278
Znamenja bolne živine.
Da je živina bolehna ali bolna, se spozna iz naslednjih poglavitnejših znamenj, katera pa niso pri vsaki živini enaka, ampak različna potem, će je živina še le zbolela, ali če je uže zdavnej bolna, in pa po natori te ali one bolezni; včasi bos teh znamenj več skupaj zbranih našel, včasi manj.
Bolna živina je večkrat zelo nepokojna in dostikrat celo neukrotljiva in nora, z rogovi v zemljo bode, rjove in se vseskozi vije, da bi se od jasel odtrgala; dostikrat je pa žalostna in klavrna, in ne da bi se ganila, na enem mestu stoji; včasih s prvimi, včasih pa z zadnjimi nogami široko stoji, ali pa eno zraven druge pod vamp skupaj stikuje in grbo dela kot mačka; če se vleže, jo je težko zopet na noge spraviti; včasih, posebno pri pljučnih boleznih, se pa nikakor ne vleže.
Život bjlae živine je kaiila vroč, kinila pa mr^el to je, gorkota se vedno spreminja, včasih je pa brez spremamoe mrzel ko led, ali pi vroč ko ogenj; gjrkoca se posebno na rogeh, ušesih in nogah spreminja. Kjža je zdaj suha, zdaj potna ter zvenjena. in če se po nji drgne, dostikrat zašumi, kakor da bi po papirji drgnil; včasih ima bule, ture. garje, rudoče ali ali črne pike. lise itd. Dostikrat bolno živiače dlako zgublja ali mu pa nasršena po konci stoji.
Oko je rudeče-svetlo, ne more luči prenašati, ali je pa motno, kalno in prašuo-solzeče. Smrček je suh, vroč in spokan; nosnici ste suhi, rudeči ali pa žiezasti, bledi, višnjevi, iz njih se dostikrat smrdljiv, zelenkasto-rumen gnoj cedi; gobec je hudo rudeč, vroč, suh ali pa bled in z gosto žlezo napolnjen; meso okoli zob in pa jezik sta dostikrat kot goba, otekla, raehurčasta itd. I^ nosnic se mu cedi smrkel. z gobca pa sline cede; na jeziku se nabira blato. Vrat je včasih otekel in boleč; če se živinče na prsi pritisne, ga hudo zaboli.
Srce se komaj čuti, v vročinskih boleznih pa p3-sebno hudo bije in veliko hitrejše, kakor smo bili pa-veJali od zdravega živinčeta. B)lna živina djstikrat stoka, težko in hitro diha, večkrat tuli hudo kašlja; vamp je vpaden in pa napet; spolovila so suha ah pa vneta, otekla, žlezasta itd. Ritnik je stisnjen ali pa vun stoji, je otekel, z blatom osvinjan; rep je otrpnjen, doli visi Parklji in kopita so dostiiirat vroča; noge jo bole ; jed ji ne diši, prežvekuje le poredkoma ali pa celo pre-jenja; žeja je dostikrat huda, včasih pa celo nič ne pije; težko pozi a; živina je zaprta in le težko blato od nje gre, ki je trdo in suho, kalior da bi bilo sežgano in pride v majhnih koščekih od živinčeta, včasih pa naganja driska; tudi voda se mu večkrat zapira, scavnica je kalna, žlezasta, včasih celo krava itd.; vime je oteklo ali pa prazno otrpnjeno, mleko, ki je krvavo in slabo diši, rado poide.
Še enkrat pa se mora opomniti, da imenovana znamenja od konca do kraja nikoli niso združena; včasih boš le kaki dve znamenji našel, včasih pa po pet, deset, ali pa še po več.