Maribor, Korošice ulice 5.
„STRAŽA“
iduji T pondeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
2 uredništvom se more govoriti rsrk dan od 11.—12. ure dopoid.
Telefon 6t- 113.
Hapofinina lista:
Celo leto.............12	K
Pol leta ......	6	K
Četrt leta............ 3	K
Mesečno............... 1	K
Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K_
Lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od 6 redne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 95.
Maribor, dne 14. avgusta 1911.
Letnik III.
Smrt slovenskemu obrtništvu«
Med rajnimi nemškimi naklepi, na naše spodnještajersko slovenstvo zavzema odlično mesto klic: smrt slovenskemu obrtništvu. Naš narodni nasprotnik le predobro ve, da je za njegove trhle trdnjave po naših mestih in trgih najnevarnejši zaveden slovenski trgovec in obrtnik, zato bi rad že v kali vdu-Šil vsako gibanje, ki stremi po okrepljenju slovenskega obrtništva, ker upa, da si tako zasigura pozicijo za vse case. V vsakdanjem življenju se Nemci sicer silno hlinijo našim trgovcem in obrtnikom, obetajo jim nebesa in jim Čarajo zlate gradove, seveda samo zar to, da bi jih zavedli k narodnemu izdajstvu, kajti potem so njihovo slepo orodje in so jim izročeni na milost in nemilost. Zgodi se pa vendar, da pade našim Nemcem včasih krinka iz obraza, in potem vidimo od sovraštva skvarjeno lice in v nas bulijo od srda ostek-lepele oci..
Bilo je zadnji petek, dne 11. t. m. V Gradcu je zborovala graška trgovska in obrtna zbornica. Na dnevnem redu sta bili tudi prošnji obrtno-nadaljeval-ne Šole v St, Juriju ob juž, žel. in v Šoštanju. St, Jurij je prosil, naj bi se vzelo v učni načrt tudi ve-ronauk in naj bi se zvišalo podporo. Obe prošnji ste bili odbiti, O šoli v Šoštanju pa, je poročal tajnik dr, Kamenitzky take gorostasnosti, da bi človek mislil, da je kje na Turškem, ne pa na zelenem Spodnjem Štajerskem, Pravil je, kako. so učenci zagrizeni Slovenci, kako so nevarni za „nemški“ Šoštanj in kako se med seboj pretepajo in koljejo. Posledica tega „krvavega“ poročila je bila, da je odtegnila zbornica Šoli dosedanjo podporo v znesku 100 K. S temi sklepi so pokazali Nemci, da hočejo ugonobiti zadnje naše o-brtno-nadaijevalne šole, da hočejo zadati slovenskemu obrtništvu zadnji sunek. Že itak smo prikrajšani, a nemškim sosedom ni dovolj in bi nas napravili radi brezpravne. Vsaka, še tako neopravičena in malenkostna prikazen jim je dobro došla, Če morejo zadati nam zaušnico. Kakor vsi sklepi nemških nacionalcev, tako so tudi ti trgovske m obrtne zborhice navdahnjeni s sovraštvom do nas Slovencev. Tem ljudem je mar trgovina in. obrt samo toliko Časa, dokler je nemška, slovensko pa naj vzame vrag.
Iz vsega tega sledi, da pravičnosti ne smemo pričakovati od Nemcev nikdar. Niti upati ne smemo,
da bi zavladalo kdaj pri njih toliko objektivnosti, da bi lahko mirno v sporazumu živeli. Če hočemo priti do pravice in enakopravnosti, si moramo priboriti samostojnost na vseh poljih, v vsakem oziru. Naš klic po samoupravi Spodnjega Štajerja velja tudi za naše trgovstvo in obrtništvo. Mi moramo sistematično in. dosledno delati na to, da dobimo za Spodnji Stajer lastno trgovsko in obrtno zbornico. Ko bomo enkrat na lastnih tleli samostojni gospodarji, potem se ne bodo več dogajali slučaji, kakor sedanja radi St, Jur j a in Šoštanja. Milosti ne maramo.od Nemcev, pravice ne dobimo, zato hočemo samostojnosti.
Dokler pa si ne izbojujemo lastne spodnještajerske trgovske in obrtne zbornice, moramo zahtevati, da se podredijo vse slovenske in dvojezične obrtne šole pod inšpektorat v Ljubljani. Ako nočemo pahniti slovenskega'obrtništva v propad in; pogubo, moramo skrbeti, da se odtegnemo mačehovskemu nadzorstvu v Gradcu.
Ti dogodki so pa Še v enem oziru velepomembni. Oni dokazujejo, kako opravičena je obstrukcija. Kakor pri neštetih drugih vprašanjih, tako nas zapostavljajo Nemci tudi pri trgovstvu in obrtništvu. Neizprosen boj na nož mora biti naš odgovor na nasilne nemške nakane. Iz tega, srditega boja bomo pa, izšli kot zmagovalci samo, Če bomo kot en mož stali za našimi poslanci. Boj je težaven in zahteva marsikatero žrtev, zato se mora strniti v tesno falango vse slovensko ljudstvo, in ta združena ljudska sila bo dala Še-le našim poslancem zadostnih moči.
Pri bližnjih deželnozborskih volitvah iz spodnještajerskih mest in trgov, ki se bodo vsled dr. Ku-kovČeve odpovedi, katero njega somišljeniki vsak dan pričakujejo', kmalu vršile, moramo pokazati, da ume-jemo silni ipi dosledni boj naših poslancev. Z glasovnicami moramo pribiti, da stojimo vsi zavedni Slovenci združeni v boju, ki se bije za naš: biti ali ne biti. Kvintesenca vseh naših stremljenj je samostojnost na vseh poljih, zato moramo skrbeti, da bodo poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke, ki so započeli ta življenski boj, dobili odločnega, korajžnega sobojevnika.
Predprodaja hmelja.
V Savinjski dolini vre med hmeljarji. Razlog je letošnja neugodna predprodaja brnelja,_ Predprodali so mešetarjem hmelj po 2 K, sedaj pa je njegova ce-
na 6 K, Vsled tega izgubi Savinjska dolina blizu poldrugi milijon kron, ki se bodo» stekle v žepe me-Šetarjev in- židovov. Kako dobro se godi letos hmelj-skim mešetarjem, le en zgled.
Na Vranskem živi hmeljski mešetar, pri vseh volitvah glavni liberalni reševatelj. našega, kmeta, ki m mogel pokazati stotaka, ko je prišel'na Vransko, Sedaj ima ta mešetar že hiše in yeliko imetje. Letos je kupil 1000 metercentov hmelja po 2 K. Mož bo imel torej 400.000 K dobička in bo še nadalje veljal vsaj med liberalci kot velik prijatelj savinjskega kmeta.
Predprodaje so pred zakonom pravilne, tudi če je dobiček kupca s večji kot polovica prodane cene. Že to bi bilo popolnoma neumestno, tirati hmeljarje v tožbe kajti dobiček bi imeli le — advokatje. Hmeljarji so celo vezani, spraviti mešetarju vso množino hmelja skupaj, katero so mu prodali. Če je niso pridelali, jo bodo morali drugod kupiti ali pa plačati mešetarju diferenco.
To je pravno stališče, tako se razlaga od vseh juristov, advokatov in sodnikov trgovski zakonik, ki pride tukaj v poštev. Ali nekaj drugega je stališče, ki bi ga naj v tem vprašanju zavzemali mešetarji in kupovale!.
Liberalni mešetarji in kupovalci lahko plačajo hmeljarju več, kakor so mu obljubili. Odpustijo mu tudi lahko dokupavati ono množino hmelja, ki jo je po pogodbi vezan odrajtati, a je ni pridelal.
. P0®®!3110 so naši liberalni mešetarji vezani, da sedaj vršijo enkrat svojo nalogo tudi v korist hmeljarja, in ne samo v svojo in svojih židovskih mogotcev. Da bodo spoznali hmeljarji svoje prijatelje, jim podamo najbolj znana mešetarska imena:
Virant, Voh, Steiner, Roblek, Kukec Edi, Va-bič, Kveder, Sagmeister (vsi Žalec),, Cvenkl, Košmelj (Sv, Peter), Cesar, Malgaj (Gotovlje), Cizelj (Polzela.), Radisek (Kaplja vas), Oset (Vrapsko).
Ti in drugi gospodje mešetarijo navadno v korist svojo in judov, sedaj naj enkrat mešetarijo v korist slovenskih hmeljarjev. Liberalni mešetarji na delo!
*
* *
Iz Žalca se nam piše: Naši liberalni hmeljarji hodijo sedaj okoli po shodih, in gromijo proti predprodaji, Govoriti znajo, a storijo pa tega ne, kar govorijo.
Predprodaja se da takoj zabraniti, ako se izvede oni sloviti zakon, katerega so mešetarji izkričali
PODLISTEK.
Žrtev spovedne molčečnosti.
L	^
Bilo je v sredi preteklega stoletja., ko je šel katoliški župnik Kobilovič iz Oratova, male župnije blizu velikega ruskega mesta Kijeva, pozno zvečer z doma. Ogrnil se je v velik plašč, ovratnik potegnil na obraz, pokrivalo si je globokeje pritisnil, da ga skoro ni bilo poznati.
/„[Velečastiti, ali še greste z doma?“ opomni ga stara strežnica, „(kam pač, 'dal bom mogla povedati, Če bi me kdo vprašal ?,“
(„Kmalu se vrnem“, odgovori še dokaj mladi duhovnik, nekoliko vzburjeno iii otožno, „ni ti treba nikomur praviti, da sem odšel.“
Öbrnil se je proti vratom.
iJPreČalstiti, hotela sem Še opomniti, da Vaša puška ni n,a navadnem mestu, ne najdem je nikjer“, še zakliče skrbna strežnica za odhajajočim.
„SA kaj puška, se bo že našla“, hitro odgovori, ■j n se zgubi v temno noč.
Strežnica se poda v zadnjo sobico; tam leži v postelji župnikova mati ostarela in bolehna.
fcjöj, kako mi je tesno pri srcu“, vzdihne starka*, „zdi se mi, da nekaj posebnega pride čez mene.“
tgln župnik je bil nocoj tako Čuden, ne morem razumeti“, pristavi strežnica, „(mora pač biti posebna pot, M jo je nastopil.“
,,)Bo pač zopet kaka uboga duša,, v sredi med ruskimi razkolniki, kateri mora tajno pomagati“, tolaži se mati. „[Saj veš, kako neusmiljeno ruski uradniki preganjajo nas katoličane ; dajve, ko boš pospravila, moliti žalostni rožni venec za mojega ljubega sina.“
Med tem je župnik stopal dalje proti gozdu. Tam ga je v zatišju Čakal voz. Hitro se vsede in šlo
je brzo v temno noč. V bližini večjega trga se po dvourni vožnji voz ustavi. Župjnik izstopi in sle neopažen poda proti veliki hiši.
Gospodar ga sprejme ter pelje v zgornje stanovanje.
iTu vidimo ginljiv prizor. V lepo razsvetljeni sobi, koje okna so bila skrbno zapažena, se vrši krst novorojenega otroka. Oče in družina novorojenca pa kleče naokrog v vspodbudni pobožnosti, ko tiho in častitljivo mašihik izvršuje sveto opravilo. Potem še porodnico blagoslovi za upeljanje ter se napravi za odhod.
(„.Tisočero Vam Bog plati, prečastni“, Šepeta gospodar, ocividno višji ruski uradnik, za odhajajočim župnikom; „neprecenljivo uslugo ste nam izkazali !,“
„Če me le ne bodo izvohali!“ odvrne nato duhovnik.
„Ne bo se zgodilo. !Moj Ivan je molčeč, in, noč je temna. A vi, prečaistni, me ne izdajte, saj veste, da sem ob službo in kruh, in bi bil o|stro kaznovan, če bi vlada izvedela, da sem katoličan. Prosim Vas, molčite in mislite na mojih Šestero otrok!“
„Ni ti treba še-le obljubovati,“ reče duhovnik, „Samo ob sebi je umevno, da molčim v vseh’ okoliščinah;, zagotovim Vas na svojo svečeniško besedo.“
čez nekaj Časa župnik zajsede sani in Šlo je nagloma v temno noč. Duhovniku je tako Čudno pri srcu. Z'akaj ga notranji glas opominjal k molitvi? Im zakaj mu zmiraj Šepeta: Moli, da moreš premagati! Zakaj vidi pred seboj Zveličarja) okrvavljenega pod težkim križem ter sliši besede: čej hočeš biti moj u-Čenec, zatajuj sapa sebe, vzemi križ, hodi za menoj; jaz hočem biti tvoje plačilo.
In župnik vzame svoj molek, prebira jagode m moli. Ob robu gozda se ustalijo sani; župnik izstopi. Voznik Ivan spodobno pozdravi ter se vrne. Župnik pa boječe stopa proti vasi, a vendar, neopažen dospe v svojo hišo.
Ko strežnica čuje, da so se vrata odprla in zar prla, koj hiti, da župniku naznani, kaj se je. med tem časom zgodilo. S solznimi očmi stopi pred župnika, ter reče:
rj,0, gospod, kako dolgo že čakajo na Vas! — Oskrbnika, Pjetrova so našli ustreljenega.“
„[Mojega striönika?“ prestrašeno vpraša župnik. „Da, moža Vaše nečakinje“, potrdi strežnica, „on je umorjen. Hoteli so Vam naznaniti; pomožni orgij,an veo je bil večkrat tukaj, z nekaterimi spremljevalci, in morala sem mu slovesno zatrditi, 'da gospoda župnika ni doma*“
„Ali je Pjetrov še kaj časa živel?“
.„Ne, bil je. že mrtev, ko so ga našli.“
;»V božjem imenu, zdaj me pustite samega.“
Rekši gre župnik po stopnicah. Bila je ena po polnoči. Čez nekaj minut utrujen zaspi. Ko se zopet prebudi, bilo je komaj uro pozneje, stal je ruski policist s par kozaki pred župnikovo posteljo.
.„IV imenu postave, z menoj vi zapor!“
Takoj ga. peljejo k preiskovalnemu sodniku, koder prestrašeni župnik izve, da je osumljen umora nad nesrečnim oskrbnikom. Dvocevka župnikova, Še očrnjena po smodnikovem dimu, je bila najdena v zakristiji, smrtna kroglja je bila izstreljena, tega duhovnik pri ogledu ne more tajiti.
„Kako je puška prišla v cerkev? — Kako je izginila iz Vajše sobe? — Kdo jo je vzel? — Kdo jo je izstrelil ?“■
Na vsa taka in slična vprašanja župnik le odgovori;
„'Jaz ne vem!“
Ali tak odgovor pri preiskovalnem sodišču ne velja dosti.
Ali pa morda župniki sumi koga, ki bi bil morda ustrelil oskrbnika?
Duhovnik nasprotno vpraša:
(Dalje prih.)
kot hmeljarju škodljivega in zaradi katerega so tako divjali proti dr. Korošcu. Treba je le ustvariti javno zazpamovalnico za savinjski hmelj. Toda zakon je sklenjen že .1,. 1907, a še danes nimamo zaznamoval-nice, ker je izvestni mešetarji nočejo.
Istina pa je, da je hmeljarsko društvo že predložilo pravila za zaznamovalnico. Podpisani so Petri-ček, Sirca in Bergmann. Toda čujte in strmite! Petri-ček pridiga sedaj o predprodaji, toda v par. 9. njegovih pravil, kjer bi se lahko zabranila predprodaja, ni odstavka proti predprodaji.
Toliko je vredno Petričkovo govorjenje!
Na delu.
Mladeniški shod v Žetalah.
Ker nam je zabranila kolera shod jugoslovanske katoliške mladine, se moramo oškodovati z manjšimi krajevnimi mladeniškimi shodi. Za Haloze se je priredila zadnjo nedeljo, dne 13, t. m, v Žetalah mladeniška slavnost, na katero pa so prihiteli kajpada tudi mladeniči iz izvenhaložkih krajev. Celo zastopnike hrvatske mladine smo videli in slišali tokrat na naši prireditvi, tako da je bil žetalski mladeniški shod zares jugoslovanski mladeniški shod en miniature*
Lepo okrašeni slavoloki s pomenljivimi napisi so pozdravljali mladeniče, prihajajoče od vseh strani. Cerkveno opravilo se je začelo s propovedjo dr. Korošca o ljubeznivi skrbi katoliške cerkve do mladine. Ob 1, uri popoldan je bila javna telovadba Šent-peterskih Orlov, ki je v velikem številu zbranemu občinstvu izredno ugajala. Orlova misel si je našla med slovenskim ljudstvom mnogo novih simpatij.
Potem so nastopali govorniki: župnik Gomilšek, MikuliČ, HanjŠek (Sv, Peter), Drofenik, Stres, Hanj-Šek (Rogatec), Kidrič, Borko (Leskovec), Tepež (Hrvatsko), Rajhar, dr, Korošec, Kranjc.
Z večernicami, pri katerih je govoril mladeničem v slovo župnik Gomilšek, se je lepo in mirno u-spela mladeniška slavnost končala. Upamo, da bo obrodila med haloško mladino obilo dobrega sadu.
Ptnj.
Včerajšna veselica nagega katoliško-narodnega dijagt?a se je krasno obnesla. Zbralo se je v Narodnem domu zelo mnogo občinstva od vseh strani in vladalo je veselo razpoloženje, kakor je bilo še malokdaj v prostorih Narodnega doma. Vsi nastopi naših dijakov so bili spretni in so zbranim zelo ugajali. Salve aplavzov so jim bile plačilo za njihov trud. Med gosti smo opazili tudi g. drž. posl. Brenčiča in g. dež. poslanca Ozmeca.
Limbuš.
V nedeljo dne 13. t. m. je priredilo kat. slov. izobr. društvo iz Studencev pri Mariboru pri g. F. Robiču vrtno veselico. Udeležba je bila, upoštevajoč vremenske razmere, povoljna. Zbralo se je lepo število odličnih rodoljubov iz Maribora. Vsem udaležencem se zahvaljuje društveni odbor in prosi, da bi se tudi prihodnjič odzvali društvenemu povabilu v mnogobrojnom številu.	Odbor.
Politični pregled.
Štajerski deželni zbor.
Zadnjič smo priobčili po „Pijevi korespondenci“ situacijsko poročilo o Štajerskem deželnem zboru iz peresa nekega slovenskega jgoslanea. Ker je zanimivo slišati nemško stališče, zato prinašamo v nair slednjem komentarje nemških listov k izvajanjem slovenskega poslanca.
„Grazer Volksblatt“ od dne 11. t. m. priobčuje članek v, celoti. Napravi mu sledeči uvod:	„Pijeva
korespondenca je prejela iz kroga slovenskih poslancev dopis, ki naznanja nevpogljivost Štajerskih Slovencev in dopušča malo upanja za mirno zasedanje deželnega zbora.“ Na koncu pa piše krščansko-soci-alno glasilo: „Potemtakem b'o trpela delanezmožnost deželnega zbora štajerskega v Škodo vse dežele
Glasilo nemških nacional cev od dne 12. t. m., „Grazer .Tagblatt“, ki tudi prinaša članek v celoti, napravi to-le overturo:	„V včerajšnjem večernem
listu smo poročali o nekem dopisu na praško |,,jUni-on“, iz kroga slovenskih poslancev, v katerem se kliče Cehe na pomoč „jnajzatiranejšemu“ slovanskemu narodu v Avstriji in se zahteva, da mora priti tudi na Štajerskem do spravnih pogajanj, v katera naj bi se v prvi vrsti pritegnilo šolstvo (!) in deželni kulturni svet za Spodnji Stajer (!). V enakem tonu je uglašen dopis, ki ga je prejela >,(Pijeva korespondenca“ iz kroga Štajerskih Slovencev. Nato sledi članek. Na koncu mu je pridana Še ta-le cvetka nemške nestrpnosti:	„Ge je zagrešila ta izbruh megalomanije
neprestano trajajoča vročina ali pa veselje nad udarcem, ki je zadel edinega slovenskega liberalnega poslanca v sodni dvorani — vsekakor se je upanje na delazmožno jesensko zasedanje štajerskega deželnega zbora zopet znatno skrčilo.“	,
Zvita staraj tetka „Tagespost“ se je pa zavila, v svečan molk.
Delavnost parlamentov.
Predsedstvo ogrske poslanske zbornice je na podlagi uradnih podatkov izračunalo povprečno delovanje avstrijskega, ogrskega, nemškega, francoskega in angleškega parlamenta. Na Ogrskem je na leto 184, na Francoskem 180, na Angleškem 143, na Nemškem 105, v Avstriji 89 sej ; na Francoskem zboruje parlament 1733, na Ogrskem 693, v Avstriji 614 in v Nemčiji 462 ur na leto.
Razpust ogrskega državnega zbora?
V vladnih krogih se mnogo debatira o skorajšr-njem razpustu ogrske državne zbornice. Zbornica bc baje najbrže v jeseni odgođena in kmalu nato razpuščena.
Cehi v Berollnu.
Po najnovejših poročilih z dne 13, L m. so prišle velike množice Cehov v Berolin, da ondi proslavijo SOletnico Češko-narodnega kluba in se- udeleže' velikega kongresa čeških društev. Ko je okoli 6,. ure zapeljal vlak v postajo Halle, kjer je bil protesten shod zoper češko prireditev, je nad 5.0 . mladih Tevtonov nahrulilo češke goste z izzivalno pesmije „Wacht; am Rhein“, Prisotni policijski major je ukrenil, da se je tolpa demonstrantov razkadila.
Češki katoliški shod v Olomucu
bo imel mnogo udeležencev, V nedeljo* dne 13,. t,.nu. je dospelo v Olomuc 14 posebnih vlakov. Udeleženci prihajajo trumoma. Prireditelji računajo na udeležbo. 14—20 tisoč oseb,
Iz Hrvaškega.
Narodnost šolskih otrok na Hrvaškem je bila L. 1908—1909 in 1909—1910 razdeljena tako-le: Hrvajtov in Srbov 179.016—183.791, Slovencev 232—208, Cehov 3020—2997, Slovakov 2089—2052, Rusinov 867—852, Mažarov 8712—9342, Nemcev 12.918—13.222 in raznih drugih 227—208. Te številke so nä prvi pogled zani-prirajstka hrvaških otrok znatno? napredovali Nemci in Mažari, vse nedomače slovanske narodnosti pa odločno nazadovale. Sol je bilo leta 1909—1910 1485 hrvaških, 4 slovaške, 24 nemških in 65 mažarskih!
Hrvaški ban napaden.
Glasom nedeljskih (13. t,. m.) poročil, j„e nekdo v Budimpešti okrog 11. ure dopoldne napadel hrvaškega bana dr. pl. Tomašiča, ki se je baš tisti čas iz--prehajal v spremstvu sekcijskega Sela pl, Chavraka,. Moža, ki je napadel bana s pestjo in palico, so aretir-rali. Policija je dognala, da je imenovani identičen z? zagrebškim lekarnarjem Mataušekom, ki je baje v najožji zvezi z malkontentnimi elementi zagrebške Q-pozicionalne politike, — Ogrski ministrski predsednik gro! Khuen-Hedervary je izrekel banu sožalnico,
Švedsko.
Na Švedskem se »bodo koncem tega meseaa vršile volitve v državni zbor po novem volilnem?, redu, in sicer tako-le:	Med tem, ko pri nas državni zbor
obstoji iz gosposke in poslanske zbornice, obstoji na Švedskem državni zbor, kakor na Francoskem, iz prve in druge zbornice. Pri nas se volitve vršijo le v poslansko zbornico, v gospbsko zbornico pa cesaij imenuje člane, poleg teh pa so Člani še cesarski princi, najvišji plemiči ter nekateri škofje. Na Šved--skem bodo prvo v zbornico volile poslance občine in, okrajni zastopi, v poslansko pa podobno kakor pri nas. Vpeljana bo proporČna volitev, kakor je vpeljana na primer pri občinskih volitvah v Ljubljani. Doslej imajo na Švedskem v rokah vlado konservativci, to je stranka, ki se drži verskih načel (Švedi so luterani). Pri teh' volitvah) pa upajo zmagati združeni liberalci in socialisti. Te (spake nikjer ne manjka.
Grško.
Angleška kraljevska dvojica, ki potuje v jeseni v Indijo,’ obišče meseca novembra tudi Atene,
Bolgarija.
Obtoženi petorici stambulskih ministrov je dokazano, da so ogoljufali državo za devet milijonov frankov. Zato je bilo tudi stavljeno pod prepoved celo imetje omenjenih petih ministrov jv znesku devetih milijonov kron. Ko se je pa začelo njih imetje popisovati, se je izkazalo, da vsi ministri skupaj nimajo niti en milijon kron. PoŠtenjakoviči so namreč dali prepisati večino svojega imetja aa druge osebe. A velik del tega so že razkrili in bržkone razkrijejo Še vse ostalo, tako da dobi držatva1 povrnjeno vseh devet milijonov.
Portugalsko.
Pri posvetovanju o portugalski ustavi so sklenili ustanoviti mesto predsednika. Ob enem se je pa stavil tudi predlog, da se ne sme noben član provizorične vlade izvoliti za predsednika. Ta predlog je naperjen proti zunanjemu ministru Machadu.
Bivši kralj Manuel je pisal personalu svoje umrle stare matere Marije Pije ter ga, prosil, naj mu ostane zvest, kajti upa v najkrajšem čalsu zopet zasesti prestol svojih očetov.
Maroko.
D pogajjaJnjih' med Berolinom in Parizom glede maroškega vprašanja se more le težko kaj natančnejšega izvedeti. Skoraj gotovo se bodo pa zgodile iz-premembe na, meji mecl Marokom in francoskim Kongom. VsenemŠka ,T*ost" poroča, da bo Nemčija dobila potugalsko Zahodno Afriko in špansko Gvinejo. Francija je nadalje pripravljena odstopiti Nemčiji svoje brodajne pravice do belgijske KongoHdržave, Toda te vesti so pač izmišljene in odgovarjajo prevroči vsenemŠki fantaziji.
Angleško.
Vlada in demokracija na Angleškem sta zmagali. Lordje so vrgli puško v koruzo ter opustili svoj odpor proti vladni predlogi. Lordje so sprejeli takozvano „vetobil“ s 131 proti 114 glasovom. H tem so se lordi sami sebe obglavili. Da je mogla zmagati via-
dü-„ j;e? omogočilo le, da je 46 konservativnihj* poslan- -oev glasovalo za njo.
Poroka na srbskem dvoru.
Glasom poročil iz Belgrada se vrši poroka prin-cezinje 'Jelene s princem Ivanom Konstantiuovičem v drugi polovici meseca septembra, in sieer v, Peterburgu,
Bivšega perzijskega šaha
so hoteli preoblečeni Armenci usmrtiti, 'da dobe razpisano nagrado. Vendar so jih pa pravočasno izsledili,. Sedem so. jih obesili,
Meščanska vojna v Perzijifc,
Londonska „Morningpost“ prinaša iz, Teherana' sledeče poročilo: PriFiruskuk je prišla.med Bach-tiari; in Rescind es Sultanehom do krvavih spopadov,. Rescind es Sultanehove Čete so bile razgnane, vojskovodjo: samega so pa vjeli.
Drugi požar v Carigradu^.
Kakor so listi poročali, je pričelo dne 7. t, m. v,-Carigradu zopet goreti. Gorelo je v azijskem predmestju Kadiköi, Požar je napravil ogroman škodo, Z,ad-,~ njo poročilo o tem požaru slove:
Carigrad, dne 11, avgusta. Zaradi zadnjega ve»? ~ likega požara v azijskem predmestju .Carigrada, v K'a<&öi, ki je izbruhnil dne 7. t, m„ Je, aretirala po-,-ljcija več, gasilcev, ker se je izkazalo., da so brizga- -li nekateri gasilci mesto vode petrolej, v ogenj in ha poleg stoječa poslopja. Sumijo, da se je to zgodilo tudi že pri prvem velikanskem požari*,, ker si policija ni mogla raztolmačiti, kako je bilo mogoče, da sa je požar tako hitro in tako strahovito razširil.
Papež bolan.
Glasom najrazličnejših poročil korespondence se počuti papež splošno jako dobro. Po dunajskih poročilih, ni papež bolan samo na putiki, ampak, tudi na ledvicah in srcu.
Naravnost pesimistično je poročilo ^Gazette Wieczorne“, ki prinaša vest, da, je papeževo zdravstveno stanje nad vse neugodno; in da vzbuja, na dvoru veliko skrb. Kardinal državni tajnik Merry del Val se baje iz političnih razlogov protivi pisati temu,. da bi papež spremenil podnebje. Papež je baje duše- -vno vedno bolj deprimiran.
„Gsservatore Romano? objavlja sledečo oficicl--no noto:	„Nasproti od italijanskih in inozemskih li-^-
stov objavljenim, deloma pretiranim, deloma fantastu čnim vestem moremo zagotoviti, da se je zdravstvena stanje papeževo zboljšalo. PutiČn,a| afekeija v desnem kolenu se je zelo zmanjšala in gre nazaj. Sicer pa potrebuje papež vsled vladajoče izvlanredne vročine še nekaj dni počitka.“
Drugo poročilo javlja znaftno zboljšanje, kar so tudi zdravniki pozneje Jconštatiralt Najnovejša, poročila se glasijo jako ugodno. Bolečine v kolenu so popolnoma ponehale.
Papeževo zdravstveno stanje
je znatno boljše. Glasom najnovejših poročil se. počuti papež jako dobro, tako, da. se lahko dalj Časa mirno razgovarja. Zadnji Čas so, ga obiskale njegove sestre, V par dneh bo papež le lahk.o sprejel, kardinalski kolegij.
Katoliška in socialna akcija v Zedinjenih državah.
V Cikagi se je pred kratkim osnovala centrala za versko in socialno propagando, kar smatramo že lahko za najvažnejši akt, ki so ga amerikanski katoliki kdaj izvršili skupno. 'Iti moramo v prva stoletja krščanstva, da najdemo napredek cerkve, ki bi še mogel primerjati z napredkom krščanstva v Ameriki v teku zadnjih 120 let. Vendar pa ameriški cerkvi tq napredovanje Še nikakor ne zadostuje. Ona hoče Še večjih in hitrejših korakov, s katerimi upa doseči Še sijajnejše vspehe. V to svrho išče primerna’ sredstva in jih je tudi že našla v organizaciji kolektivne propagande.
Katoliška cerkev v Ameriki zavzema stališče, da je nedopustno, da se poleg bogatih Škofij nahajajo tudi jako revne in da imajo mesta v eni in isti Škofiji vsega v izobilju, med tem ko tr,pi dežela, vasi, sela itd. pomanjkanje.
Ne da bi zanemarjali spreobrnjenje paganskih narodov, delajo ameriški katoliki pred vsem nato, da ustanovijo kar največ misijonskih postaj in tako razširijo med pagani katoliško vero, med seboj jo pa utrdijo.
Izozemski katoliki, ki pridejo v Zedinjene države, potrebujejo dejstveno več /duševne pomoči, kot maierielne. Potrebno je tedaj, da se ustanovijo šole z njih’ materinskim jezikom, kjer naj poučujejo duhovniki, ki govore jezik inozemskih naseljencev.
Začetkoma omenjena centrala v Cikagi šteje
100.000	udov, ki prispevajo vsako leto veliko svoto, ki se porabi edino v, svrho notranjih misijonov. Pomno-žitev sredstev so znatno pomnožile dobrodelne akcije Catholic, Church’ ter Extension Society.
Tako bo v Ameriki kmalu napočila doba, ko se bo lahko reklo, da zmaguje povsod katoliška misel, da je katoliška cerkev razširjena in, priljubljena veliko bolj, kakor vse protestantske konfesije v Ameriki. Celo protestantovske misijonske družbe so že po- : novno izjajvile, da je rast katoliške cerkve v Ameriki trikrat večja, nego vseh' drugih' veroizpovedi.
11.	avgusta 1911,
-' ' .... ' ■ -
Raznoterosti.
Iz poštne službe. Poštna oficiantinja Roza Geppel v Slovenjgradcn je imenovana za poštarico v Pesnici.
Pdmiloščeni jetniki. Cesar je pomilostil 55 jetnikov s tem, da jim je odpustil še neprestano kazen. Na mariborsko moško jetnišnico pride 5 jetnikov, na Koper 4 jetniki, na Gradec trije, na Gradiško 2 in na ženBko kaznilnico v Begunjah pa 3 jetnice.
Češko hotelsko podjetje. Glasom poročil se pripravljajo češki finančni krogi na to, da postavijo ob turski žaleiniei kolikor mogoče veliko hotelov. Stavbišča so deloma že nakupljena.
Za. t8l0V. Stražo“. Gospodična Nežica Kiilb je nabrala par sto znamk aa „Slov. Stražo“. Večinoma so iz Nemčije!
Volitev V Okrajni zastop. Danes se vrši za mariborski okrajni zastop volitev iz veleposestva. Prvikrat se udeležijo v tej skupini tudi Sloveoci volitve. Sicer ni upati na uspeh, vendar naša narodna čast zahteva, da pokažemo tudi v veleposestvu, da nas je nekaj. Hnjši bo volilni boj v občinah, ki se vrši v soboto. Upamo, da zaupniki storijo v polni meri svojo dolžnost. Pred volitvijo so se zbrali veleposestniki v Narodnem domu, kamor so prišli tudi naši državni poslanci dr. Korošec, Pišek in dr. Verstovšek. Izidi iz veleposestva, ki ga dobimo proti sklepu lista, bomo naznanili na dragem mestu.
Narodnost slovenskih liberalcev. „Štajerc“ poroča, da je skvnoznani trg Središče, v katerem gospodarijo še bolj slavnozuani absolutni narodnjaki kalibra Kukowetz — Werdnigg, najel pri štajerski hranilnici v Gradcu 50.000 K posojila na vknjižbo občinskega sveta, na katerem se je še nedavno nosilo na rokah gentlemana dr. Kukovca. Občinska uprava v trgu Središče, v katerem gospoduje podgene-ral Narodne stranke, Šinko gospodari tako vzorno, da rabi za pokritje še nepokritih dolgov celih 50.000 kron od nemško štajerske hranilnice. Ker pa „narodni“ Središčani nočejo laostajati za svojimi gospodi v Celju in ne za onimi v Ljubljani, ki so podpisali pogodbo z Nemci, seje tudi „glavar“ „narodnega“ trga Središče, g. Šinko podpisal na nemški zemljeknjižni predlog. To je tisti veliki narodnjak Šinko, ki se posebno spretno razume na napovedbe „aretacije“. Liberalni Središčani! Vaša narodnost je taka, kakor sploh liberalna.
Nove določbe za srednješolske učitelje. Kakor znano, je izlialo naučno ministrstvo odlok, po katerem se bo prih’odnje šolsko leto ustanovilo vec pedia-gogičnib srednješolskih semenišč,, kjer, bodo profesorski kandidatje dobili potrebno prakso. Važne so tozadevne dbločbe/, v prvi vrsti ima kandidat pravico, (voliti kronovino (ne pa zavoda ali kraja!), kjer si hoče pridobiti svojo profesorsko prakso. Zavod mu določi ministrstvo. Enemu profesorju n,e more biti jPridel j enih več kandidatov, nego dva, enemu zavodu pa le večjemu Štirje. Prve tedne mora profesorski kandidat prisostvovati redno pouku prideljenega mu strokovnega učitelja, pozneje tudi pouku drugih profesorjev. Nato mor,a nastopiti sam v kolikor mogoče mnogo razredih, vendar pod nadzorstvom. Po preteku prvih' mesecev je ravnatelj zavoda upra)vičen, da prepusti kandidatu učno mesto v tem ali onem razredu; nadzorovati ga pa mora strokovni učitelj, zlasti pri klasifikaciji naj kontrolira kandidatove beležke. Število njegovih učnih ur naj bo omejeno. Na teden naj ima k večjemu 16 ur. Koncem preskušnjega leta dobi kandidat od ravnatelja zavoda primerno spričevalo.
Sava. Po poročilu iz Posavja je Sava 0.98 pod normalno vodno višino. Temperatura savske vode pa znaša 24 stopinj C.
Velika plavalna tekma na Bledu. Kakor nam poročajo, priglasili so se dosedaj prvi avstrijski plavalni Športni klubi, in sicer Odpošlje dunajski plavalni klub, ogrski iz Budimpešte, Češki iz Prage in pe nemški iz Gradca svoje matadorje. Častna darila so poklonili: gospod baron Fr. Born, predsednik kranjskega avtomobilnega kluba; ekscelenca Maks plem. Fischer, cesarski ruški državni svetnik iz Tiflisa; gospod dr, V. Krisper, odvetnik in član ravnateljstva deželne zveze za tujski promet;) gospa hotelirka Valtrinjr na Bledu; damski komite na Sledu;, občina Bled in zdraviliška Komisija, torej sedem častnih dar ril, kar bode nudilo gotovo mnogo privlačne sile pri tekmovanju. Poleg tega se obdaruje prve tri zmagovalce vsake točke Še s srebrnimi plaketi, ki jih je jako okusno izvršila znana« juvelirska tvrdka. Ker je izlet na Bled na Gorenjskem jako priljubljen, opozarjamo že danes na to tekmo, M se vrši v nedeljo, dne 20. avgusta 1911.
Naseljevanje v Argentinijo. Minulo leto se je naselilo v Argentiniji 269.640 oseb, vrnilo se je pa 9)7.8i5i4 oseb. Največji kontingent je dala Španija in sicer 131.466 naseljencev, Italija je dala 102.019, Turčija 15.478, Rusija 13.765 in Avstrija 4542 naseljencev. Potnikov I. in II. razreda je bilo 38.897 oseb. Prevoz je izvrševalo 29 družb in sicer 8 turških, 4 francoske, 3 nemške, 7 angleških, 3 Španske, 1 avstrijska in 3 drugim narodnostim pripadajoče družbe. iV zadnjih 54 letih se je v Argentiniji naselilo 3 mil. 699.180 oseb, dočim se jih je izselilo 1,041.239 oseb, Povišek prebivalstva potom naiseljevanja znaša torej v zadnjih 5j4 letih 2,649.910 olseb. Minulo leto iste je naselilo v Argentiniji 87.741 družin z 106.329 članov in 18.8.311 posamičnih Oseb.
Vino ob Renu uničeno! Iz iWiesbadena poročajo, da je vsled neznosne [vročine uničen ves poron-' ski vinski pridelek. Potoki so docela izsušeni.
Podpiranje živinoreje v alpskih deželah. Poljedelski minister je izročil gosposki zbornici poročilo o uporabi fonda za podpiranje poljedelstva in vnovče-
vanje, živine za leto 1910. — Na Štajerskem se je podpiralo zadruge za rejo živine s tem, da se jim je dajalo subvencije za nakupovanje planinskih bikov in junic; 'dalje se je dajalo znatne subvencije, kakor nagrade za gradnje hlevov, gnojnic itd. Kmetijski družbi se je dalo podporo za rejo jprešičev, koz in o-vac. — Na Koroškem se je dovolilo podpore za pospeševanje pridelovanja krme s tem, da se je osnovalo v vstekem okraju po dvoje poskusnih [polj. Dalje se je 'dovolilo podpore za oddajo tečne krme kmetijskim 'družbam in potrebnim živinorejcem, ter za to, da se napravite dve pristavi za rejo planinskih bikov. — Na Kranjskem se je za živinorejo določeni znesek nakazal po večjem delu deželnemu odboru, ki je imel nalogo, porabiti istegai za nakup plemenskih bikov in junic, nagrajanje živine ter nakup in oddajo plemenskih svinj. Dalje se je deželnemu odboru povrnilo gotove zneske, ki jih je ta izdal v interesu živinoreje, v prvi vrsti za nakup bikov, potem pa tudi za prešičjerejo. Mal znesek je poljedelsko ministrstvo pridržalo za premovanje uzornih govejih’ in pre-gičjih hlevov, i— V Istri se je mislilo na pospeševa-nje nakupovanja plemenskih bikov in podpiranje zadrug za rejo goveje živine. — Da se odpomore občutnemu pomanjkanju plemenskih bikov na Goriškem, se je podpiralo akcijo deželnega odbora za nakupovanje bikov. — V tržaški okolici se je pokazala potreba, da se pred vsem z racionelnimi odredbami pospešuje pridelovanje krme.
Štajersko.
Mariborsko pokopališčno vprašanje je vendar rešeno ! Zadnjič samo poročali, da bo predmet, ki je zahteval toliko prerešetovanja in trnda, kakor kaže, dal še precej dela. Poročali smo namreč, da se v globočini 3 m nabaja že talna voda, kar pa ni res, kakor smo se informirali. Talna voda se nabaja v globočini ,16—18 metrov. Toliko v pojasnilo!
Studenci pri Maribora. Zadnja „Marburgerea je prinesla dne 10. t. m. pod naslovom „Bei einer Brnnndorfer Predigt“ ki je vzbudila velikansko senzacijo, pa še večje ogorčanje. Studenčani sieer poznamo pisca omenjene notice, vendar ga pa kot inteligenta doslej nismo smatrali zmožnega tako tendencioznega zavijanja, ne bomo odgovaijali na celo notico, ker bi bilo preneumno! Resnica pa je, da je dotični gospod pokazal „dami“ vrata, ker je govorila, da je bila vsa penasta in seveda on ni mogel priti do besede. Končno pa je zabelila svoj govor z izjavo, da so cerkev Sv. Jožefa sezidali Nemci in ne Slovenci. V omeüjeni notici tudi stoji, da so bile neke „Betschwestern“ priče njegovemu govorjenju. Da bile so, ali dotična „dama“ naj si zapomni, da bo studenško ženstvo že ubralo druge strune! Živahno je pri nas življenje odkar „Siraža“ tu in tam zbode konci-pijenta dr. Fritza Juritseha. Slovenci smo spoznali, da imamo tudi pravico do življenja in tudi druge pravice si bomo izposlovali, tudi če se razni Msyerji, Juritschi e tutti qnanti magari desetkrat na glavo postavijo. Capito?! — Konečno pa moramo vprašati sami sebe, s kakšno pravico imajo naši „Nemci“ vsako nedeljo sploh pridigo! Ali pride kak Nemec ! ? Kako bo bili pred nedolgim časom vneti za slnžbo božjo, da so nabrali celo kopo podpisov onih, ki zahtevajo službo božjo v „materinem jeziku“. Letali so do škofa, denuncirali in prosjačili, samo, da so pokazali, da imajo tudi v cerkvi besedo! Iz golega narodnega fanatizma se je ta drožba se repenčila toliko časa, da je dobila svojo pridigo. General vse akcije je seveda bil neizogibni dr. Juritsch, o katerem je znano, da se celo nemške pridige boji, kot vrag križa! Sploh se čndimo strpljivosti naših častitih gospodov misijonarjev. Ako opazujemo obiskovalce pozna nedeljske maše, najdemo same pristne Slovenci, ki žslibog morejo poslnžati nemško pridigo, ki je namenjena, onim, ki ne razumejo slovenščine! V očigled tega žalostnega dejstva bi bilo dobro, da se nemška pridiga pri pozni nedeljski maši ali popolnoma odstrani event, nadomesti s slovensko. Drogo ni ravno potrebno, ker so itak vsako nedeljo po dve propovedi. To želimo studenški Slovenci, ki vidimo razdiralno delo tevtonskih knltnronovoev. Saj vendar dobijo menda v kratkem svoj „Betthaus“ in dr. Jnritsch in njegova družina sta napovedala misijonski cerkvi tudi že bojkot, agitira se za „čisti evangelij“, katerega bodo toliko poslušali, kot nemško pridigo ali pa še manj. Naša deviza pa je: V boju je življenje in v tem boju si hočemo kot svobodni državljani izvojevati svoje pavice!
Studenški Slovenci.
Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi na praz nik 15. avgusta 1911 popoldne ob treh pri „Belem volu“ v Celju dve igri: „Raztresenca“, burka v enem dejanju in „Čevljar“ veseloigra v treh dejanjih. Med odmori udarja tamburaški zbor.
Šaleška dolina. Prihodnji četrtek t. j. dne 17. t m. priredi Marij na družba in dekliška zveza Šaleške doline izlet v Lurd pri Grižah, kjer bo ob pol 10. uri dopoldne sv. opravilo, pridiga ia sv. maša.
Makole. Veselica. Jaka, zakaj si pa tako vesel ? Tina, kaj ne veš da je v nedeljo 27. avgusta v Makolah veselica, to se pravi, igrali bodo šaljive igre. Zadnjič sem bil tudi tam pa sem se mogel ves čas med igrami za trebuh držati tako me je smeh silil. To ti pa rečem, da take igre je treba iskati. Večkrat sem že slišal, da Makolski igralci so za igre spretni in izurjeni, pa je tudi res. Zato veš kaj Tina, kar zmenoj pridi v nedeljo 20. avgusta ne bode ti žal.
St. Peter niže Maribora. Vabimo na veliko ljudsko veselico, katero priredi podružnica ^[Slovenske Straže“ za Maribor in okolico dne 20. avgusta t. L na vrtu gostilne gospoda Muršeca. Na vspöredu je govor, petje, gledališka predstava, telovadba Orla, razne ljudske zabave, kakor: srečolov, Šaljiva pošta, konfeti itd. V slučaju slabega vremena se preloži veselica na prihodnjo nedeljo.
Središče. Za župana našega trga je sedaj četrtič izvoljen liberalno-plojaški Josip Sinko. Zadnji čas je, da se gospod župan vsaj sedaj v četrti dobi pouči, kedaj se sme koga aretirati, dia se mu ne bodo prigodile take pomote kakor na znanem shodu S.
K.	Z. Med svetovalci je tudi znani :„(go(vornik“ Kolar rič, ker je bil zato tako navdjušien za Ploja, ker stoji ta baje na programu:	„(Vse za vero, dom, cesarja.“
Ce stoji tudi župan Sinko, ki je ob enem tudi podpredsednik liberalne stranke, na tem programu, ne vemo. Kolarič bo že vedel.
Celje. Dne 20. avgusta 1911 doppldne se vrši pri„belem volu“ v Celju občni zbor Štajerskega pododbora Slovenske dijaške zveze. Popoldne ljudska veselica s petjem, govorom, tamburanjem in igro „f£ar klad.“ Udeležba vseh članov je nujno potrebna. Prihitite pa v velikem številu tudi naši srednješolci.
Šikole pri Pragerskem. Pri nas je tudi narobe Korotan. Sel se je priženil na Tbvernikovo posestvo in gostilno z baje praznim žepom. A sedaj bi že rad bil [gospod čez cele Sikole. Najbolj se nam je zameril, ko smo zvedeli, da je zadnjič grdo govoril čez Slovence, on *— sin slovenskih stariSey. Ko mu je občinski pisar prinesel neko slovensko listino, je rekel: „Ti frdamani Slovenci.“ — Gospod, kdo Vas pa Živi? — V Sikolah in v sosednjih vaseh ni nobenega Nemca. Ce se ne poboljšalte, si bomo to zapomnili. Še nekaj! Ta gospod si ne upa obesiti table. Slovenske se menda sramuje, a nemške si n,e upa, kar bi mu tudi ne svetovali. Toliko jv spomin, da nas bode poznal. Njegova žena je bila prej zavedna Slovenka, 'a zdaj: Ko so že na glavi sivi lasi, pa Tovernic.a po nemško kvasi. Da, že nemški kvasi, saj reče: Franc, komm essen, pardon ona reče:	Franci, Kum eBen,
neuš štercov jau, kum hitro! — Pa zdravi ostanite, do prihodnjič!
Primorsko.
Nova nevarnost za italijanstvo Gorice. Za Primorsko ste razpisani 2 mesti inštruktorjev za mlekarstvo, 1 s slov,, drugo z italijanskim učnim jezikom. Sedež prvega je določen za sedaj Gorica, sedež drugega1 Trst!" O tem je napisal „jPiccolo“ celo klobaso, v kajteri dokazuje, kaka nevarnost preti italijanstvu Gorice od tega slovenskega mlekarskega inštruktorja. Sicer je res, da živimo sedaj v dobi kislih kumar, a da polnijo pri gpiecolu“ predale s takimi stvarmi, — jim pač ne moremo reči drugače kakor — Bog najm grehe odpusti — osli!
Kolera.
Glasom zadnjih poročil se razširja kolera z vsakim dnem. Najbolj je razširjena po raznih prista-niščnih mestih, kakor v Trstu, Carigradu, Benetkah in drugod. Omenili smo že mimogrede, kako prikriva italijanska vlada« rapidno rast in sploh eksistenco kolere v Italiji. Malo boljša, pa ne veliko, je avstrijska državna ujprava, ki se ne odlikuje, baš posebno v tem, da bi temeljito omejila vedno bolj razširjajočo se morilno epidemijo.
Najslabše pa je tam, kjer vladajo turške razmere, namreč v Carigradu. Dasiravno je bil Carigrad pozneje okužen, nego Trst, vendar ima kolera rajvno tam popolnoma prosto roko, da mori, kakor se ji poljubi. O tem so govorila že razna poročila. Zadnje poročilo z dne 11. t. m. javlja, da je v Carigradu dognanih 31 slučajev azijatske kolere, izmed katerih je 21 smrtnih. V Cetinju so oboleli trije vojaki za kolero azijatiko.
'V Trstu pa so umrle glasom poročila % dne 10. t. m. tekom 24 ur Štiri osebe za azijatsko kolero. Poteg tega pa je konštatiranih nekaj novih nevarnih slučajev azijatske kolere.
Iz Italije nimamo natančnih podatkov, gotovo pa je, da jih umre radi kolere na( dan povprečno do 50 oseb.
C. kr. okrajno glavarstvo v Gorici je prepovedalo iz zdravstvenih ozirov običajno romanje na Sv. goro pri Gorici in na Grad blizu Mirna o priliki Marijinih praznikov dne 15. avgusta in dne 8. septembra 1911, ker preti nevarnost, da« bi se v Trstu obstoječa kolera zatnesla po romarjih v ta kraj in nadalje tudi v drugo pokrajino. Duhovni uradi so dobili nalog, da objavijo to prepoved vernikbm v cerkvi s pristavkom, da ima orožništvo nalog, morebitne romarje poslati domov.
Najnovejše.
Naša zmaga! Na drugem mestu poročamo, da so se pričele danes volitve v okrajni zastop majribor-ski. Dosegli smo nepričakovano lep uspeh* Pri prvem naskoku se nam je že posrečilo, omajati nemško trdnjavo v njenih glavnih temeljih, V veleposestvu, kjer so se Čutili povsem varne, smo zbrali na svoje kandidate nad vse častno število glasov. Z enim smo ce-lo prodrli. Samo s tremi do 5 glasovi se je posrečilo nemški večini, za sedaj Še ohraniti druge. Vsa Čast in hvala našim neustrašenim volilcem; pohvaliti moramo zlasti vjolilce (veleposestnike) iz Slovenskih goric in zelenega Pohorja, ki so prišli polnoštevilno. Ce bomo v soboto nastopili pri volitvah v skupini občin tudi tako možato in odločno, je zmaga naša. Na delo! V naslednjem izid. Izvoljeni so: Nemci:	Bachler,
Baumgartner, Jagritsch, 'dr. Kornfeld, Loschnigg, Petz, dr. Schmiderer, Urbantschitsch in naš kandidat Peklar Matija z 105 do 108 glasovi, V manjšini so ostali naši: Bauman, Vernik, Šerbinek, Korman, Brezočnik, LIngelj, Klemenčič in FrangeŠ z 99 do 102 glasovi.
fJUDSKA HRANILNICA in POSOJILNICA V CELJU
registrovana zadruga fw\ z neomejeno zavezo
neomejeno zavezo
Gospodična»
ki je dovršila trgovski kurz z odliko, išče v mestu primerne službe. Naslov pri u-pravništvu lista.	129
Sukno
-volneno z*
za moške,	vse
SŽfe»
SS5KS»
«S*
Vzorci zašlo"!-
Tage
za vagone, voze (mostne), centimalne, škalote, decimalne, za živino, tablicove in vsake drage vrste za gospodarske in obrtniške namene izdeluje ter priporoča po nizkih cenah
Jos. Kalab,
tovarna za vage,
Brno, Zidenice Morarsio.
slovanska obrt.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že mali dodatek „pravega :Francka:“ s kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck toli priljubljen sprejem v slehernem gospodinjstvu.
Slovenci pozor!
Vam ni potrebno naročiti pri tujih tvrdkah, ker pri domačem slovenskem urarju dobite vse in dobro blago.
Zahtevajte poseben cenik za birmo.
s slov.ploščami iz najboljših tovarn. Popravila se točno in hitro izvršujejo.
Urar, očalar in zlatar
prani® Bureš
Tegethofova cesta št. 39.
Trgovina s cementom in stavbenimi izdelki Ferdinand Rogač
Maribor, Fabriksgasse št. 11
priporoča svojo mnogovrstno zalogo cementnih cevi, Stopnic, korit, kakor vseh drugih cementnih izdelkov. — Dalje: karonatih cevi, motla-
kerske plošče itd. Sprejmejo se druga cementna dela v izvršitev. Plošče za tlakovanje, korita za napajati po najnižjih cenah.
Med. univ.
Dr. Bela Štuhec v Ptuju
odpotuje 7. avgusta za 14 dni.
Zdravilišče TOPLICE
na Kranjskem belokrajnska železnična postaja
Straža-Toplice.
Akratotherme 36° C; zdravi se z kopelmi in z pitjem vode; izredno uspešno proti protinu, revmatizmu, ischias, nevralgiji, raznim ženskim boleznim. Velik kopalni baseD, posebne kopeli in močvirne kopeli: Jako udobno opremljene tujske, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Dobra in vredna restavracija.
Sezona od 1. majniia do 1. oktobra.
Prospekti in navodila se dobijo brezplačno pri upraviteljstvu kopališča.

Pijte samo Tolstovrško slatin.
Ranči se s Tolstem urhu. Buštanj, Koroško.

Trgovski pomočnik m ucenec
se sprejmeta v trgovini mešanega blaga
Anton Velenčak, Velenje.
Hnp! Hup! Teremlete! Tempo: 80 km!
to vam je bila vožnja. Vsi smo hripavi, oče krčmar. Priskrbite ram takoj par škatljic sodenskih mineralnih pastil, pa pravih, pristnih Fayevih, razumete? Čez dve uri zopet odrinemo dalje, do takrat pa mora naša hripavost prenehati. Šk atiji ca Fayevih pristnih, sodenskih, mineralnih pastil stane K. 1. 25. Generalna reprezentanca za Avstro-Ogrsko W. Th. Guntzert, c. kr. dvorni dobavitelj Dunaj IV-1, Grosse Neugasse 17.
tf Alilfa talnna manufakturnoga blags, W dli^CS «dlUgjO kakor platno in razna
sukna; jako trpežno blago za lovske, civilne in tnristovske obieke se dobi najboljše in najceneje pri trrdki
Milica Tomec,
tovarna sukna. Hnmpoiec, češko.
—------•— Ceniki na zahtevo franko.	—
Prva južno-štajerska kamnosešba
dražba a Celja.
Žsp, brusi in strože s strojnim obratom
graviranje
črb
nagrobne
monumentalna
Hi
vsa
in
Mn
tu
materijala
Pilil
pohištvo
raznobarvnega
marmorja
Velika
zaloga
izgotovljenih
najnižje
ffulantni
cene
Naročila
izvršujejo
točno
pogoji
se
Sbrihe
brezplačno
m
proračuni
Brzojavke
Kamnoseška drulba
Celi
e
flejtimr ji «m «mi Nahrbtnike za turiste, planinske do-
pisnice, konfeti, serpentine, lampijoni,
tombola, karte za veselice po najnižjih cenah.
Veletrgovina s papirjem, pisalnim in risalnim orodjem, tiskovinami.
Goričar & Leskovšek v Celju
1 .n Graška ulica št. 7 in --
Zvezna trgovina
(Goričar & Leskovšek) Rotovška ulica 2, Celje.
m-Mlmm št&J» nai*offtiifi stetelisrsifeii irgoirissa
448 m dekel® las n« dretesp
¥ rano Strupi s Celje ji
aesta
po najnižih cenah svojo bogat© zalog® iteklei&e in pareekuuMto posede, svetilk, ogledal, vsakovrstnih lip in okvirjev za podobe»
tPf^wsetJ© vseh steki rakih del pri eerkwaia in ppl??, siavbsei®^
n«i^al!d»e|š» m toiea peešrHtške» ♦#♦♦♦©♦«♦♦♦#
v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta št. 9, I. nadstropje
uraduje
vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila se dajejo vsak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12. ter od 3. do 6. ure popoldne. Za vplačila po pošti se dajejo zastonj poštno-hranilnične položnice, štev. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostuje naslov: Ljudska posojilnica Celje.
obrestuje
hranilne vloge po 4Vj°/o brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov kot vloge, ne da bi se obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepa vloge na tekoči račun in jih obrestuje od dne vložitve do dne vzdiga.
posojuje
na zemljišča po 5% do 5%% z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih, listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le koleke.
Založnik in izdajatelj: Konzorcij ,Straža“.
Odgovorni andnik: Lan Kemperle.
Tisk tiskamo *v, Cirila v Maribora. *