred vsemi drugimi knjigami nam je v tem pogledu omeniti svetega pisma. To je najlepša, najsvetejša izmed vseh knjig, pozna se ji, da iz nje veje duh božji; ta knjiga, ki je mladeniču učiteljica, možu svetovalka, starcu tola-žiteljica, hrani na svojih straneh polno življenjepisov velikih junakov, očakov, kraljev, prerokov, sodnikov, ki se umevajo in izpopolnjujejo v življenjepisu Zveličar-jevem v novem zakonu. Koliko pouka, modrosti, moči, milosti zajema človeštvo iz te knjige, ki nam njene besede vedno zvene v ušesih kakor nepozabljena pesem ali kakor glas cerkvenih zvonov. Kar imamo veselih, srečnih trenutkov v življenju, kar je na nas krotkega, čistega, dobrega, skesanega, vse to zajemamo iz neizčrpnega vira sv. pisma. Podoba našega življenja z vsemi boji, škušnjavami, padci, vstajenjem ni nikjer tako pristno in čisto orisano kakor v tej knjigi. Poleg nje imamo še nebroj drugih knjig, ki nam opisujejo dejanje in neha-nje slovečih mož, naših vzornikov. Dizra-eli piše: Življenjepis res plemenitega človeka ima ta posebni pomen, da se čita-telj seznani ž njim, z njegovimi krepostmi in da ima podobo pred seboj, kakršen bi moral človek v resnici biti, da živi življenje, človeka vredno. Pa ne samo življenje slavnih mož, tudi življenje preproste ženice, ako ga do dobrega spo- znamo, vzbuja v nas občudovanje in nas sili, da je posnemamo. Svetovno zgodovino najtočneje spoznavamo po življenjepisih, saj vsa svetovna zgodovina je le podoba življenja celega človeštva, ki ji dajejo luč in barvo posamezni veliki ljudje. Na njenih listih srečamo več oseb nego dejanj. Zgodovinska dejstva nas zanimajo posebno zato, ker so tako tesno spojena s čustvi, z delom in trpljenjem onih, ki zgodovino delajo. Ako beremo zgodovino, smo v živi družbi onih, ki so že davno v grobu, ki pa nam iz grobov še vedno kažejo svoja dela. Oživljajo nam branje zgodovine, ker človek v svojem duhu ne more obseči vsega človeštva, pač pa se oklepamo posameznih, ki vzbujajo naše posebno zanimanje. d ZMES b Zmota. Tri starejše gospe, ki so se zelo zanimale za dobrodelna društva, so obiskale v svoji gorečnosti poboljševalnico za ženske, ki so prišle iz ječe. Oskrbnik jih pelje najprej v sobo, kjer sta sedeli dve ženski. — Ena izmed gospej ju pogleda in šepetne oskrbniku na uho: »Kakšna hudodelska obraza! Kdo sta ti dve ženski?« Oskrbnik: »To je sprejemna soba, to sta moja žena in hči.« Pri sodišču. Obsojenec na osem dni zapora v skrbeh vpraša sodnika: »Oprostite, gospod sodnik, ali moram krušno karto tudi s seboj prisneti?« Z udarcem ali zbodljejem ali na kak drug način pretrgane mišice in deli kože lahko tudi še potem bole, ko so se že ozdravile in zarastle, ker so živci na teh mestih posebno občutljivi. Treba je rabiti kako domače sredstvo, ki pomiri živce in odstrani bolečine, kakor hitro se pojavijo! Opozarjamo na staroznani, bolečine lajšajoči Fellerjev rastlinski esenčni fluid z znamko »Elsa-Fluid«, ki bo v takih slučajih vedno dobro služil. Ker se take bolečine lahko pogosto pojavijo, kakor vsled prevelikega napora, izpremembe vremena, vlažnosti, mraza itd., je priporočljivo vedno imeti nekaj steklenic »Elsa-Fluida« pri hiši. Naroči se 12 steklenic za samo 6 kron franko pri lekarnarju E. V. Feller, Stubica, Elsatrg št. 331 (Hrvatska). Tudi Fellerjeve tek vzbujajoče, želodec krep-čajoče rabarbarske kroglice z znamko »Elsa-Pillen«, 6 škatlic franko za 4 K 40 h, se lahko obenem naroče. Je to na j prijetne j še odvajalno sredstvo, ki gotovo učinkuje. Nič manj priljubljeni in zelo zanesljivi, hitro učinkujoči so Fellerjev turistovski obliž z znamko »Elsa« za 1 in 2 kroni, in tekoče sredstvo proti kurjim očesom Fellerjeva turistovska tinktura z znamko »Elsa«, 1 steklenica 2 kroni. Osvobodijo radikalno mučnih bolečin, ki jih povzročajo kurja očesa. (w) | Gospodarska zueza | i centralo za skupni nakup in prodajo v Ljubljani i ] registrouana zadruga z omejeno zauezo | Dunajska CEsta [uradni prost. I. nadstr.] j priporoča svojo j zalogo vsakovrstnega kolonijalnega in speče- = [ rijskega blaga; [ zalogo najboljših mlekarskih izdelkov: sira, j masla, kondenziranega mleka; [ zalogo zajamčeno pristnega vina iz Kranjske, [ Štajerske, Ogrske, Hrvatske, Istre in j Dalmacije, najboljše domače slivovke, j I tropinovca, konjaka in ruma. (Kleti j } v Spodnji Šiški št 152); [ zalogo vsakovrstnih kmetijskih strojev Stroj- \ j nik vedno na razpolago; \ zalogo raznih močnih krmil, gnojil in modre j galice. ...............................................................................................................................................................................HHHHHIIIIIIIIIIIIIlUHHIIIIUIIHIHnillllllHIlHIlllllllllUIIIIIIHHII ŠTEVILKA 47. ILUSTRIRANI GLASNIK iiniiiiniiiiMi iiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiihiiiiii iiiniiiiiiiiiiiiiii IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIMIIIM' MIIIIAIIIIIIIIIIIIIIIllllllllllllllllIIIlllllllIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIII 471. STRAN lllllll lllllllllll I lllllll IH lili IIIIIUIUIHIIS' f^lll 1= IN, ot