Leto III.	Y Celju, dne 20. februarja 1908._Št. 8.
NARODNI UST
*
Glasilo narodne stranke za Štajersko.
Izhaja vsak četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —	„Narodni List stane za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za
Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati	četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge dežele na leto 6 K 60 vin.
na naslov: „Rarnditi List" v Celju.— Reklamacije so	Naročnina se plačuje vnaprej. - Posamezna Številka poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štev. 1. stane 10 vin.
Narodni Slovenci!
Razvideli ste iz zadnjih številk našega lista veliko važnost in pomen shodov dne 23 t. m. Ljudstvo naj povzdigne odločno svoj mogočni glas za svoje pravice. Narod naj izpove krivični vladi v Gradcu in na Dunaju svoje zahteve v političnem in gospodarskem oziru. Dovolj je krivic, ki jih preponižno trpimo Slovenci pod nemškim Gradcem. Sami svoji hočemo biti, sami sebi gospodje!
Pričakujemo, da pridejo na shode tudi možje nasprotne nam slovenske stranke. Naše zahteve do vlade v Gradcu in na Dunaju bi morale biti enake, zato povzdignimo skupno glas v njih uresničenje!
Čujemo pa, da se baje ponekod od gotove strani pripravlja naskok na te shode. Nečuveno drzno in sramotno bi bilo, ako bi se na shode, katerih značaj je vseslovenski, brez vzroka zaneslo strankarstvo. Smejali se nam bodo v Gradcu in na Dunaju v pest — in naše zahteve stopijo zopet za veliko časa v ozadje. Odločno svarimo vsakogar, kakorkoli skušati motiti shode. Postava glede motenja shodov je stroga.
Upamo, da bomo videli na vseh shodih cvet našega naroda, može globokega prepričanja in trdnega zaupanja v bodočnost slovenskega naroda!
Spored javnih shodov dne 23. f ebr. 1908.
1.	v Slovenjem Gradcu ob 1. uri popoldne v Narodnem domu. Govorijo dr. Ljudevit Štiker, drž. posi. Vinko Ježovnik, Ivan Verdnik.
2.	v Žalcu ob 3. uri popoldne v Hausenbichlerjevi dvorani. Govorita: državni poslanec Franc Roblek, dr. Ernst Kalan.
3.	v Trbovljah ob 3. uri popoldne v dvorani g. Forte-j^ na Vodah. Govore: Ivan Rebek in drugi.
4.	pri Sv. Jurju ob j. žel. ob 3. uri popoldne v prostorih g. Al. Nendla Govori: dr. Vekoslav Kukovec, Blaž Jesenek, Kari Kveder.
5.	v Zupelevcih pri Bizeljskem ob 3. uri popoldne v prostorih g. M. Janežiča. Govori: dr. Anton Božič.
6.	v St. Petru pod Sv. gorami ob 3. uri popoldne v prostorih g. Franca Kranerja. Govori: dr. Josip Karlovšek.
7.	v Šmar u pri Jelšah ob 3. uri popoldne v prostorih g. Ivan Habjana. Govorijo: dr. Gvidon Sernec, Fran Ferlinc, Jože Smertnik.
8.	v Wuhredu ob 3. uri popoldne, v gostilni g. Fr. Sgerma p. d. Kajžarja. Govorijo: Viktor Glaser, Franc Pahernik.
9.	pri Sv. Križu nad ffllariborom ob 11. uri dopoldne v prostorih g. Frana Vorionika Govorijo: dr. Florijan Kukovec, Ivan Robnik.
10.	v Bučečovcih ob 2. uri popoldne v prostorih g. Enzingerja. Govorijo: urednik Janko Lešničar, Joško Rajh in drugi.
11.	v Središču ob 5. uri popoldne, v gostilni g. Kari Venigerholza. Govorijo: urednik Vekoslav Spindler, Robert Košar.
12.	pri Sv. Marjeti nižje Ptuja ob pol 9. uri dopoldne t prostorih g. Fr. Murkoviča v Novivasi. Govori: urednik Vekoslav Spindler.
Dnevni red na vseh shodih:
Sprememba deželnozborskega volilnega reda. Kaj zahtevamo štajerski Slovenci od dežele?
*	v
Zelo resna beseda o poslancu Terglavu.
*
V slovenski politični zgodovini zadnjih dnij imamo opraviti z zelo resnim dogodkom, ki se mora na vsak način pojasniti. Zadnji „Slovenski Gospodar", kot glasilo kmečke zveze objavlja uvodni članek, v katerem se onfenja govor poslanca Alojzija Terglava iz občnega zbora kmečke zveze dne 6. t. m. v Celju. V tem govoru se je baje imenovani poslanec izrazil, da hudobni ljudje, takozvani liberalci, o njem krivično govorijo, da se je on zakrivil požiga lastne hiše pred 6 leti. Poslanec Terglav je to govorico označil s toliko gotovostjo kot hudobno neresnico, da bi bil pripravljen plačati celo 2000 gld. (ne 2000 K, kakor smo pomotoma poročali) onemu, ki mu krivdo dokaže. In kako se je ta na občnem zboru velike politične stranke sprožena častna zadeva sloven-
skega poslanca rešila? Ali je morebiti kmečka zveza naročila svojemu poslancu, naj svojo napadeno čast opere? Ali se je sestavil kak odsek, ki bi naj to zadevo preiskoval, kakor n. pr. v slučaju dr.Benkoviča protidvobojna liga na Dunaju? Ali se je morebiti poslancu Terglavu ukazalo, naj obreko-valce pred sodnijo toži, da se ostro kaznujejo in da tako sprejme cela stranka zadoščenje za nečuveno obdolžitev ? Kot Slovenci moramo osramočeni povdarjati, da so možje akademične izobrazbe kakor dr. Korošec, dr. Benkovič in deželni odbornik Robič šli čez to gorostasno odkritje mirno na dnevni red. Le nekoliko ogorčenih vmesklicev na ničvredne liberalce, ki tako obrekujejo, in obljuba <2000 gld. onemu, ki dokaže — in potem je bila zadeva končana!
Vsakdo, kdor ima količkaj pojma o družabni časti, bode potrdil, da to postopanje stranke ni bilo pravilno. Vsak slovenski hlapec bi imel po
Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust po dogovoru. Pristojbine za oglase je plačevati po pošti na naslov : „Narodni List" v Celju.
naši sodbi v sebi toliko občutka za družabno čast, da bi zahteval zadoščenje, če bi ga bila res zadela taka nečuvena žalitev. Slovenski poslanec Alojzij Terglav in sicer poslanec strogo katoliške stranke je pa bil ob soglasju baje tisoč navzočih zaupnikov stranke mnenja, da je dovolj, če razpiše 2000 K onemu, ki mu dokaže. Koga je pri tem pripoznal kot sodnika, ki bode o krivdi odločil? Ali je šel gospod Terglav k c. kr. državnemu pravd-nikn in zahteval, naj ga da v kazensko preiskavo, ali je vložil tožbo zoper vsaj enega obrekovalca. da bi imel priliko svojo obdolžitev dokazati? Tega ni storil gospod Alojzij Terglav in tega ni storilo vodstvo kmečke zveze!
Ali tukaj popolnoma pozabimo, da smo kmečki zvezi nasprotna stranka. Naj se nas slika še tolikokrat kot slabe ljudi, mi v tem slučaju še enkrat z vso odločnostjo povdarjamo, da nikakor nimamo vzroka misliti, da bi bil gospod Alojzij Terglav takega dejanja kriv. Mi smo tozadevne govorice takoj po postavitvi g. Terglava kandidatom slišali, pa smo se takoj odločno postavili na stališče, da bi bilo nečuveno kaj tacega v političnem boju izkoriščati in res tega uismo izkoriščali. Danes je pa stvar druga. Gospod Terglav je sam spravil stvar v širšo javnost, zdaj se mora zadeva slovetakemu im-»a častno pojasniti. Da z razpisom nagrade stvar ni urejena, je vsakemu otroku jas.io. Kot edino pravilno pot smatramo vložitev tožbe zaradi žaljenja časti vsaj zoper enega obrekovalca. Nikdo seveda ne bode mislil na požig, toda če bi se šlo tudi le za nepravilno postopanje ob priliki požarja, česar tudi nikakor ne verujemo, akoravno se tozadevne govorice trdovratno vzdržujejo, to zadostuje, da po vsi pravici od slovenskega poslanca zahtevamo tožbo zoper krivce, da opere svoje ime pred svetom.
Kdo se ne spominja več zadeve celjske gimnazije pred malo leti. Takrat je nastopila „Gospodarjeva" stranka kot pogumna zaščitnica časti slovenskega poslanca ter se je zakrivila s svojo neizprosnostjo, čeravno je bil dr. Korošec o stvari pravočasno poučen, zaradi dozdevne časti slovenstva nečuvenega političnega umora na enem izmed najboljših slovenskih mož. Kje ima dr. Korošec danei oni nežni občutek za čast slovenskega poslanca?
Gospodje duhovniki, bodite dosledni! Vaša stranka ne bode nič izgubila, ampak bode nje ugled neprimerno vzrasel, ako ste strogi proti lastnim ljudem in v častni zadevi poslanca Terglava jednako neizprosni. Mi slovesno izjavljam«, da bodemo poslancu Terglavu, če to častno zadevo možato do konca dožene, dali pred vso slovensko javnostjo popolno zadoščenje za njegovo žaljeno čast. Ako bi gospod Terglav, česar ne verujemo, ne imel dokazov o obrekovanju njegovega imena, zadovoljimo se z izvensodno rešitvo te častne zadeve ter predlagamo, da se določi predsednikom eden izmed neklerikalnih deželnih poslancev, kot nadaljna 2 razsojnjoča člana pa po eden odbornik kmečke zveze in izvrševalcema odbora narodne stranke. Pred tem razsodiščem smo pripravljeni razkriti pomisleke v gori imenovani Terglavovi častni zadevi. Obljubljenih 2000 gld. v nobene® slučaju ne zahtevamo.
Če bi pa v 14 dneh od danes naprej v ti zadevi gospod poslanec Alojzij Terglav in njegova stranka nič ne ukrenila, tedaj bodemo pa — drugače govorili.
Iz političnega sveta.
Boifarski knez Ferdinand se poroči dne 18. Marca s princezinjo Eleonore Reuss sa grada Oberstem pri Jeni ni Nemškem.
Portugalski kralj Manuel je že ozdravel. Bana. ki jo je dobil pri kraljevskem umom, je že zacelila.
*
Proračunski odsek je razpravljal minoli četrtek o postavki „gozdarstvo"*. Splošno so vsi govorniki povdarjali neugodni položaj okrajnih gozdarjev in gozdarskih delavcev, ter se je posebej izrazila želja, naj bi se uvrstilo c. kr. gozdarje med državne Gradnike. Poljedelski minister je odgovarjal, da ma dozdaj ni bilo mogoče doseči, da bi dobili c. kr. gozdarji uradniški značaj, pač pa
jih namerava imenovati za nižje uradnike.
*
Državno poetavo v zadevi kužnih bolezni namerava izdati vlada v najkrajšem času. Obenem namerava spremeniti predpise glede dezinfekcije {razkuževanja) v toliko, da bi pri lahkih kužnih boleznih hiš ne trebalo razkuževati. ••..!., " .. *
Trgovinska pogodba med Avstrijo in Srbijo
je sklenjena.
*
češki agrarci nastopajo na vseh svojih zborovanjih z vso ostrostjo proti praškemu nadškofu Skrbenskemu. Povsod se sklenejo rezelucije v tem smislu, ki se pošljejo papeškemu poslaniku na Danaj z zahtevo, da se nadškof Skrbenski odstrani iz Prage. Povsod, kjer nastopajo duhovniki proti agrarnim kandidatom, se jim plačuje natančno po štolni taksi.
*
Poslanec dr. Ploj je zahteval v proračunskem odseku za kmečko prebivalstvo, da bi si smelo kuhati žganje za domačo potrebo davka prosto. — Zahteval je obenem, naj vlada čimprej predloži zakon proti pijančevanju. — Poslanec dr. Korošec je zahteval odpravo užitnine na meso. — Finančni minister Korytowski je izjavil, da se vsem zahtevam glede odprave indirektnih davkov ne more ustreči, ker bi s tem država izgubila okoli 218 mil. kron; pač pa se bo vlada zavzela za znižanje davka na sladkor. 1
*
Madžarski hinavci. V ogrskem državnem zboru je dne 18. t. m. predlagal ministerski predsednik, naj se izrazi sožalje nad krvavim umorom na Portugalskem. Predlog je tudi večina zbornice sprejela. Do tukaj je vse v redu. Toda v razpravi je govoril tudi človek, katerega ime se mora s trudom imenovati, ker je v zvezi z najhujšimi nasilstvi nad nemadžarskimi narodi na Ogrskem, najhujši pomagač v zatiranju teh narodov. In ta človek je govoril med dragim sledeče: „Mi (seveda Madžari!) spadamo med tlačene narode. Trpimo že stoletja, in že vidimo, da kak drugi narod pod enakim igom, na enak način pod enakimi nepo-stavnostmi joče in trpi, če vidimo, da se najboljše može naroda vlači v ječe, na galere in v Afriko, potem dvigamo svoj glas proti trinogom. Trinoštva se ne more zagovarjati. Trinog ne zasluži niti
našega spoštovanja niti sožalja". — Dobro! Toda Ugron je pozabil samo povedati, da ni govoril o Španski, ampak o Ogrski, kjer se najboljši možje Slovakov, Rumunov in Srbov vlačijo po ječah, kjer vlada najhujše barbarsko trinoätvo, ki s slepo
strastjo ubija vse, kar si upa še reči, da ni Madžar.
*
Nemški poveljni jezik v armadi — ostane.
Tako je vsaj izjavil vojni minister Schönaich na vprašanje poslancev Klofača in Staneka, katera sta ostro grajala vlado, da prepušča Slovane v armadi popolnoma Madžarom in odločno vprašala, kaj je z madžarskim poveljnim jezikom. Schönaich je rekel: „V armadi nihče ne dobi niti madžarskega niti hrvaškega, ampak ostarfe nemški poveljni jezik". — V Avstriji je marsikaj čudnega, tako tudi okostenela uredba nemškega poveljnega jezika.
*
V državnem zboru italijanskem se je dne
18. t. m. začela razprava o popolni odpravi vero-nauka iz ljudskih šol. .
*
Državni zbor. Z gotovostjo se zatrjuje,
bo sklican državni zbor na 17. marca.
*
Volitve v hrvaški sabor so konečno razpisane. Vrše se v 57 okrajih dne 27., v 31 okrajih pa dne 28. t. m. Ban Bauch hoče na vsak način pri teh volitvah oslabiti združeno hrvaško koalacijo, to je vse hrvaške in srbske stranke razven fran-kovcev, seljačke stranke, srbskih radikalcev, mad-žaronov in soc. demokratov. Vse tu imenovane stranke izven seljačke in soc. dem. pa so se vdinjale madžarskemu komisarju banu Rauchu proti hrvaški koalaciji, ki je tako odločno vodila boj za pravice Hrvatov v peštanskem državnem zboru. Splošno mnenje je, da izide koalacija iz te volilne borbe zmagonosna, ojačuna; imela je v dozdajnem saborn 34 mandatov, v novem upa na 50, t.-j. na absolutno večino.
Dopisi.
Šentjanž na Dravskem polju. Da
dopolnim nekoliko zadnji dopis o naših občinskih volitvah, hočem povedati še nekaj. — Poklicati hočem v spojin našim „Slovencem, ki pa držijo s Ptujčaui", ali bolje „Štajercijancem" nek slaven čin gospodov okoli „Štajerca".
Šentjanžani, po večini špeharji, imajo že od nekdaj pravico, da vozijo v Maribor in Ptuj na trg svinjsko meso in špeh. In to jim nosi lepe denarje. Marsikateri kmet si je ravno s tem znatno opomogel. Ptujskim posilinemcem pa ni in ni dalo mini, zakaj bi delal v mestu dobiček okoliški kmet. In res so se ptujski mesarji ojunačili in zahtevali od občinskega zastopa, naj ukrene, da špeharji ne smejo voziti več mesa v mesto. Občinski odbor je seveda mesarjem v polni meri ugodil in že se je sklepalo o tem, da bi se stvar prepovedala. Če se ne motim, se je tudi sklep storil. Toda še v pravem trenutku so se ti gospodje premislili in sklep je ostal na papfrju, se ni uresničil.
Cesa so se pa zbali? To se lahko ugane. Zbali so se, da bi potem ne zgubili vseh kalinov,
ki so se jim vsedli do sedaj na lim; zbali so se da bi morali potem čitati sami še tistih par ubogih „Štajercev", ki so jih vsiljevali dotlej v svet. Dobro vedo ti ptujski gospodje, da bi ne imeli potem med kmečkim ljudstvom nič več pristašev, ki so si jih delali do tedaj s samimi lažmi in grdo binavščino.
Torej Štajercijanci-špeharji, pravico špehar-stva za Ptuj so vam hoteli vzeti Ptujčani, in to so še nadalje vaši prijatelji?! Še niste spoznali teh volkov v ovčji obleki?! Iztirati so vas hoteli iz mesta, kadar bi si lahko vi zaslužili nekaj gro-šev, če pa nesete vi svoje težko prislužene groše v njihove prodajalne in šnopsarije, se jim pa kar cedi med iz ust iz same prijaznosti do vas. Je t« odkrito? Nikakor ne!
To je maslo, ki ga imate vi Ptujčaai na glavi in to se že topi. Mi Šentjanžani smo že začeli spoznavati, da ste nas vodili dolgo za nos, več nas ne boste.
Dolgo so iskali naši posili-Štajercijanci v Ptuju človeka, ki bi jim naredil rekurz, ker niso mogli najti nikakšnih nepostavnosti pri volitvah. Slednjič jim je menda vendar neka brihtna glavica spolnila željo, a se bodo vsi skup opekli, dobili bodo le velikanske nosove.
Seveda, če bi se vršile občinske volitve taka, kakor so se volitve pri požarni brambi, bi reknre obveljal. Občinski odbor bi lahko zadnje volitve požarne brambe zavrgel, ker občni zbor sploh postavno razglašen ni bil. Po maši so se zbralo Štajercijanske glave in izvolile iz svoje srede odbor — razun enega. Poleg te nepostavnosti ste storili še druge, vendar obč. odbor volitev »i ovrgel. Hoče počakati, če boste kaj storili, ali ne. Če boste gasilno orodje — kar je vse skup last občine — pustili tudi letos tako rjaveti in se popolnoma posušiti, kakor lani, bo konec vaše slave.
Za sedaj ne storimo nič, ker nočemo prepira in ker smo spravljivi. — Pokažite se še vi takšne in ne bo se vam pri prihodnjih občinskih volitvah treba na nepostaven način loviti za glasove in na nepostaven način pobirati podpise za rekurz, ampak vas bomo vsi rade volje volili. Ne smete imeti samo takrat rokavic, kadar govorita s ptujskimi purgarji, doma pa vihteti v svoji ošab-nosti cepec. Tega pokažite raje svojim lažiprtja-teljem. kadar se vam bodo prišli zopet dobrikat.
Šmarjeta na Dravskem polju. Cenjeni gospod urednik! Čital sem v zadnjem Vašem „Narodnem Listu", da podučuj na narodni šoli narodni učitelj. Bes je to, članka pritrjujem v popolnem obsega. Toda pri nas žalibog temu ni tako. Pri nas imamo učitelja, ki sliši na končnico -itsch, kar bi bilo lepo po domače -ič. Naš gospod mislijo, da so doma kje na Nemškem. Iz bližnje vasice „Braunšveig" vendar ne piha nemški veter, ampak pravi slovenski. Če hočete nemški veter, idite v „Braunschweig" na nemško. Tam vam ne bo treba po gostilnah fantom dajati za pijačo, da se puste od vas naučiti kako nemško okroglo in jo potem pri litrih, ki jih zopet vi plačate, skupno zapojete. Tudi pri konferencah v šoli vam ni treba vedno povdarjati le blažene nemščine in siliti druge, da delajo nemške zapisnike. Enemu samemu nemškutarju se vendar ne
LISTEK.
Betka.
Spisal L. Jakohovski.
(Poslovenil Podravski.)
Stari zdravnik je majal z glavo. Videl je v svojem življenju že dokaj mrličev, tudi takšnih majhnih, štiriletnih angelčkov, kakoršen je ležal tukaj pred njim. Pa je izpreeovoril še mladi materi nekoliko tolažljivih besed ter položil svojo roko na njeno ramo. Ona je sedela pri posteljici in si lajšala svojo bolest v obilnih solzah. Jok, ki je segal do srca in tarnanje se je glasilo po sobi . . .
„Pred pol letom sem pokopala moža in sedaj »i leži na parah moj dragi Pavlek!" je zaklicala otožna. „Oh, Bog, s čim sem si zaslužila to kazen!"
Skozi odprto okno je zapihal v sodo pol-danski veter ter se igral z zavesami pri oknu. zunaj sta švignili mimo dve lastavici in njuno gostolenje se je čulo celo v sobano.
„Zdaj pa z Bogom, gospa Martenzova. Naj bo, kakor Bog hoče. Človek mora vse prebiti, sleherni ima svoj križ, eden takšnega, drugi drugačnega", reče zdravnik ter seže po klobuku.
„Oh", vzdihne jokajoča gospa, „nočem se pregrešiti zoper Boga, toda... najpoprej moža, sedaj pa še tega edinega otroka! Kaj mi še ostane odslej na svetu?"
„Saj imate še svojo malo Betko", omeni po-tihoma zdravnik ter pogleda nekoliko na strani stoječo malo, grbasto deklico v preprosti sivi obleki.
Gospejin pogled je sicer sledil zdravnikovemu pogledu, vendar ni ostal na belolasi dekličji glavici. Ni odgovorila ničesar, toda zdravnik je zapazil na gospejinih ustnicah prezirljiv smehljaj, in vedel je dovolj. Med tem, ko je oblačil rokavice, se je ozrl s sočutnim pogledom na grbo na hrbtu male deklice, ki je stala tako tiho, da se ji niti lasek ni ganil. Potem reče potihoma:
„Bodite prijazni s tem otrokom. Vi ste zmerom prestrogi do nje, kar pa ni dobro. Tudi šestletni. otroci to bolestno Čutijo, ako se prestrogo postopa ž njimi. Saj je vendar-le vaš otrok!" omeni še prijazno zdravnik ter odide. Poprej pa še enkrat pogleda otroka, ki pa je še zmerom stal nepremično na enem mestu in si ni drznil dvigniti glavice.
Ko je mlada gospa zopet stopila v sobo, pade ji prvi pogled na belo preprogo, izpod katere je kukala mala glava umrlega fantička. Zno-
s	• •
t
vič je zaihtela žalosti, da se je deklica kar prestrašila. Polagoma se je s pobešenim pogledom približala materi, ta pa se je obrnila strani ter zaklicala z glasom, polnim preziranja: „Pojdi proč!"
Betka je stala, kakor bi bilo treščilo vanjo, njene oči so se obračale prestrašene od fanteko-vega po materinem licu. In ko je videla ta prezirljiv materin pogled, se je splazila k durim, odprla jih je ter jih potihoma zaprla za seboj.
Gospa opre svojo glavo ob dlan, lakte ob kolena ter sedi tako zamišljena nekaj časa. Hipoma ji stoji vse življenje pred očmi.
Bila je sirota in morala se je dokaj boriti in mučiti. Imela je opraviti kot prodajalka v neki štacuni za blago. Tu se 'je bila seznanila z nekim poduradnikom ter postala njegova žena zgolj radi tega, da ne bi bila povsem osamljena na svetu in da bi imela vsaj enega človeka poleg sebe, ki bi jo imel rad.
Bila je to sreča za njo. Ni ji bilo več treba stati od jatra do večera za pultom: imela je svojo lastno hišo in njeno enolično življenje se je spremenilo. Njen mož je bil ponosen na njo; imela je tako bele roke, da niti gospa kapitanova ni imela bolj belih.
Kmalu se jima je rodilo dete — bila je
to pekorila cela njegova okolica. Radovedni smo pač, kako si mislite na naši slovenski šoli nemški napis. Za sedaj vam povemo ,le toliko, ne igrajte se z ognjem! Naših narodnih svetinj ne pustimo skrnniti.
Mozirje. Dne 9. t. m. je imel odbor kmet. podružnice svojo sejo. Posvetoval se je o raznih stvareh, zlasti pa o tem, kako naj podružnica v tekočem letu deluje. Te tako važne seje pa se ni «deležil podpredsednik, ter je tako pokazal, da se bolj zanima za Gosakove burke, kakor pa za kmet. podružnieo. Sploh pa je povsem neumevno, kako se je moglo človeka, ki k družbenim zborovanjem itak ne prihaja, izvoliti v družbeni odbor, ko je vendar na krmilu tistih ljudi, ki na vse strani delajo nemir, sejejo prepir in sovraštvo ; ki po svojem umazanem časopisju na najostud-»ejši način grdijo in blatijo odlične in poštene ljudi. Namen podružnice je gotovo ta, da deluje složno v prospeh kmetijstva, in v korist vseh svojih udov. Ta vzvišeni namen pa se po sredstvih, kakoršna rabijo ti strankarji v dosego političnih svojih namenov, gotovo ne pospešuje. Zato bode najbolje, ako se ljudje, kojim je pravi blagor ljudstva itak deveta briga, iz podružnice kar naravnost izločijo in odslovijo. Le možje, ki so enega duha in enega srca, morejo vsestranske koristi vseh svojih udov pospeševati, nikdar pa ne zagrizeni politični strankarji ! -
S«. Lenart « Slow. gor. „Hohes k. k. Justiz-Ministerium! Der Unterzeichnete erlaubt, sich die untertänigste Bitte, das h o h e Justiz-Ministerium wolle gn ä di g st itd." Sama ponižnost ga je naenkrat. Še več. On, eden najpristnejših med pristnimi slovenskimi narodnjaki. on je pozabil v svoji ponižni prošnji na vse svoje junaške govore, na vse, kako je treba ne samo z besedami, marveč tudi z dejanji pridobiti veljave slovenskemu jeziku itd. Na vse to je pozabil in se poslužil blažene nemščine. — Pa kdo je neki to? Ah, to je kaplan svetoantonške tare Jože Lasbacher. Kako bi bilo vendar lepo, «e bi pisal slovenski in če tam na Dunaju res He bi razumeli slovenščine. Prihranil bi si vsaj britke blamaže.
Pa kaj je pravzaprav prosil tako ponižno in milo ? Ali ne uganete takoj ? Denarja je prosil siromak, denarja.
V nadaljni svoji izvanredni ponižnosti se eedeči prošnji je namreč denunciral notarja Stu-pico, ki ima baje po neki rajni Ani Kukovec v rokah neštevilno denarja, ki pa kljub temu njemu siromaku noče izplačati volila za sv. maše v znesku 200 kron. Za izterjavanje skromnega zneska 200 kron imajo drugi umirajoči c. kr. okrajne sodnije. Našemu Joži pa služi za to nikdo manjši kot sam minister gori v Beču. Čudimo se samo, da je še ta dovolj visok.
Prestrašeno je pisalo ministerstvo semdol ter povprašalo, kaj da je z v prošnji navedenim plačilom. V tolažbo je sprejelo naznanilo, da se je vseh 34 volilojemalcev, med katerimi je bil tudi naš Jože zastopan po dr. Tipliču, dne 9. maja 1907. pri zapuščinski razpravi zjedinilo tako, da dobe svoja volila v s i takrat, ko bode desetek zapuščine odmerjen in se bc «e videlo, ali je dovolj premoženja. C. kr. finančno ravnateljstvo pa
še slučajno do sedaj ni odmerilo desetka. O tem pa bi se lahko Joža prepričal vsak dan pri Sv. Lenartu, in ne bilo bi se treba na Dunaju blami-rati z nemškim dopisom. Vseh 38 volilojemalcev mimo čaka, samo Jože je silno potreben. — Siromak!
Iz Rogaške Slatine. Sporočali smo pred dobrim mesecem, kako so postopali naši duhovniki pri takozvanem pokropljenjn ali blagosi avl jan ju kruha po hišah. Demonstrativno sta oba kaplana se ogibala celih sosesk in posebej nekaterih hiš, in to takih, kjer se je pri zadnjih državnozborskih volitvah volilo proti duhovniški komandi. Ožigosali smo takrat po vsej pravici to nekrščansko, naravnost zlobno in sramotilno početje. Stvar se je seveda svoječasno sporočila tudi na škofijski ordinarijat v Mariboru in se je zahtevala stroga preiskava tega nečuvenega postopanja.
Kakor izvemo, se je škofijska pisarna obrnila na dekana v Rogatcu s vprašanjem, kaj je na celi stvari. In poročilo dekana na škofijo v Maribor je tako nesramno, da moramo najodloč-nejše nastopiti proti taki drzni lažnivosti. Namesto da bi se odstranili vzroki nezadovoljnosti ljudstva s takimi dušnimi pastirji, ki drzno žalijo in sramote svoje farane. Še dekan podpira to drznost. Kakor smo izvedeli iz zanesljivega vira, je dekan sporočil v Maribor, da so baje dotič-niki, katere se je pri pokropljenjn izpustilo, se izrazili ob času volitev in po volitvah, da bodo duhovnike, ki pridejo k njim, ven vrgli. To je navadna ostudna laž, nevredna namestnika Kristusovega. Kaj takega ni rekel nobeden kmet in sploh nihče.
Pri razmerah, kakoršne so sedaj nastale baš vsled tega početja, si seveda niti ne želimo več bogvekakšnih stikov z našimi sramotilci in obre-kovalci, odločno pa zahtevamo od konzistorija v Mariboru, da zadevo pravično in temeljito preišče ter krivce pouči o njihovih krščanskih dolžnostih.
Vransko. Na občnem zboru podružnice sv. Cirila in Metoda je bil izvoljen sledeči odbor: g. učitelj Rudolf Vrabl predsednik, g. učiteljica Bebica Kolšek tajnica, g. učitelj Ivan Jakše blagajnik, g. Anica dr. Karbova, g. Josip Rotner, g. Karol Košenina — namestniki.
Iz tajnikovega poročila je med drugim razvidno, da je imela podružnica 10 predavanj. G. dr. Karba 1, g. I. Jakše 3, g. R. Vrabl 6.
Sprejmejo se sledeči predlogi: 1. podružnica priredi poleti pod milim nebom veliko veselico. 2. naj se nadaljujejo 'predavanja in prirejajo zabavni večeri; 3. vrste se naj večkrat odborove seje; 4. podružnica se naroči na „Slovenski Branik"; 5. pristopi kot ud h „Glasbeni Matici"; 6. za denarne podpore se naprosi občine Vransko, Hiromsko in Prekopsko, okrajni zastop vranski, Posojilnico pa za zvišanje podpore; 7. sprejet je bil tudi predlog, naj se pozove vodstvo družbe, da prenaredi pravila v toliko, da se smatrajo vsi prispevki podružnice, bodisi iz nabiralnikov, narodni davek in ob raznih prilikah nabrane vsote, kot delo podružnice; ker je mnogo podružnic, ki jim časih ni mogoče prirediti veselice, pa drugače pridno zbirajo denar; v družbenem koledarju
pa ni nikakršnih izkazov, kar povzroči, da izgube ndje veselje do nabiranja.
Oospodu državnemu poslancu dr. Benkoviču.
Kakor razvidim iz štev. 7. „Sloven. Gospodarja", trdili ste Vi na shodu kmečke zveze dne 6. t. m. v Celju, da sem glasoval za to. „da se odprejo meje".
Ta Vaša trditev je popolnoma neresnična, kar sem v svojem, meseca decembra lanskega leta objavljenem odgovoru na tozadevne neosn«-vane napade takozvanega katoliškega časopisja toli jasno dokazal, da mi ni moglo niti besediee odgovoriti.	;
Da razširjate vkljab temn Vi in Vaše stra»-kino castìpisje isto neresnico naprej, je značils» za moralno višino Vas in Vaše stranke. .
Sodbo, kako se naj strinja to Vaše početje • z onimi pojmi o značajnosti in moški časti, ki vladajo v poštenih krogih, prepuščam javnosti. .
V Žalen 14. februarja 1908.
Franjo Robfofc. državni poslanec.
Štajerske novice.
Politika in hvaležnost Kakor iz „Slov. Gospodarja" izvemo, je čutil g. poslanec in deželni odbornik Robič na občnem zboru kmečke zveze v Celju potrebo povdarjati, da je učiteljem odpustil, ker ga niso podpirali pri državnozborski volitvi. To povdarjanje nehvaležnosti učiteljstva nasproti g. Robiču zasluži v več ozirih ostro zavrnitev. Prvič je bilo neprimerno za g. Robiča, da je kot učitelj govoril na občnem zboru stranke, ki je zoper učiteljstvo nečnveno nahujskana. Če je g. RobiČ izkušen politik, moral je vedeti, da s» njegove besede bile olje v ogenj umetno ustvarjenega nasprotstva zoper narodno učiteljstvo. Nadalje je pa nečnveno cel stan pred neuko množico karati zaradi zvestobe do samostojnega prepričanja. Recimo, da bi imela hvaležnost kak pomen v politiki, vendar mora vsak prijatelj naroda brez ozira na svojo osebo le želeti, da pride prepričanje prej do veljave nego hvaležnost, četudi se gre za g. Robiča. Učiteljstvo je pa bil« iz prepričanja zoper Robiča kot kandidata stranke, v kateri ima učiteljstvo ljutejšega sovražnika nego v Turkih. Sploh pa g. Robič o hvaležnosti naj ne govori. Nočemo mu očitati, da vsled politike ni baš revež ostal ali postal, menimo pa, da je za svoje delo in zamudo v politiki prilično vsaj toliko sprejel, kolikor bi bil v svojem poklicu zaslužil. Marsikdo je na Slovenskem že več storil, pa nič prejel, pa se ne ponaša toliko z velikodušnim odpuščanjem nehvaležnikom v politiki. Sploh pa vprašamo, ali je g. Robič storil za učiteljstvo kaj tacega. česar kot zastopnik slovenskega naroda ne bi bil smel storiti, razun ker je pričakoval hvaležnosti? Načelo hvaležnosti v politiki je brez ozira na g. Robiča, ampak splošno po našem mnenju načelo politične izprijenosti in zato se zavarujemo zoper take izjave, kakor jih objavlja „Slov. Gospodar" o deželnem odborniki Robiču.
Betka. Rodila se je bila z veliko glavo ter z grbo na hrbtu. Brž ko jo je zagledala, se je mati obrnila od nje ter zarila glavo v blazino. Tudi oče si je grizel nstnice, ko jo je ogledal ter je bil razjarjen radi tega.
In ko je jela Betka hoditi, bilo je videti, da ostane Betka grbasta. Nobena soseda ali prijateljica je ni vzela nikdar na krilo, niti je ni kedaj pobožala. Jako poredkoma se je hotel kteri otrok igrati ž njo po pesku. S tem preziranjem je naraščalo tudi preziranje njene matere proti last-u< -.i otroku, ki je postajalo še večje, ko je zapazila, da se mož po otroku niti ne ogleda.
Tem večje veselje pa sta začutila oba. ko se jima je čez dve leti rodil fant, Pavlek. Oče se je veselo smehljal in mati je bila vsa blažena.
Toda kako kratko je trajala ta sreča! Po sedemletnem zakonskem življenju je zadela njenega moža kap in pol leta pozneje je umrl tudi
njen srček.
Kaj je imela sedaj na tem svetu?
Tu — kakor bi se bile pretrgale njene misli. S krikom žalosti se je zgrudila pred parami na kolena, ogrnila pokrivalo ter jela poljubovati lice umrlega dečka in ga zalivati s solzami.
Zunaj na dvorišču je v nekem kotičku sedela revna Betka, toda ne sama Pred njo je ležal
razprežen velik kosmat pes, ki pa se ni ganil. Vendar njegove oči so pozorno opazovale roke deklice, ki je trgala kos papirja na št.irioglaste kosce in ko jih je imela dovolj, jih je jemala po vrsti drugega za drugim ter ga odpihnila v zrak. Precej, ko je papir odletel, je skočil pes za njim ter ga prinesel Betki nazaj, pri tem pa ji je ob-lizal drobno ročico in ona se je temu radostno smejala, da ji je kar lice žarelo.
To je bil njen edini tovariš, ki se je navezal na njo, kateri jo je imel rad, kakor je imela rada tudi ona njega.
Zgoraj nad stopnicami, čisto pod streho, je stanoval stari krojač Krapf s svojo ženo. K njima je tekla Betka tudi danes, kakor je to storila vsikdar, kadar ji je mati pokazala osorno lice. Stari mož in njegova žena ji nikdar nista rekla žal besede, kakor so to delali ostali sosedje; ravno nasprotno, stara Krapfova je bila edina oseba na svetu, ki jo je bila posadila na krilo, jo božala in se prijazno razgovarjala ž njo.
To je pa tudi čudovito blagodejno vplivalo na deklico.
Njene plave, velike oči so se globoko zagledale v oči postarne ženske in bilo ji je nekako sladko okrog srca. V starkinih očeh ni videla sovraštva kakor v materinih in zato se je
navezala deklica z vsem srcem na ta dva stara človeka. Vsak dan je bila pri njima in njeni materi je povsem ngajalo, da se ji ni bilo treba brigati za njo.
Starka si je bila uprav nataknila svoje očale na nos ter hotela šivati neko krilo, ko Betka po-tihoma vstopi ter si briše solzne oči.
Za malo časa je bilo tiho v sobi.
„Nu. sedaj je mali Pavlek že mrtev", omeni stavi Krapf. Njegova žena je vstala
Berta dvigne k njej svoje plave oči. kakor bi pri njej iskala pomoči.
„Ali je zdravnik že odšel ?" vpraša jo starka.
Betka pokima z glavo.
„Pravzaprav ni imel po kaj priti", je nadaljevala starka. „Bila sem navzoča, ko je revež umiral. Vendar bolje je, da ga zdravnik ogleda."
„Sedaj si sama, Betka!" omeni žena ter boža belkasto otročjo glavo in se skloni k njej.
Dve veliki solzi sta kanili Betki po lica. Starka je to videla ter ju je otrla s svojim predpasnikom.
„Tako je, tako!" vzdihne. Zdaj bo še hujše, nego doslej. Kaj, Anton?"
Njen mož se ozre preko očal po dekletu, pokima z glavo ter vpraša:
„Ali že imate cvetke za Pavleka?"
kar se tukaj gre — in med stvarnim glasovanjem; misliti si moramo torej, da je dr. Benkovič vkljub spoznanju resnice vedoma razširjal laž. — Bodisi že pa kakorkoli — v obeh slučajih igra dr. Benkovič zelo žalostno, sramotno ulogo. V prvem je njegova sodba itak brezpomembna in so pomilovanja vredni njegovi volilci. v drugem pa je zaigral „svojo moško čast in poštenje.
Volitve v brežiški okrajni zastop so se pričele dne 17. t. m. Volilo je veleposestvo, v katerem se je imela odločiti bitka med Nemci in Slovenci. Dozdaj so v okraju gospodovali Nemci. V ponedeljek so vrli slovenski veleposestniki zrušili nemško gospodstvo. Nemci so zadnji hip uvideli, da je njihova zmaga popolnoma izključena, in se niso udeležili volitev. Za slovenske kandidate je bilo oddanih 18 glasov, baron Moscon je oddal prazno glasovnico. Izvoljeni so erg.: Miha in Franc Balon, Jože in Miha Janežič, Andrej Levak, baron Moscon, Jože Kovačič, in Franc Gerec. Nemci so v torek v Brežicah se vzdržali voiitev ter tako onemogočili sestavitev zastopa.
Za obrambno delo narodnega sveta so nadalje uposlali: Župan Josip Šinko iz Središča 31 K, g. dr. Fran Rosina iz Maribora 100 K.
Podravska podružnica akadem. fer. društva „Prosveta" je ustanovila ravnokar svojo 8. javno ljudsko knjižnico v Leitersbergu'pri Mariboru. Knjižnica je izborno urejena. Slovenci v okraju, poslužujte se pridno tega izobraževalnega sredstva.
Slovenjigradec. Na izrednem občnem zboru tukajšnje Čitalnice je bil izvoljen naš vrli župan Ivan Kac. Na njegovo odborniško mesto je bil izvoljen dr. Karl Barle.
Novo podružnico Ciril - Metodove družbe so osnovali vrli narodnjaki za Hrastnik in okolico.
Štajerski Slovenec v Ameriki. Gosp. Leopold Fridrich iz Središča je postal ravnatelj druge največje amerikanske banke „Nationalbank of Commerce'1. Lep uspeh Slovenca!
Iz sodnijske službe. Sodnijski oficijal Alojz Skaza v Mariboru je postal višji oficijal; višji oficijal v Št. Lenartu v Slov. Gor. Mih. Dermovc je postal zemljiški knjigovodja pri okrožnem sodišču v Mariboru in oficijal Henrik Wudija v mariboru višji oficijal pri okrajni sodniji v Št. Lenartu.	'
Nova narodna trgovina in sicer trgovina s papirjem, razglednicami, šolskimi, pisarniškimi potrebščinami itd. se je otvorila v Mariboru v Gosposki ulici št. 33. Slovenci v Mariboru in okolici, podpirajte slovensko ttgovino!
V	Št. Jurju.ob j. žel. sfe je vršil v nedeljo dne 16. t. m. občni zbor ženske Ciril-Metodove podružnice pri Zajcu v Lokarjih ob krasni udeležbi. Izvolil se je nov odbor, v katerem sede vrle narodne žene in gospice. Nabralo se je okoli 150 kron za družbo.
V	Trbovljah je umrl dne 15. t. m. g. Ignac Jošte, rudar, po dolgi in mučni bolezni. Bil je blag mož. Žena je padla ob grobu vsled žalosti v nezavest.
Logarovci na Murskem polju. Imeli smo dne 3. februarja občinske volitve in so bili izvoljeni občinskim odbornikom: V prvem razredu: Franc
Štuhec, Alojzij Štuhec, Ivan Špindler in Franc Šiško; v drugem razredu: Matija Jurinec, Ivan Vaupotič, Anton Senjur, Matija Stanjko; v tretjem razredu: Josip Rep, Alojzij Špindler, Franc Križan in Anton Razlag; odbor si je izbral dne 16. februarja gospoda Alojzija Spindlerja županom, tei gospoda Franca Štuheca in Franca Križana obč. svetovalcem. Ker je občina zavedno narodna, kar priča zadnja deželnozborska volitev, kjer ni dobil nemškutarski kandidat niti enega glasu, so tudi v obč. zastop izvoljeni zavedni in narodni možje. Občini je dosedaj načeloval gospod Franc Štuhec, obče priljubljen in spoštovan mož poštenjak, od leta 1880 naprej, toraj celih 28 let nepretrgoma; bil je vsakomur prijazen in mu gre za njegovo dolgoletno delovanje na tem mestu zahvala. Novemu odboru pa želimo, naj bi vzgledno deloval v blagor občine, sebi in našemu narodn v čast in zaupanje svojih volilcev.
Pri Sv. Križu nad Mariborom je umrl v petek 7. t. m. 72 letni Karl Pajtler p. dom. Prapnikov Karl. N. v m. p.
V	Mariboru je umrl upokojeni telovadni učitelj Rudolf Marki v 75. letu starosti.
Slovensko trgovsko društvo v Celju izkazuje-od plesnega venčka z dne 2. t. m. 147 K 65 v čistega dobička v prid zakladu trgov, bolniškega društva.
Smrtna kosa. V Zagrebu je umrla v- nedeljo, dne 16. t. m. stotnikova soproga gospa Jela Mervoš, hčerka g. dr. Filipiča v Celju in sestra gospe dr. Božičeve. — V Slovenjemgradcu je umrl upokojeni župnik Jožef Sovič. — V Ljutomeru je umrl usnjar Novak, star 74 let. — V Celju je umrl dne 17. t. m. g. Fr. Ravnikar, železn. nadzornik v p., v 69. letu starosti.
Poučni tečaj za čevljarje ie priredil štajerski za pospeševanje obrti minoli teden v Fehringu. Udeležilo se je tečaja 17 mojstrov in 6 pomočnikov. Nismo še slišali, da bi bil imenovani zavod, ki ; je vendar za celo Štajersko, in ne samo za Nemee, ? tak podoben tečaj priredil na slovenskem Štajer-I skem. Slovenski obrtniki naj bi se potom obrtnega društva pa tudi sami nekoliko pobrigali za to. Ne pomaga samo tarnati, ampak tudi sam si znati pomagati. Zahtevajte od dežele, ki ima imenovani zavod v upravi, tudi za slovenske obrtnike pouka in pospeševanje naše obrti!
Iz Celja je pobegnil 15 letui gimnazijec Kari Medved, doma od Sv. Štefana pri Šmarju. Staršem je pisal, da se obrne proti Trsfcu.
V	Lembergu pri Vojniku je bila posestuica Terezija Žandar v otročji postelji, pa je umrla v jako sumljivih okoliščinah. Babica Mar. Škoflek je kuhala neka zdravila in ji dala od teh piti 2 litra. Mož umrle pa je že d v e u r i pred ženino smrtjo pisal raznim sorodnikom, uaj pridejo na pogreb. Proti njemu in babici se je uvedla preiskava.
Požar. V Bunčanih na Murskem polju je poslal posestnik Jakob Ostre svojega 6 letnega sina po vžigalice. Fant jih je prinesel, šel ž njimi pod domači kozolec in ga zažgal. Vsled vetra se je ogenj naglo razširil ter uničil vsa poslopja Ostrčeva in tudi poslopja soseda Schreinerja. — Škode je nad 9000 kron, zavarovalnine pa skoro
Zaradi dvadnevne stavke v tiskarni smo morali danes mnogo gradiva odložiti za prihodnjo številko.
Sklep tečaja na celjskih gimnazijah. Letošnji 1. tečaj se je na obeh celjskih gimnazijah za slovenske dijake tako neugodno zaključil, da se slovenska javnost mora opravičeno vprašati, kje je vzrok. V 2. in 3. razredu slovenske nižje gimnazije je komaj polovica dijakov dosegla prvi red, v o. razredu višje gimnazije je pa 15 Slovencev padlo. Kje je torej vzrok ? Gotovo je v prvi vrsti vzrok, da je mladina premalo marljiva. Vzrokov je pa brezdvomno iskati tudi na drugi strani — pri učiteljih. Na višji gimnaziji via la med nemškimi profesorji najnestrpnejše sovraštvo do slovenskih dijakov; eden teli je že v začetku leta obljubljal slovenskim dijakom, da bodo obsedeli. Pri tem pa nikakor nočemo zamolčati prepričanja. da tudi na nižji gimnaziji ni vse v redu. Gotovo je mnogo krivo, da je n. pr. v 2. razredu 56 dijakov stlačenih v eno tesno sobo, kakor da tudi profesor težko vse dijake vestno nadzoruje in je grajati, da se rajši dijake decimira nego paralelke ustvari.
Narodna stranka in gimnazijska mladina. Če je kje kaj slabega na svetu, kriva je tega po „Slov. Gospodarju" in zavijanjn slovenske duhovščine gotovo le narodna stranka. Zdaj se nam očita, da pohujšujemo gimnazijsko mladino, češ, da njen časopis „Svobodo" vzdržujemo. Od ne1 daj so imeli gimnazijci svoje časopise. V Mariboru v dijaškem semenišču je to že desetletja navada. Nikdo sicer na te liste ne more bogve kako važnost polagati, toda noben pameten človek se ne domisli mladintf v izdajanju njenih časopisov ovirati in ji braniti vaditi se v spisovanju spisov in člankov. Skušnja tudi kaže. da oni dijaki, ki se s pisanjem takih spisov urijo, niso najslabši v šolskih predmetih. Ali je to v najzadnjem času drugače, ne moremo soditi, a tudi ne verjamemo. Smešno in hudobno je pa v ti zadevi nam očitati pohujšanje mladine. Mi se veselimo, če mladina napreduje. Na drugi strani pa tudi resnici na ljubo opomnimo, da naša stranka ni bila merodajna ali da tudi ni sodelovala pri ustanovitvi dijaškega lista „Svobode" in tudi danes ni v tem oziru z listom v nobeni drugi dotiki nego da morebiti posamezniki poleg naročnine iz veselja da se mladina giblje, primaknejo povrh še kako kronico. Mladini izražamo svojo odločno željo, naj se s svojim listom ne spušča na politična tla, ker bodo imeli mladi možje politike še pozneje v življenju do sita dovolj in še morebiti preveč, v prvi vrsti pa naj s svojim listom vplivajo, da se dijaštvo vsestransko izobražuje in si poleg "izpolnovanja šolskih dolžnosti nabira vsestranskega pozitivnega znanja za življenje.
Dr. Benkovič. V današnji številki dokaže poslanec Roblek dr. Benkoviču, da je ta na zvezar-skem shodu v Celju lagal. Benkovič je namreč ponovil od njega in njegove stranke izmišljeno in razširjano laž, da je Roblek glasoval za odprtje mej". — Sicer si ne mojerno misliti, da bi bil dr. Benkovič tako borniran, da ne bi mogel razumeti razlike med pomenom glasovanja o nujnem obravnavanju kateregakoli predloga — za
Betka odmaja z glavo.
„Ali bi mu hotela katere dati ? Ondi iz tvojega cvetličnika ?" vpraša stari Krapf dalje.
„Iz mojega cvetličnika?" vpraša aeklica tesnosrčno ter pogleda navzgor na okno.
Ondi so stali v vrsti lonci z raznimi cvetlicami, a oni lonček v kotu je bil njena last; vsak dan si ga je ogledala, imela ga je prisrčno rada.
V jutro zarano in zvečer je prihajala zalivat „svoje" cvetlice. In sedaj je uprav pognala njena roža snežno bele popke. Na njej je obstal nedolžen pogled deklice, potem pa se je ozrla še nekoliko višje proti jasnemu nebu.
Oh, njena zala, bela roža!
Stari Krapf jo je gledal zelo pozorno: poznal je vsaj nekoliko značaj ljudi in hotel jo je skušati, ali bi morda tega, kar ima najrajše, ne hotela žrtvovati mrtvemu bratu. Končno reče:
„Poglej Betka! Sedaj, ko ti je brat umrl, mu moraš tudi dati, kar ti je najljubše. On bo povedal to Bogu in bo hvalil tvojo dobroto."
„Ali res to stori?" vpraša deklica in oči ji veselja zažare ter usta ji ostanejo odprta.
„Resnica", ji odvrne starec. „Ali ti naj dam lonec?"
Ona pokima z glavo in starka ji prinese lonec z rožo.
„Tako jo pa sedaj odreži!" ji reče krojač ter ji poda škarje.
Betka zarudi, ko vidi, da je pogled obeh uprt vanjo. Roke se ji tresejo, toda samo en pritisk z roko in že je držala rožo v rokah.
„Tako, Betka, ti si vrla deklica!" jo pohvali krojač. „Sedaj pa pojdi domu in kadar ne bo nikogar doma, stopiš k njemu ter mu deneš rožo v roko. Ali storiš to?"
„Da", zašepeta Betka.
Kakor od strele zadeta je še stala nekaj časa nepremično; ta naloga je bila prevelika za njo. Vendar nakrat se je obrnila in ne da bi rekla le besedico, odšla skozi duri in navzdol po stopnjicah domu.
Tu potihoma odpre duri. Tesnobno se je ozirala okrog, če je mar nihče ne vidi, toda njene matere ni bilo v sobi.
Duri v sobo so bile odprte. Polagoma je vnišla in šla k param, kjer je Pavelček ležal, toda le po prstih. Pri tem je zapihal vetrič in pokrivalo, s katerim je bil bratec pokrit, se je nekako zganilo. Berta se je vstrašila in obstala.
Ker se pa ničesar ni več ganilo, se je oja-čila in stopila k param. Pogledala je brata in le malo je manjkalo, da ni pozabila, da mu mora dati rožo v roke. Vendar bila je premajhna in ni ga mogla doseči in radi tega je odšla tor si pri-
nesla podnožnik. Tako ga je dosegla.
Zagledala se je v bratovo lice in se ni mogla premagati, da bi se ne bila sklonila k njemu. Še nikdar ga ni pobožala. Sedaj pa, ko mu je stisnila rožo v sklenjene roke, se je sklonila tako, da so se njena usta dotaknila mrzlega Pavleko-vega trupla.
Ko pa je stopila raz podnožnika in se ozrla, je obledela strahu in tresoča se na vsem životu je zbežala za pare. Njena mati je stala pri durih ter ogledovala vse, kar je Betka počenjala.
Ta se je obrnila z licem k steni ter jo prosila: „Mati, prosim te, ne tepi me, saj tega več ne storim! Prosim te, ne tepi me!"
Tu pa začuti, da je dvoje rok objame krog vratu iu ozrši se, vidi mater, ki jo je stiskala k sebi ter jo je poljubovala.
„Mati, ne tepi me, prosim te; saj je to bilo le za Pavleka!" je zaklicala znovič.
„Ne boj se, drago dete! nikdar več!" ji odvrne mati s solznimi očmi ter pogleda z ljubeznivim od solz orošenim pogledom lice prestrašenega otroka.
In ostala je zvesta svoji besedi. Čutila je, da ni še tako osamljena na svetu.
/
air Kolikokrat se svari pred tem. da stari š i prepuščajo otrokom vžigalice!
Shod poslanca dr. Ploja v Stoprcah dne 9.
t. m. je bil obiskan od nad 350 ljudi. Pokazal je, da Pioju kljub vednemu hujskanja od strani klerikalcev ljudstvo zanpa. Predsedoval je shodu g. Vrabič. Poslanec je orisal delovanje državnega in deželnega zbora. Govoril je o odpravi zemljiškega davka in desetka, o novi vinski postavi, dveletni vojaški službi, razpravljal je o možnosti odprave vknjiženih kmečkih dolgov, ki znašajo danes 6 tisoč milijonov kron, dalje o zavarovanju za starost, o šolstvu, o regulaciji rek. Glede deželnega zbora je posebej govoril o kmetijski šoli v St. Jnrjn ter o uvedbi pravične volilne reforme za I deželni zbor. Sprejela se je rezolucija glede po-državljonja šol in nčiteljstva. Zborovalci so tudi sprejeli rezolucijo za splošno in enako volilno pravico za deželni zbor, če bi pa ta na noben način ne bila izvedljiva, vsekakor pravično razdelitev mandatov ua narode in stanove. Izrekla se je tudi zaupnica dr. Ploju. — Povdarjamo, da je dr. Ploj edini deželni poslanec, ki je stopil glede deželnozborske volilne reforme s svojimi volilci v dotiko in mu izrekamo za to priznanje.
Iz šofe. Razpisana so mesta: učitelja ozir. učiteljice pri Sv. Duhu na Starigori; pri Sv. Jurju ob Sčavnici; učitelja v Kapeli; učitelja oz. nči-toljice na Ščavnici: učiteljice pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji.
Zadnja sodnijska imenovanja Hi naši klerikalci. Zadnja sodnijska imenovanja, ki so vzbudila v vseh razumnejših krogih Slovencev toliko ogorčenja, so našim klerikalcem —1 „vuršt". „Slov. Gospodar" in „Slovenec" molčita o njih kakor grob. kakor bi se bila zvršila imenovanja kje na Kitajskem. In vendar pravijo, da zastopajo ogromno večino slovenskega naroda. Ali uradništvo ne spada med to ogromno večino? — Pa seveda, kdo bo pisal proti Nemcem in proti vladi v trenutka, ko se poglavar slovenskih klerikalcev -dr. Šnšteršič cele ure pogaja z voditeljem kranjskih Nemcev, z zagrizenim dr. Egerjem v Ljubljani v zadevi popolnega uničenja slovenskih naprednih strank na Kranjskem iu za ministrski stolec. To ma noben način ne gre! Le počakajte, izdajalci, dan plačila pride!
Osobna vest. Naš ožji rojak gospod Andrej Žmavc je bil imenovan z Novim letom zadružnim komisarjem in skoraj istodobno inšpektorjem svetovno znane domene kneza Metternicha ob Reni (Rheingau), kamor se preseli še to pomlad. Imenovana domena prideluje med drugim najdražja vina na svetu (do 80 mark t. j. okroglo 95 K steklenica), in cesar avstrijski dobiva desetino vsakoletnega vinskega pridelka.
Sprava med strankama. Dr. Korošec je na shodu kmečke zveze povedal strmečemu svetu, da je sloga med nami in njegovo lažizvezo mogoča, ako mi, ki smo baje razdrli slogo, pridemo k njemn, mn ponižno poljubimo prste, mu podpišemo njegov „program" ter delamo po njegovih „načelih". Mlakarju iz Hošnice pa je to bilo še vse preveč milo in je djal: sprava je mogoča le takrat., ko „zmagamo mi na ceii črti"! Torej boj ,.do uničenja" Slovenca proti Slovencu!
Spomenik možu. Dne 6. sept. 1907. je umrl odlični Slovenec, g. nadučitelj Vekoslav Strmšek v Št. Petru na Medvedjem selu. Sestavil se je poseben odbor z nalogo, da mu postavi spomenik. Denarne prispevke je pošiljati na naslov: Hinko Šumer, učitelj, Šmarje pri Jelšah. — Narodnjaki! Mož, kakor je bil Strmšek, zasluži, da se ga dostojno slavi!
Norice iz drugih slovanskih kraj e y.
§§ in državne oblasti na Kranjskem. Čudne razmere vladajo v novejšem času v tej deželi pod dež. predsednikom Schwarzem. Naduti okrajni glavar vam izda na ljubo klerikalcem proti nad-nčitelju odlok, da ni volilec, čeravno postava jasno govori nasprotno, in vlada ploska okr. glavarju. Klerikalni župan ne razglasi postavno volitev, napredni volilec se priloži — pa še odgovora ne dobi. To so razmere, kakor jih menda dandanes niti na Turškem nimajo. In pri vsem tem se še pravi, da je pravica „fundament" naše države!
Socijalno-demokratični kandidatje na Kranjskem. Jugoslovanska socijalno-demokrat. stranka je postavila za deželnozborske volitve sledeče kandidate: V kmetskih občinah Ljubljana-Vrhnika:
Josipa Petriča. strojevodjo c. kr. državne železnice v Ljubljani in Miho Čobala, vodjo kozumnega društva v Zagorju ob Savi. V kmet-
skih občinah Vipava-Idrija: Ivana Mlinarja, zasebnega uradnika v Ljubljani. V kmetskih občinah Radovljica-Kranjska gora: dr. Antona D e r m o t a, odvetniškega kandidata v Ljubljani. V kmetskih občinah Trebnje-Zatičina-Žužemberk-Mokronog-Litija-Radeče: Miho Čobala, vodjo konzumnega društva v Zagorju ob Savi in Iv. Mlinarja, zasebnega uradnika v Ljubljani.
Umrl je v Zagrebu naš štajerski rojak iz Šmartna v Rožni dolini pri Celju gosp. J. Stožir" mnogoletni profesor, vrl narodnjak. N. v m. p.!
Zadružni tečaj priredi kat. politično in gospodarsko društvo za Koroško od 2.-5. marca v Celovcu pod okriijem klerikalne ljubljanske zadružne zveze.
Pri občinskih volitvah v Svetnivasi na Koroškem dne 13. t. m. je zmagala slovenska stranka v vseh treh razredih.
Hrvatska ljudska napredna stranka kandidira v sabor sledeče može: dr. Gjuro Šurmin. dr. Fr. Poljak. Rudolf Veldec, Josip Kfepelka. dr. Milan Hajmrl, dr. Ivan Lorkovič. Mato pl. Božič, Ivan An cel.	;
Volilni boj v Ljubljani se je razvnel na celi črti. Klerikalci dozdaj še niso postavili kandidatov. Pač pa je lind Jboj med narodno-napred-nima kandidatoma dr. Tavčarjem in dr. Triller-jem ter med neodvisnima kandidatoma dr. Ravni-harjem In dr. Gregorčičem. „Slov. Narod" očita zadnjima pakt z Nemci in klerikalci, katero očitanje „Nova Doba" odločno zavrača. — „Nova Doba", glasilo nove slovenske gospodarske stranke, je začela izhajati kot dnevnik in bo izhajala kot taka do zvršenih volitev.
Nemške lopovščine. Zadnjič smo prinesli kratko vest, da so nemški listi prinesli zlobno poročilo o primanjkljaju v občinski blagajni v Št. Jakobu v Rožu na Koroškem in da bo cela stvar prišla v preiskavo. Sedaj je stvar pojasnena tako, da so poročila nemških listov drzno zlagana in le posledica narodnega boja tamkaj. Stvar kaže nemške hajlovske junake v vsi njihovi ostnd-uosti.
Kranjski Nemci za klerikalne kandidate. V
metliško-černomeljski kmečki skupini voli tndi par nemških občin. Tam kandidirajo klerikalci Šukljeja, dočim kandidira kot neodvisni kmečki kandidat Macele. Prvotno je vladalo mnenje, da Nemci sploh ne bodo šli na volišče. Ljubljanski časopisi pa so zadnji teden priobčili pisma nemškega narodnega sveta za Kranjsko, v katerih pismih se pozivljejo nemški zaupniki v posameznih nemških občinah, naj delajo na to, da bodo šli Nemci volit klerikalca Šukljeja. Sramoten je pakt klerikalcev na Kranjskem z Nemci. V gorenjskih mestih podpirajo klerikalci nemško-vlad-nega kandidata okr. glavarja Detelo, na Dolenjskem pa se v kmečkih občinah dajo podpirati od Nemcev. Taki ljudje nimajo več niti hip pravice se imenovati zastopnike slovenskega naroda.
Kranjsko čebelarsko društvo v Ljubljani je dobilo od države 500 K podpore.
Slov. akad. društvo Slovenija je dne 13. t. m. proslavila na Dunaju 400 letnico Primoža Trubarja, prvega slovenskega književnika s slavnostno akademije. Na to se je vršil ples. Izmed najodličnej-ših Slovanov je počastil to prireditev tudi češki minister-rojak Prašek.
4505*75 kron čistega dobička je prinesla družbi Ciril-Metodovi velika predpustna veselica „Izza kongresa" v Ljubljani. Lepa svota!
Slovenci v Kočevju. Kakor poročajo ljubljanski časopisi, so kupili Slovenci sredi mesta Kočevja hišo v kateri bo gostilna in čitalnica. Vsled tega vlada veliko razburjenje med tamošnjimi Nemci. Orožniki morajo stražiti hišo. In to se godi v okraju, kjer je že polovica prebivalstva slovenskega.
Roparski napad na pošlo. Med Lublinom in Janovom na Poljskem so roparji napadli poštni voz, ubili postiljona in 5 vojakov ter odnesli 10.000 rubljev (l rubelj =■ 3 K 80 vin.)
Volilno gibanje na Goriškem je postalo zadnji čas nenavadno živahno. Narodno-napredna in agrarna stranka sta se v nekateri okrajih že ze-dinili in nastopata skupno, varujoča vsaka svoje stališče, proti klerikalcem. Tako je upati da se stre na Goriškem prevelika moč klerikalizma, ki je bila Slovenstvu v veliko škodo. V trgih in mestih kandidira Andrej Gabršček, v splošni kuriji Al. Štrekelj, dr. Dereani in dr. Al. Franko, v kmečkih občinah Franc Obljubek, Ivan Savnik, Josip Štrekelj. V nekaterih volilnih okrajih še kandidatje od naprednih strank niso postavljeni.
Socijalno demokratična stranka je postavila za volitve v splošni kurji na Goriškem sledečd kandidate: posestnika Petra Bevka iz Otaleža. železniškega delavca Petra Lebana v Gorici in trgovca Antona Vrčona v Škriljah.
Za slovenske srednje šole v Trstu se je zavzelo glasilo tržaškega soc.. dem. delavstva „Delavski list". Opisuje razmere na nemški državni gimnaziji, kjer prenapeti nemški profesorji stiskajo slovenske dijake. Izreka zahtevo po slovenskem razumništvu ter odločno pravi, da s podržavlje-njem šentjakobske Ciril-Metodijeve šole v Trstn še boj za slovenske šole v Trstu ni. končan ampak „bo dolžnost vseh tržaških Slovencev, da nastopimo ob pravem trenutku tudi za dosego srednjih šol."
Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji je predložila pravila ministerstva notranjih del v potrjenje, a ministerstvo jih je vrnilo, češ da je potreba še nekatere točke spremeniti. Čim se te točke po želji ministerstva spremene, bo vlada pravila potrdila. Prva skupščina te zveze bo letos o velikih počitnicah v Pragi, kjer se že vrše priprave. Na skupščino bodo pozvane tudi vse slovanske učiteljske organizacije izven Avstrije.
Vseslovanska sokolska zveza. Dne 2. t, m. se je ustanovila na Dunaju vseslovanska sokolska zveza, v katero so stopili Čehi, Hrvati. Bolgari in Srbi. Starosta je Čeh dr. Schreiner, pod-starosta bo Hrvat.
Gospodarski paberki.
Skrbimo za travnike in deteljišča!
Vsak je svoje sreče kovač. Če se nam katerakoli reč ne izteče povoljno ali po naši želji, je naša navada, da damo krivdo vedno koran drugemu. Takšen je naš kmet, godrnja zoper slabo vreme, zoper slabe čase in bogve kaj vse, če ima slabo letino, nikdar pa mu ne pride na um, da je povzročitelj raznim nezgodam tndi on sam. Kako mu pa naj njive in travniki rodijo, če jim premalo, ali pa celo nič ne gnoji? Mi hočemo vedno le v obilni meri žeti, gnojenje nam je postranska briga.
Čitalo se je pred kratkim v nekem hnmori-stičnem listu, da se je iz daljnega velikega mesta preselila družina nekega uradnika na letovišče v neko gorsko ves. Vzela je majhno kmetsko hišico v najem, pri kateri je stal tudi majhen hlev. — Uradnikova gospa si je mislila, ker je hlev tukaj, moramo tudi kravo imeti. Res, vzela je od kmeta tndi eno kravo v najem in jo vsak dan prav pridno dojila. — Dva dni je šlo vse lepo v redu dalje, tretji dan pa ie krava kar naenkrat nehala dajati mleko. Uradnikova gospa teče vsa obupana h kmetu, ter mu toži, da krava naenkrat več ne doji. Kmet gre v hlev, poskusi dojiti, toda zastonj, tudi on ne dobi od krave nobenega mleka. Začne žival opazovati ter zapazi, da je krava nekoliko tanjša, ko je bila poprej ter vpraša gospo, ali je pač krava dobila tudi kaj krme. „Seveda" pravi gospa vsa začudena, „še danes opoldan je pojedla poln krožnik solate."
Obraz kmeta je pri tej izjavi moral biti pač zanimiv — tudi ni čuda.
Slično ko ta uradnikova družina s kravo, ravnajo naši kmetje s travniki. Jeden ne gnoji prav nič, drugi z malovrednimi tvarinami, tretji rabi pravo gnojilo, toda napačno. Hlevski gnoj bi že bil pravo in dobro gnojilo za naše revne travnike, toda kdo ga ima toliko, da bi ga na njivah preostajalo. Če bi se hotelo travnikom v zadostni meri s hlevskim gnojem gnojiti, bi ga pač tre-balo sila veliko. Zato pa imamo umetna gnojila, ki nam naj bodo dobrodošla.
Umetna gnojila imajo veliko več hranilnih snovi v sebi, ko hlevski enoj, so torej izdatnejša in pripravnejša. Ni pa vse eno, gnojiti s kakor-šnosibodi tvarino, ki se le umeten gnoj imenuje, ampak paziti je treba, da damo rastlinam z umetnimi gnojili tudi to, kar jim je za rast neobhodno potrebno. Vsaka rastlina potrebuje kalija, fosfo-rove kisline in dušika, le vse te tri hranilne snovi so v stanu, rastlinam do popolnega razvitka pripomoči in nam bogate letine prinesti.
Najbolj udomačeno in razširjeno umetno gnojenje je s fosforovo kislino in sicer je Toma-sova žlindra, katera se kmetom najbolj priporoča. Nadaljna fosforova gnojila so kostna moka in superfosfat. Gnojenje samo z enim teh treh gnojil je pa napačno in nezadostno in se mu mora dodati še kalija v kajnitu ali 40% kalijevi soli, hočemo li od umetnega gnojenja tudi korist imeti. Za polja in vinograde še potrebujemo tadi dušika v čilskem solitru. Za travnike pa navadno zadostuje gnojenje s kalijem in fosforovo kislino, ker gnojenje z duš'kom se tukaj prav lahko pogreša, in se le redkokedaj splača, ker je čilski soliter predraga.
Isto velja za deteljišča. O preveliki koristi umetnih gnojil na deteljiščih je pač le oni prepričan, ki jih je pravilno in v obilni meri gnojil. Kdor umetnemu gnojenju prav ne zaupa, pa naj najprej za poskušnjo majhen kos travnika ali deteljišča z umetnimi gnojili gnoji. Zato je treba dveh jednako velikih kosov, kojih eden ostane negnojen, drugi se pa naj gnoji s primerno mno-
P C
9 <
S
M»
4 o
o< ©
*
»tj o*
o 2
ef®
°ft a *
a
"S
«s • ©
MS
BR
. p
C <
3 m *ff
N 0
S* © &
s*
M 0
H* P <
P >5
53S
o jo< ©°
«a
C 8>
<tf
0° m 0*2 © 0
3 ff
u. ef
PS
»
8» O
P
cr ©
S ©
sä SS
►F* Ö ft o
0)
>0
i »
S
t» 0
žino umetnih gnojil. Po kositvi se potem mora suha krma od obeh kosov natanko stehtati, iz česar je razvidno, koliko se je na gnojenem kosu vsled gnojenja več nakosilo, ko na negnojenem.
Če je vrednost tega večjega pridelka večja, kot
so bili stroški za gnojenje, tedaj smo imeli čisti dobiček. Na jeden hektar (l3/4 orala) se vzame za travnike:
500—700 kg kajnita ali 150—250 kg 40°/0 kalijeve soli in
300—500 kg razklejene kostne moke ali 600—800 kg Toma80ve žlindre ali 400—500 kg superfosfata. Za deteljišča:
500—600 kg kajnita ali 150—200 kg 40% kalijeve soli in
300—400 kg razklejene kostne moke ali 500—600 kg Tomasove žlindre ali 300—400 kg superfosfata. Če hoče kdo s čilskim solitrom gnojiti, tedaj se vzame k večjemu 80—100 kg tega gnojila, ki se vedno šele v spomladi poseje. Vsa druga gnojila, razun superfosfata, se rabijo navadno v jeseni in sicer lahko kalijeva gnojila s fosfornimi gnojili pred rabo skupaj pomešana potrosimo. S 40% kalijevo soljo se gnoji prav dobro tudi v spomladi.
Jedino pravo in koristno gnojenje travnikov in deteljišč je torej gnojenje s kalijem in fosforovo kislino; nikdar pa s fosforno kislino samo.	M.
CO ©
Ö p
0> 0
o
o »
s-
•H?
Dohodki y kmetijstvu in v drugih panogah gospodarstva ter zvišanje cen živilom.
V „Slovenskem kmečkem koledarju" narodne stranke za leto 1908 sem na strani 156 in 157 pojasnil, da je kmetijstvo z ozirom na dohodke iz gospodarstva med vsemi gospodarskimi panogami na najslabšem. Rudarstvo in industrija, de-marna obrt in trgovstvo, sploh vsak drug stan je glede letnih dohodkov na boljšem, kakor kmečki stan.
In vendar se vsi drugi stanovi postavljajo mnogokrat proti kmečkemu stanu in ga delajo odgovornega posebno za cene onih pridelkov, katere spravlja kmetijstvo na domači in svetovni trg. In najsi zastopniki kmečkega stanu in kmečkih interesov stokrat zatrjujejo, da kmetijstvo zvišanja cen za poljske pridelke in posebno živila ni zakrivilo, vendar se dela vedno in zopet kmečki stan za zvišanje cen odgovoren.
Stavimo dve vprašanji: Ali je kmečki stan kriv zvišanju cen za živila — in če bi to bilo, ali je zvišanje cen živilom upravičeno v razmerah ali ne?
Odgovarjamo najprej na prvo vprašanje.
Cene živilom, posebno cene moki in mesu, so se zvišale in so sedaj v taki višini, da se mora priznati, da te cene nižje uradništvo in pomožno delavstvo vzlic zvišanju plač in mezd težko zmaguje. — Vendar se mora trditi, da tej visoki ceni ni kriv kmet, ampak da je iskati vzrok v pre kupčiji.
Ne bom se spuščal v podrobno, statistično razmotrivanje in učena razpravljanja. Omenim le dejstvo, katero že vrabci po strehah čivkajo, da se namreč v zadnjih desetletjih žitne cene niso zvišale, ampak so ostale na isti stopinji kakor pred desetletji. — Opozarjam dalje na občeznano dejstvo, da je cena živine splošno taka, da se reja živine, ako bi se hotelo vse zaračuniti, niti ne izplača.
Opozarjam pa tudi na znano dejstvo, da so vzlic nizkim žitnim cenam cene izmletih pridelkov vedno višje; posebno je pa pri cenah za meso opazovati, da se mesarji prav nič ne ozirajo na to, ali je cena živini padla ali ne, ampak prodajajo vedno po takih cenah, ki bi bile opravičene po najvišjih cenah za živino.
Že iz tega jasno izhaja, da kmečki stan za podraženje živil ni odgovoren.
Nasprotno se mora reči, da so cene za pridelke kmetijstva tako sramotno nizke, da kmet ravno zaradi tega ne more izhajati. Liter mleka prodaja kmet najdražje po 16 v. In vendar se je izračunilo, da ta cena niti ne zadostuje za po kritje faktičnih stroškov. Sedajna cena živini (kilogram žive teže po največ 60 do 64 v) ne izplača niti stroškov za rejo. — Ni torej čuda, ako kmet vedno toži in se ga je lotila neka obupna brezbrižnost, ker ne more zmagovati bremen. Živi itak tàko življenje, da bi se morala za njega država, katere steber je, sramovati.
Miče me posebno, zavrniti vedne trditve naših mesarjev, češ da vzlic nizkim živinskim cenam ne morejo izhajati, ker je davek visok, najemnina visoka, ker mnogo (skoraj polovico je rekel meni mesar, ki mi je odkupil vole) proč pade itd., — kar je sploh teh izgovorov. Zaradi tega — pravijo — tudi cene mesu ne morejo znižati.
Vse to govoričenje je prazno. — Dandanes proda mesar vse, kar je pri živali; proda roge in kožo, proda loj, proda čreva, kri. kosti — seveda meso — z eno besedo vse.
In kako proda?
Hočem podati od mnogih vzgledov samo en uradno konstatirani slučaj:
(Koncc prih).
Cena jaje na dunajskem trgu dne 11. februarja 1908.
Jajca v zabojih	à 32 k. po K 2'—
I-ma	jajca v sodčkih à 34 „ „K 8 —
II-da	r „ „	à 35	„	,, K 2— Nižje in gor.-avstrij8ka	à 35	„	„K 2'— I-ma štajerska jajca	à 34	,. „ K 3'— n-da „ „	à 35	„ „ K 2 —
I-ma	moravska ,.	à 35 „ „ K 2.—
II-da	„	à 35	,.	„ K 2 — Šleska jajca	à 35	,.	„K 2'— Hrvaška „	à 35	„	„K 2 — Slavonska jajca	à 35	„	„ K 2 —
Za zaboj à 1440 kom.:
I-ma bačka jajca	à K	84
I-ma banatska jajca	ì E	83
zgornjeogrska ■ „	i K	82
I-ma sedmograška sortirana	à K	84
I-ma „ nesortirana	à K	82
bosanska jajca	à K	82
I-ma bolgarska jajca	à K	85
n-da	à K	—
I-ma srbska/ „	ž K	—
I-ma gališka jàjea sortirana	i E	82
I-ma „ „ nesortirana	i E	80
I-ma ruska ~'rt,	k K	—
n-da „ ,„	iE	-
I-ma srednja jajca	à K	78
I-ma mala „	à K 68
» _______
Mlekarsko šolo (petmesečen tečaj) otvori e. kr. kmetijska drnžba kramjska s pomočjo državne in deželne podpore in vsled pripomoči mlekarske zadruge na Vrhniki, dne 1. aprila na Vrhniki.— Pouk na šoli bo trajal od 1. aprila do konca avgusta t. 1. in bo brezplačen. Sprejme se 12 učencev, ki bodo imeli brezplačno stanovanje. Za hrano bo moral vsak udeleženec sam skrbeti. Prošnje za sprejem je poslati do 15. marca t. 1. na odbor družbe. — Prošnjam je priložiti spričevalo o ljudskošolski izobrazbi in zdravniška spričevala o popolnem zdravju. Prednost za sprejem imajo tisti, ki so že v kani mlekarni delali, oziroma tisti, ki jih pošljejo učit mlekarske zadruge. — Po končanem pouku v šoli se morajo učenci podvreči izpitu ter dobe o njem spričevalo, ki jih usposobi za voditelje mlekarn.
Narodni sklad.
v št. 7. izkazanih..............K	96.44
g. Ivan Kaukler v Ptuju...........K	5"—
ga. Josipina Rudolf v Konjicah........K	5'—
g. dr. A. Žižek v Ormožu...........K	7.—
pevski zbor slov. del. podp. društva v Celju nabral v gostilni pri Confidentiju.......K	3'-
g. Alojz Grubelnik v Ribnici.........K	V—
g. Perger Ivan nabral na gostiji Fr. Turnšeka v
Prekopi pri Vranskem 17. februarja . . ...	K	7'84
skupaj ...	K	125 28
Narodnjaki! Spominjajte se bojnega	skladal
Razne novosti.
Vis*!» starost je d«ž»ve)a v Lucavi na Ogrskem k»ftica. Knrnaava. ki je nedavno umrla IIS let stara. Baje ni bila nikdar bolna.
Tretji vseučilišče si bodo sezidali Madžari v Segedinu. Čndno je pri eeli stvari poleg mo-gega drugega to, da je v Segedinu 1387 otrok brez ljudskošolskoga pouka, ker primanjkuje šol. Vseušilišče — seveda, kaj pa treba ljudskih Sol?! Nobel!!
Kako dolgo j« dekle mlado? Različne so • tem sodbe, posebno med ženskim svatom. Nekatere ženske so pač rade dolgo mlade. A imamo v tem ozira že sodnijsko razsodbo. V Parmn je ustanovil neki čudak več štipendij rza mlada dekleta vzornega vedenja"1, Za vzorno vedenje prosilk je bilo seveda dosti dokazov v različnih uradnih spričevalih, težje je pa bilo rešiti vprašanje srled« mladosti. Pariški prefekt Poubelle je rešil to vprašanje tako, da se ima smatrati za mlad«, vsako dekle do zvršenega 30. leta. — Seveda m hotel modri sodnik s tem reči, da je p«; 30. let* vsaka ženska že „stara baba".
Ljubezniva tašča Pred 20 leti je omožila zdaj 72 let stara Teodora Kuk iz Buzeta pri Zagreba svojo hčer z Aleksom Simičem. ki ga j* vaela v svojo hišo. Med taščo in zetom je pa nastalo kmalu nič kai prijazno razmerje, ki se j« navadno končalo s pretepom. Zlasti zadnji čas s« je to sovraštvo povečalo, tako da je zet hodil v svojo lastno varnost vedno s sekiro in pnšk* oborožen. Pretekli četrtek se je vlegel Simič v posteljo in položil zraven sebe sekiro iu pnšfa*. Stara Teodora je čakala, da je zaspal, potem se je pa splazila k postelji, vzela sekiro in zadala, zetu z njo več ran. S prvim udarcem mu je presekala žile na vratu, z drugim ključnico, s tretji» pa mu zdrobila črepinjo. Nesrečnik je bil takoj mrtev. Nečloveško taščo, ki od starosti in slabosti komaj hodi. so oddali v zapore v Petrinjo.
Nemškemu „Schulvereinu'' je zapustil Fr. Leithe v Waidhofenu 17.000 kron. Kedaj bo dobila naša šolska družba take darovalce?
Burski ministerski predsednik dr. Jameson je odstopil, ker prihaja med Buri svobodomiselna stranka na krmilo.
Odlikovani Košut. Ogrski trgovinski minister Franc Košut je odlikovan z velikim križem Leopoldovega reda v priznanje zaslug, da se je sklenila nagodba z Avstrijo. Kaj je neki porekel k temu njegov oče Lajoš v grobu?
15 milijonov podpore je dovolils poslanska zbornica na Rumunskem za kmetovalce, ki so trpeli pri lanskih kmečkih nemirih škodo.
Strašen zločin. V vasi Kišeniov pri Varšavi je ubila kmetica Januševič svojo triletno vnukinjo Pavlino, truplo razsekala. skuhala, jedla sama meso in ga dala tudi drugim vnukom jesti. Sosedje so našli otrokovo roko na gnoju, naskočili s sekirami hišo morilke in razbili vrata. Morilka se je pa tudi branila s sekiro in ranila več kmetov, predno so jo zvezali in izročili sodniji.
90 rojstni dan je obhajal v Bndimpešti dne 30. pr. m. vojskovodja madžarskih vstašev leta 1848 Artur Görgey.
Rodbinska žaloigra. V Pateku blizu Podje-brada na Češkem se je cestni pometač Mihalek spri z Ano Svobodo, ki je ž njim živela, in jo je v prepiru z gladilom (likalnikom) ubil. Nato je zvezal 12 letnega sina, zažgal hišico na dveh krajih, šel na podstrešje in se obesil. Sina so sosedje rešili, oče je zgorel.
Srebrni goldinarji bodo počasi izginili iz prometa, ker niti avstro-ogrska banka niti državne blagajne ne izdajo več nobenega goldinarja.
Profesorja so ubili. Predzadnji torek je par učencev poljske gimnazije v Kolomeji v Galiciji zvečer pričakalo profesorja Pjekarskega ter so ga tako pobili, da je drugi dan umrl. Sovražili so ga zaradi njegpve strogosti.
Zadnja poročila.
Volitve na Kranjskem. Napredni Slovena bodo v ljubljanski okolici proti dr. Šusteršičn podpirali posestnika .Jakoba Kolenca z Goričan, v okraju Mokronog-Radeče-Litija-Trebnje-Žužem-berk pa Franca Prijatelja v Tržiščah. Jos. Pe-hanija v Žužemberku in Viljem Tomiča v Trebnjem. — Slovenski klerikalci bodo v ribniško-kočevskem okrajn podpirali Nemca dr. Egerja. — V Belokrajini so napredni kmetje v Draga-tnšn razbili klerikalni shod.
Iz šole. V Št. Petru na Medv. selu je postal nadučitelj g. Fr. Korbar iz St. Primoža na Pohorju; stalna sta postala: v Reki pri Hočah g Radovan Mejovšek, v Št. Ilju v Slov. Gor. Antonija Ravnikar (na slov. šoli). V začasni pokoj je šla v Velenju učiteljica gca Ana Pfeifer.
V	Celovcu je umrl bivši mnogoletni ravnatelj Mohorjeve družbe g. Simon .Janežič v starosti 67 let.
V	Velenju je umrl v nedeljo Vinc Pribo-schitz, „steber šaleškega Nemstva", eden najza-grizenejših odpadnikov. Nemški listi tugujejo za njim — ne brez vzroka!
Vojska med Turško in Rusijo. Zadnje dneve je vznemirila javnost vest o bojnih pripravah turške proti Rusiji. Vest se trdovratno vzdržuje.
Vojni odsek avstrijske delegacije je sprejel dne 18. t. m. predlog za zvišanje plač častnikom in moštvu in glede zboljšanja hrane moštvu.
Med Rusijo in Angleško se je doseglo spo-razumljenje zaradi Afganistana, Tibeta in Perzije v Aziji in namerava se doseči enako tudi v zadevi balkanskega vprašanja. Nemško časopisje se zaradi tega silno ljuti. S sporazumljenjem v azijskih vprašanjih neha rivalitela med Rusijo in Angleško na azijskih tleh.
Službo oskrbnika
želi nastopiti takoj absolvent vinorejske šole s prav dobrimi spričevali in dolgoletno prakso, posebno v novih vinograd-skih nasadih. Pojasnila daje npravništvo našega lista.
Obrtni vestnik.
Poziv slovenskim trgovcem in obrtnikom.
Kakor znano, uvedla je južna železnica s 1. oktobrom m. 1. pobiranje pristojbin za nakladanje in razkladanje železničnih tovornih pošiljk. S tem navidezno neznatnim doneskom — 2 ozir. 4 vin. od 100 kg — pomnožila je zdatno svoje dohodke, obogatila z milijoni svojo nenasitljivo mošnjo na račun ljudstva, — v prvi vrsti tovornega prometa se poslužujočega trgovstva in obrt-
ništva. Človek bi mislil, da je j. žel. s tem prevzela tndi dolžnost na- oziroma razkladanja tovora na ozir. raz vozov ter da je v ta namen potrebno pomnožila osobje v skladiščih! Kaj še. Y srednjih in manjših postajah je ostalo vse po starem. — in kdor toče „na milost" čakati ali komor ni za prepir in šikane, si mora svoje blago sam spravljati, odnosno se mn pridene v najugodnejšem slučaju kak počasnež in nehote še moraš dostikrat čakati na njegovo „sopomoč".
Vedno in vselej se najde kak izgovor: zdaj pride vlak. zdaj to in ono, — stranke čakajo in delo v skladiščih stoji.
Glavna stvar je, da plačaš, poleg tega paše sam opravljaš plačanodelo!
Slovenski trgovci in obrtniki! Mi nimamo nobenega povoda rešpektirati in prizanašati interesom južne železnice! — Vsaka ugodnost gre v žrelo veleindustrije, nam ne dajo nič — še pabrke nam odvzamejo.
Južna železnica nam je v narodnem oziru — kakor nas o tem pouče zadnje volitve v celjski okrajni zastop, sovražna; v drugih ozirih nas obira, kakor pes dobljeno kost — češ, dobri Slovenci so itak mirni in tihi.
Zahtevajte povsod odločno, da spravlja k skladiščem pripeljano tovorno blago raz oziroma na vozove železniško osobje, saj za to plačujete mastne pristojbine v žepe židovskih delničarjev.
Prošnja do prijateljev iii zaucev T Božidarja Flegeriča.
„Večni popotnik Slov. goric", pesnik in pisatelj slovenski, Božidar FI egerie, je minnlo leto za vselej zatisnil svoje trudne oči.
Pesnikovo truplo počiva v domači župniji Sv. Bolfenka pri Središču, in ker gomila njegova nima primernega spomenika, zato je izreklo mnogo Flegeričevih ožjih prijateljev in znancev željo, naj bi se pokojnemu pesniku na gomili postavil dostojen nagrobnik in naj bi se v njegovo domačo hišo v Podrancih vzidala spominska plošča.
To željo upoštevajoč se je nedavno v Središču osnoval poseben odbor za Flegeričev spomenik, ki si je postavil nalogo, poskrbeti, da se nresniči zgoraj navedena želja častilcev Flegeri-čevega spomina.
Rodoljubi slovenski, zlasti pa Vi, prijatelji ia znanci pokojnega pesnika! Do Vas se obračamo tem potom z iskreno prošnjo, da nam z denarnimi prispevki pomagate izvesti nalogo, ki smo si jo naložili. Nikdar več ne bode popotnik Flegerič potrkal na Vaša gostoljubna vrata, — prispevek, ki nam ga upošljete, je poslednji čin pijetete, ki ga doprinesete Flegeriču v spomin.
Blagohotne doneske, ki se bodo po časopisih objavili, sprejema Ivan Kolarič, tržan v Središču, kakor tndi vsak odbornik. Ako se nabere o pravem času primerna vsota denarja, se bode letos meseca avgusta s primerno slavnostjo odkril na gomili pri Sv. Bolfenka Flegeričev nagrobnik, doma na Flegeričeveiu domu pa se bode odkrila spominska plošča.
Središče, dne 10. februarja 1908.
Odbor za Flegeričev spomenik v Središču: predsednik	tajnik
iosip Šinko, župan središki,	Anton Kosi,
učit. in posestnik
blagajnik Ivan Kolarič, tržan središki. Odborniki : Robert Košar, učitelj pri Sv. Bolfenku, Anton Porekar, nadučitelj na Humu in Maks
Robič. trgovec v Središču.
Društvene vesti.
— I. planinski ples „Posavske pimi, podružnice", vršeč se na večer dne 8. febr. 1908 v prostorih Unschuldovih v Rajhenburgu je nepričakovano dobro uspel. Udele žilo se ga ni samo „vosebljeno" planinstvo, nego tudi večina drage inteligence iz domačega Posavja. Neumorna delavnost domačinov Rajhenburga poskrbela je pod spretnim vodstvom gg.Rajnerja in Jankoviča za prikladno, dovršeno dekoracijo, katera je dosegla svoj višek v „Aljaževem domu" in „Jnrkovi koči". Nad vse čedno pa je bilo gledati ljubko kretanje v domačem plesu divno se vrtečih planinskih parov po izborni godbi domačega koncertista gosp. Napolitana. Divne „Vile" so tako vabljivo umevale vršiti svojo nalogo, da so srečno razpečale svoj gorski cvet, božanski nektar in nebeščansko ambrozijo, ter tako povzdignile čisti prebitek na 140 K. Prisrčna hvala gre pa tudi domačinu krčmarju, kteri je vestno zavzet skrbel za pristni blagor planinskih želodcev in želodčekov z okusno, dobro in ceneno postrežbo. Vsem najiskreneja zahvala. Tebi „Posavska planinska podružnica pa planinski blagor"!
Kmetijsko bralno društvo v Rogoznlci pri Pnju priredi dne 23. februarja v prostorih Narodne čitalnice v Ptuju gledališki predstavi: „Eno uro doktor" ter „Bratratra-nec". Vstopnina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 70 vinarjev, IH. vrste 50 vin., stojišča 30 vin. Preplačila se v korist društva hvaležno sprejemajo. Začetek točno ob 4. uri popoldan. K obilni udeležbi uljudno vabi	odbor.
Sokolska ina&karada v Celju. Dne 1. marca se bo vršila v vseh gornjih prostorih celjskega Narodnega doma velikanska maskarada celjskega Sokola: Na „Balkanu" se ko imenovala ta prireditev, ki vzbuja velikega zanimanja po celem spodnjem Štajerskem. Dekoracijo je prevzel znani veščak g. Juro Detiček. ki daje tudi vsa potrebna navodila glede skupin. Presenečale nas bodo izborne posamezne maske in tudi skupine v krojih Črnogorcev, Srbov, Bolgarov, Albancev in Turkov. Kamorkoli pogledaš, povsodi se raz-
pravljajo skrivnosti, ki se bodo nudile na največji maška-radi celjskega Sokola strmečemu občinstvu. Slovenke in Slovenci, ki še čutite v sebi iskre mladega življenja, samci in samice, ki Vam blaziranost še ni uničila zadnjo trohico do božrnstvenega plesnega veselja, oženjenci, ki si želite spominjati se še enkrat sladkega svobodnega stanu, starke in starci, ki hočete biti za par trenutkov zopet mladi, vsi pridite ne zamudite, ker pozneje bi bil kes zaman, ko bo past pokopan, in se bo pepel trosil na Vaše grešne glave.
V	Št. Jurju ob j. žel. priredijo šentjurski obrtniki v prid jabilejski trgovski in obrtni nadaljevalni šoli plesn venček dne 23. t. m. po zborovanju narodne stranke v gostiln g. Al. Nendla. Vstopnina k plesnemu venčku 50 vinarjev.
„Slovanska Čitalnica" v Mariboru vabi na 3. zabavni družinski večer, ki se vrši v soboto, dne 22. svečana ob pol 9. uri zvečer v mali dvorani Narodnega doma. Udje vstopnine prosti. Posebna vabila se ne razpošiljajo.
,,Koncert s tombolo" priredi se v Laškemtrgu v nedeljo. dne 23. svečana v prostorih „Pivnice § 11." Začetek ob 4, uri popoldne. — Po koncertu in tomboli je prosta zabava in ples. ,
Ker je prebitek namenjen ubogim slovenskim šolarjem iz Laškega trga in okolico, je pričakovati, da se bodo Slovenci in mladinoljubi udeležili te prireditve polnoštevilno.
Jurovci pri Ptuju. Kmetijsko bralno društvo v Ju-rovcih pri Ptuju ima v nedeljo, dne 23. februarja 1908 v gostilni Gomilšek svoj občni zbor. Zvečer prosta zabava s tombolo, plesom i. t. d. — K obilni udeležbi vabi vljudno odbor. — Posamezna vabila se ne pošiljajo.
V	Mozirje. V nedeljo 23. t. m. se organizirajo sa-vinski coklarji in flosarji v Narodni Čitalnici. Dojdejo z ekspresnim vlakom točno o,b 11. uri ponoči na postajo „Stadt Loko". Kdor hoče videti kaj zanimivega, in kdor želi tekmovati pri vsesavinski tekmi mask. naj pride v nedeljo osebno v zgornje prostore Narodne Čitalnice, kajti na pismene prošnje in izjave se ne bo prav nič oziralo. Tudi fotografije se ne sprejemajo. Vsi mladi in stari pridemo od vseh vetrov in krajev s svojim nežnim spolom v nedeljo na Čitalniško maškarado in na coklarsko-flosarski ples. I)a se vidimo, sicer bo komu žal!
Na zdar!	Coklar.
Proračun družbe sv. Cirila in Metoda znaša za bodoče leto razlogov se ne more ustreči vsem zahtevam, saj družba še tako ne ve, kako bo spravila to svoto; 1600 K ima čisto nepokritih. Ako pomislimo, s kako silo delajo naši družbi nasprotne družbe, razvidimo, da je pri nas zanimanje še veliko premajhno. Potrebe so vedno večje, ker sili se mora ubraniti le sila. toda družba nima sredsšev. da bi mogla uspešno nastopiti; to ji bo pa le takrat mogoče, ako se bo zavedal vsak Slovenec, kako važno nalogo ima družba sa, Cirila in Metoda. Družba je izdala narodni kolek, računske listke, razglednice itd., a žalibog koliko je v resnici dobrih gostilen, ki ne poznajo, oziroma nečejo poznati računskih listkov; koliko se piše pisem, ki nimajo narodnega kolka in koliko se pošlje razglednic, ki pričajo, da je pošiljatelj pozabil na družbo, na edino obrambo, ki jo imamo Slovenci. Dobro bi bilo, da bi se zavedale poddružnice svoje važne naloge in bi širile narodno blago med slovenskim občinstvom. Zelo bi se pomagalo družbi v gmotnem oziru tudi s tem, če bi podružnice priredile vsaj po eno veselico ali predstavo družbi na korist. Ako pa že podružnica sama ne priredt, naj pa vsaj skuša vplivati na razna društva, db bi dala pri prirejanju veselic vsaj nekaj čistega dobička družbi sv. Cirila in Metoda. Tudi družbin nabiralnik naj bi opomintal veselo omizje na važno nalogo, ki jo ima naša družba in da jo jn vsled tega dolžan podpirati vsak zaveden Slovenec po svoji moči.
Nov časopis „Slovenski Branik" je ravnokar izšel. Slovenske rodoljube opozarjamo na ta list, ki bode jasno kazsl pozicije in boje našega naroda v obmejnih krajih. To bi pač moralo zanimati vsakega zavednega Slovenca; ne smelo bi biti nobene zavedne družine brez tega časopisa, zato upamo, da kdor ga ne dobi, se takoj naroči nanj. Shajal bo vsak mecec in bo veljal za celo leto 2 K 40 v.
Slovensko Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju priredi slavnostno akademijo povopom 400 letnice rojstva Primož-a Trubar-ja dne 13. februarja 1908 v vorani St. Anahof I., Annagasse 3.
188. vodstvena seja družbe sv. Cirila la Metoda z dne 31. prosinca t. 1. se je bavila s proračunom za leto 1908. Družba bo potrebovala letos okroglo 100.000 K, nepokritih je 16.000 K in zato se mora pomnožiti izdatno slovenska požrtvovalnost. Sprejme se nasvet, da se naprosi lastnik kinematografa Edison, da napravi vsak teden po eno predstavo n» korist dražbi sv. Ciril« in Metoda. Poslovnik organizacijskega odseka se odobri. Staviio se predlogi zaradi denarne podpore neki Šoli na Stajarekea. Odpoved šolskih sester na Muti, ki so naznanile, da odidejo o Veliki noči, se vzame na znanje.
Listnica uredništva.
PolenAak: Hvala na pojasnilih! — Ono drugo preveč osebno in žaljivo. Na več krajih ne bi rad kaše pihal.
Izjava.
Podpisani obžalujem, da sem žalil gospoda Hinko Šiško t zmerjajočimi besedami in neosnovanimi trditvami — med drugimi „da dela proti sv. veri" — ter ga zahvaljujem, da
mi je odpustil in odstopil od vložene tožbe. selce, m. svečana 1908.	Janez Tomažič.
43 1	posestnik.
1 m
G
M
O m G m C m
lo
s S
M
G
M
G
M
C
M
d M d m IC
Po


Sprejme se takoj spreten
uodja
v •
ueeje zage.
Pojasnila pri
UREDNIŠTVU.

01 M
D
M
3
M
51 i?«
3
l P1
[N
«
Vinogradniki pozor!
Prodajam trsje v velikik množinah po sledečih cenah:
1. rizling na rip. portalis 1800 k. po 60 v k. silvanec „ » „ 1200 „ „ 18 „ „ 1. rizling „ vit. solonis 1200 „ „ 16 „ „ posip „ rip. portalis 2700 „ „ 18 „ „
Se priporočam
Josip Kolarič, trsničar.
45 3—1
Sv. Bolfenk pri Središču, 17. febr. 1908.
Zahvala.
Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, kateri so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, odnosno starega očeta tasta, brata, strica in svaka, blagorodnega gospoda
Peter Hlajdifi-a star.
posestnika valjičnega mlina na par in turbino v Jaršah
izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se obenem najtopleje daro-vateljem krasnih vencev ter mnogobrojnemu spremstvu na zadnji poti.
Celje, dne 15. svečana 1908.
Žalujoči ostali.
Ob smrti najinega edinega sina
učenca 5. razreda
izkazalo se nama je toliko odkritosrčnega sožalja in sočutja, da si štejeva v dolžnost izrekati vsem najino najsrčnejšo zahvalo.
Zlasti toplo se zahvaljujeva gg. učiteljem in gospodičinam učiteljicam deške in dekliške šole, ki so spremljali z učenci nepozabnega nama sina k večnemu počitku ter mu zapeli ginljivo nagrobnico, nadalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem iz Hrastnika in Dola na mnogobrojnem spremstvu.
Hrastnik, dne 18. svečana 1908.	peter jn Jerč|(a Bauerheim.
volnene in cajgaste v trgovski hiši na debelo in na drobne
R. Stermecki
Celje
ne more nihče zahtevati ampak prodajajo se pa veliko pod lastno ceno vsaki prvi teden v mesecu. — Po pošti proti povzetju zavitke po 5,10, 20 K. Posebno ugodno za trgovce.
6 52-5
M. J. f i
Novonaseljen
krojač
se z 10. februarjem preseli iz Ptuja v Maribor in bo v poštni ulici v Reiserjevi hiši
imel svojo delavnico; za solidno in lepo izdelovanje oblek za moške in fante se jamči, za obilni obisk se priporoča. Z odličnim spoštovanjem	29 3~2
Jakob lfeziak.
Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in
7 52-6
igralnih kart
Zvezna trgovina
Celje, Rotovška ulica št. 2
priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, ovitni in barvani papir.
Ss
SS
sVincttiHi peresa peresti radirk,« HatnenčHi tablice gobice črnilo
t
Trnovske knjige v Tseh velikostih frtane
—2-i_2_ z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol usnje vezane.
Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin
i.» občinske urade krajne šolske svete, uCitelj-stvo, župnijske urade, okrajne zastope, užitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike.
Dasttia zaloga šol. zVezHoV i» risanH.
Panirnatp vrera vseh velikosti po origi-r ripulirne viete nahijh tovarniških cenah
ŠtflmhillP Peöa-tniki, vignete, (Siegelmarken) OKtlllUlIJB za nra(]e jjj privatnike izvršujejo
se v najkrajšem Času.
Dnni<tnirp nn,etne- pokrajinske in s cvetlicami uupisllll.e 0(j najpriprostejše do najfinejše.
Albumi za slike, dopisnice in poezije.
Zavitke za urade v vseh velikostih.
Ppniki za tiskovine i" pisarniške potrebščine so brezplaCno na razpolago.
Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene.
Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba.

Trtoičarji pozor!
Več tisoč divjakov prve vrste veliko-listnate riparie portali» kupi
FRANJO GNILŠAK pri Sv. Barbari v Halozah. 4ia_2
n lasim ta
13
š TRGOVCI! g
Proda se skorp še novi 2 vrati, pet velikih izložbenih oken vse z železnimi rolo in z brušenimi šipami in ene steklene sobne vrate po zelo
nizki ceni. Vse natančneje se izve v trgovini
R. STERMECKI, CeBje.
Prodam
4« 3—2
in
in
WWWWWWWWWWW
Adolf Burslk
čevljar v Celju, Gledališka ulica št. 9
izdeluje vse različne vrste obntal v modernih fazonah 5	inposolidnihcenah.
52-7
hmeljshe droge
po ugodni ceni. — Kupim hmolj po dnevni ceni.
EMERIK KUKETZ, Žalee.
Deklica
15 let stara, pridna in poštena, slovenskega in nemškega jezika popolnozmožna, ki je obiskala tudi meščansko - dekliško-šolo v Celju in ima veselje do trgovine, žeii v kako večjo trgovino z mešanim blagom kot učenka (praktikantinja) vstopiti. Cenjene ponudbe se blagovolijo upo-slati na upravništvo tega lista. 34 3—2

.mmmm . » . | m. . » . -^ri'V-	JTJ
«
Ženifna ponudba.
Soliden pošten mladenič, prijetne zunajnosti, star 28 let. kateri je absolviral razven drugih tudi kmetijsko šolo. ter ima 8000 kron premoženja, se ieli seznaniti z gospodično, katera bi imela majhni}, lepo in dobičkonosno posestvo. Ce mogoče l gostil»».
v drugem sluCaju pa saj 4000 kron gotovine. Izobražene, za gospodinjstvo vnete gospodične imajo prednost. Le resne ponudbe naj se blagovolijo poslali na „Narodni List" pod šifro „Tajnost zajamčena" .
37 2—2	N
MMIMWIMM



" Ti* ' »^i* * " 'TiTiiri' •* "i—r rr j irrrrji/ji_r ji.

46 5—1
Tehtnice
a
in
vsake vrste, sprejme v popravilo
Iv. Rebeli, ključavničar, Celje
Preskrbi tudi preizkušenje pri meroizkusnem uradu
Zastopniki
se sprejmejo proti visoki proviziji, ki bi prodajali blago, katero v velikih množinah rabijo razpošiljalne tvrdke (eksporterji, lekarnarji, vinski trgovci, sadne zadruge itd.) To blago se izvanredno lahko proda, in ga morejo prodajati vse vrste zastopniki in si s tem zaslužijo lep postranski zaslužek. — Prijave je
pošiljati na „Narodni List" pod šifro
11 6—5
,V. 20".
zajamčeno pristno vino le iz ormož-kega okraja raznih letnikov ima veliko množino
po nizkih cenah na prodaj
Kletarsko društvo y Ormoži.
šivalni stroji
^vSinwlkil tudi za vsa družinska šivilina d
za vse mogoče namene ne le za obrtne, temveč dela se dobijo le pri nas.
Pazite iui to, da se kupuje le v naših trgovinah.
POZOR!
Vsi drugi šivalni stroji pod imenom SINGER, po drugih trgovinah so sestavljeni po našem starejšem sistemu, kateri pa daleč zaostaja za našimi novejšimi sistemi družinskih šivalnih strojev v konstrukciji, zdatnosti in vzdržljivosti.
Naše trgovine poznate vse po
4	tej Sliki.	26 5
SlftšGfEB Co., akc. družba za izdelovanje siv. strojev
CELJE, Kolodvorska ul. 8.	Podružnice v vseh večjih mestih.