Leto VIII, št. 169
Ljubljana, sreda 20. julija 1927
Cena 2 Oin
C= lahaja ob 4. ajatroj. aa
Stane mesečno Cbn 15-—. za ino-icmstvo Din 40*— neobvezno.
Oglasi po tarifo.
Uredništvo 1
Ljubljana, Knaflova ulica Stev. s/L Telefon St. 007* in 2804, ponoči tudi St. 1034.
Rokopisi se ne vra£a]o.
Dnevnik za gčspodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStro: Ljubljana, Prešernov« uiica it. — Telefon št. «036.
inseratffl oddelek; Ljubljana, Prešef-rvjra ulica št. 4. — Telefon St. 249»
Podružnici: Maribor, Aleksandrova
it 13 — Celje, Aleksandrova cesta
*
Račun pri poštnem ček. zavodu: L}ub-lana St. 11.84« - Praha čialo 78.180, Wien, Nr. ros.24!.
Ljubljana, 19. julija.
Gg. Vukičevič in Marinkovič sta danes v Skoplju krpala vlado. Pravijo, da je g. Vukičevič dal nekatere garancije vznemirjenim demokratom in da jutri krize še ne bo. Medtem pa , ko se vozi g. Marinkovič nazaj v Beograd, se je gospod Vukičevič na radikalskem zboru v Skoplju razkoračil nad g. Davidovi« čem. Mesto da stvarno odgovori na težke obtožbe, je izjavil, da se njega Davidovič. ki osebno ni član vlade, ne tiče in da ima opraviti le z demokratskimi ministri.
Ne verjamemo, da bo spremljevalna muzika predsednika vlade osladila gospodu Marinkovlču sprejem v lastnih vrstah. G. Marinkovič prinaša sicer menda nekatere že davno zapadle koncesije, a prinaša tudi težko žalitev avtoritete in prestiža šefa svoje lastne stranke. In to od moža, o katerem so g. Marinkovič in njegovi globoko prepričani, da bo trajala njegova slava naj-dalje do 11. septembra in s katerim demokratska stranka po volitvah na noben način ne namerava več sodelovati. G. Marinkovič gotovo sam ne veruje, da je z rezultatom današnjega sestanka Davidovidev govor likvidiran in njegova izjava, da krize ni, pomeni pač le toliko, da se danes z g. Vukičevičem še nista končno razšla.
Dejansko je kriza Vukičevičeve volilne vlade v polnem razvoju. Ta kriza je moraličnega in političnega značaja. G. Vukičevič ve ravno tako dobro, kakor njegovi tovariši v vladi, da ne bo dobil večine. V to poglavje spada njegov «pakt prijateljstva» s klerikalci, ki nikogar več ne more preslepiti. Demokratski del njegove vlade se pripravlja na definitivni prelom najkasneje po volitvah in če so trenutno danes še v večini tisti, ki zagovarjajo obstanek DZ v Vukičevičevi vladi, ker smatrajo, da se bo pod njo najbolj korenito izvršila «pulverizacija» radikalne stranke, se ta razlog lahko jutri že umakne interesom prestiža in edinstva lastne stranke.
Davidovioev govor je dokaz, kako težko nosijo demokrati odgovornost za Vukičevičev režim. Brez volilnega programa, brez načelne linije se je Vukiče-vičeva volilna vlada od prvega početka kretala z negotovimi koraki. Javnost je pozorno opazovala, kaj ta vlada prav za prav hoče. Ali hoče preganjati korupcijo? V tem oziru je vlada namigovala na gotove osebe. A danes sta gospoda Laza Markovič in Vojislav Jarjjič favorita g. Vukičeviča. Ali hoče reševati gospodarske probleme na absolutistični način? Dobila je od skupščine dalekosežna pooblastila, a zdaj ne gane s prstom. Vsi ekonomski problemi počivajo in g. Vukičevič tolaži državljane, da bo že bolje v jeseni, ko se sestane novi parlament ... Pri tem pa se vsak dan množijo obtožbe, da se vlada na nedopusten način vmešava v volilno postopanje in iz vseh taborov — iz vladnega in opozicijskega — se dvigajo prvi možje, ki obtožujejo gospoda Vukičeviča, da je uvedel teroristične metode, ki našo državo ponižujejo pred celo Evropo ter nas postavljajo v isti red z Rumunijo in režimom g. Cankova v Bolgariji. Prvi so prst na rano položili samostojni demokrati. Svarili so Vukičeviča. Zaman. Danes ga obsoja vse: največja avtoriteta, s katero še razpolaga radikalska stranka, predsednik skupščine Marko Trifkovič mu preti z obsodbo naroda, eden najuglednejših dolgoletnih radikalskih ministrov dr. Slavko Miletič proglaša njegovo vlado za »vlado nasilja in žandarjev», končno se dviga Ljuba Davidovič z uničujočo sodbo in napoveduje prelom koalicije.
Mišljenje o vladi g. Vukičeviča je torej precej soglasno. Vse razen najožje klike, ki s policijo postavlja «kandida-te», jo preklinja in obsoja. Vlada je pred Evropo in v lastnem narodu moralno že obsojena. Njen prestiž je propadel, in če bi tudi nadaljevala svoje življenje do volitev, v skupščini bi se niti pojaviti nemogla. Kriva je, da bo i bodoča skupščina delanezmožna.
Z metodami g. Vukičeviča je zadovoljna Ie ena stranka v državi. To je naša SLS, ki tvori radikalsko rezervo v duhu najnovejše politike g. Vukičeviča. Ta stranka, ki je doma plemenska ln avtonomistična, se je zaklela Vuki-čevicu na centralizem in slepo nasilje u. Vukičevič mora biti strašno slab, da se tako gnile bilke oklepa, SLS pa mora biti še slabša, da se pred volitvami oklepa Vukičeviča, v hipu ko gre h kraju.
V trenutku, ko se velike svobodoljubne stranke začenjajo zbliževati, da rešijo ustavne svoboščine b obvarujejo narod pod kundakom, ko te stranke v interesu domovine pozabljajo na stara nasprotja in jih dogodki silijo v koncentracijo vseh elementov, ki hočejo demokracijo, v tem hipu je bivša zvesta c. k. dunajska služiteljica pokazala svoj pravi značaj: Kundak in jezuitski klobuk sta v eni fronti proti svobodi in enakosti, brez katerih Jugoslavija ne more obstojati.
Vlada g. Vukičeviča s svojim papi-stičnim priveskom z volilnimi nasilji |
Radi kritične situacije v vladi se je g. Marinkovič odpeljal v Skoplje, kjer je imel dolge razgovore z g. Vukičevičem. — Ljuba Davidovič se posvetovanj demokratskih ministrov ne udeležuje. — Zanimiva izjava ministra Šumenkoviča
Beograd, 19. julija p. Zunanji mini- govoru, ki ga bo imel zvečer v radikalski konferenci v hotelu »Prestolonaslednik«. Tudi on je zatrjeval, da ni povoda za krizo vlade.
Ob 6. zvečer je g. Marinkovič z br-zovlakom odpotoval nazaj v Beograd, kamor dospe jutri zjutraj. Kred odhodom je telefonično sporočil svojim ožjim somišljenikom uspeh svojih razgovorov z g. Vukičevičem. V Marinkovi-čevi okolici zatrjujejo, da je dal ministrski predsednik garancije, da bo v najkrajšem času izpolnil vse točke dogovora, ki ga je sklenil z demokrati ob njihovem vstopu v vlado.
Pozornost vzbuja dejstvo, da se dr. Marinkovič pred svojim odhodom v Skoplje ni sestal z g. Davidovičem in da tudi ni prisostvoval niti včerajšnjim niti današnjim posvetovanjem demokratskih ministrov. Enako živahno se komentirajo tudi izjave, ki iih je dal včeraj v Ohridu demokratski minister za javna dela dr. Ilija Šumenkovič, češ da lahko nastopijo nezaželjeni dogodki, ki morejo razbiti sedanjo koalicijo, ako radikalna skupina vlade ne bo prenehala s svojim terorjem. Ta izjava je dokaz, da se tudi nekateri demokratski ministri docela strinjajo z g. Davidovičem in da soglašajo z njim v nazoru, da tako ne gre naprej.
Po povratku g. Maririk<oviča se bodo morala vsekakor razčistiti nasprotja med demokrati, zato pričakujejo vsi politični krogi z veliko napetostjo dogodke prihodnjih dni.
ster dr. Marinkovič, bi je vodja v vladi zastopanega krila demokratske stranke, je včeraj po svojem povratku z Bleda skoro ves dan porabil za posvetovanja z drugimi demokratskimi ministri Razpravljali so o množečih se pritožbah glede volilnega terorja vladnih radikalov in o naraščajoči nezadovoljnosti med demokrati, ker g. Vukičevič še vedno zavlačuje izvršitev svojih obvez napram demokratom. Samoumevno je bil predmet posvetovanj tudi nedeljski govor g. Davidoviča, ki je krizo tako poostril, da je postalo na-daljno zavlačevanje nemogoče.
Rezultat posvetovanj je bil. da je dr. Marinkovič danes ponoči odpotoval v Skoplje, da se sestane z g. Vukičevičem in razčisti situacijo, zlasti pa doseže, da Vukičevič nemudoma izpolni svoje obveze do demokratov. 0 tem potu telefonično obveščeni ministrski predsednik Vukičevič, se je peljal dr. Marinkoviču naproti do Leskovca, kjer sta se sestala in se nato skupno peljala v Skoplje; v vlaku sta se razžovarjala tri ure.
V Skoplju je odšel g. Marinkovič v hotel »Srbski kralj« g. Vukičevič pa k velikemu županu, kamor je kmalu za njim prišel tudi dr. Marinkovič. Oba politika sta imela nato zopet dolg razgovor, o katerem pa novinarjem nista hotela ničesar povedati. Dr. Marinkovič je samo zatrjeval, da so vesti o vladni krizi pretirane, g. Vukičevič pa je menil, da bo vse povedal v svojem
Borbeno razpoloženje med davidovičevci
Zadovoljstvo z odločnim nedeljskim nastopom g. Davidoviča. Naraščajoča vrzel med obema skupinama. — Davidovičevska sodba o paktu med gg. Vukičevičem in Korošcem
Beograd, 19. julija P. Po znanem Davido- | operira s pogodbo med zg. Vukičevičem in
vicevem govoru se v vrstah demokratske zajednice opaža veliko zadovoljstvo, da je g. Davidovič tako energično nastopil proti vladi. Posebno so zadovoljni ožji prijatelji g. Davidoviča, ki se nikakor ne morejo sprijazniti s sodelovanjem demokratov v današnji Vladi. Zdi se pa, da spor g. Davidoviča z g- Vukičevičem ne bo končal ugodno za demokratsko stranko, katere ena skupina hoče do volitev za vsako ceno ohraniti sedanjo vladno koalicijo. Spor med demokratskimi člani vlade in med Davidovicevimi demokrati je tako velik, da se zdi, da je razkol stranke neizogiben. Okolica g. Davidoviča izjavlja, da je njena glavna a trdna zahteva, da se že vendar enkrat izvedejo res svobodne volitve. Izjava Svetozar-ja Pribičevida je napravila zelo prijeten utis na g. Davidoviča, in njegovo okolico, ki pozdravlja energični nastop šefa SDS za volilno svobodo.
Davidovičeva skupina tudi prav spretno
Korošcem. Razlaga jo na eni strani kot priznanje slabosti Vukičevičeve radikalne skupine, na drugi pa kot izsiljevanje napram demokratom. Pogodbi sami v Davidovieevi okolici ne pripisujejo velikega pomena. Eden izmed vodilnih politikov Davidovičeve ga kroga je danes o tem izjavil Vašemu dopisniku: »Nič ni lažjega kakor doseči pakt z g. Korošcem, kj vstopi brez ozira na načela in program v vsak blok od katerega se nadeja kakih koristi. Interesantno je, da je tokrat bil dr. Korošec tako naiven da je napravil sporazum s politikom, ki osebno ničesar ne pomeni t, j. z g. Vukičevičem. Kdo ve, kdo bo dobil večino pri volitvah? Vukičevič je ne bo imel. ker mi ž njim gotovo ne bomo šli. Zato je naivno, če se dr. Korošec hvali v Sloveniji, da bo takoj po volitvah stopil v vlado. To je pač samo dokaz, da dr. Korošec pri ljudstvu zelo slabo stoji.
Vukičevičev odgovor Davidoviču
Mesto stvarnega odgovora izjavlja, da se ga Ljuba Davidovič ne tiče in da ž njim nima ničesar opraviti. — Pogajati se hoče samo z demokratskimi ministri
Skoplje, 19. julija p. V hotelu »Prestolonaslednik« se je vršilo nocoj zborovanje radikalnih zaupnikov. Razpravljali so najprej o razdoru med skopskimi radikali, nato pa je povzel besedo ministrski predsednik Velja Vukičevič, ki je uvodoma pozval radikale, naj glasujejo 11. septembra vsi enotno in to tem bolj, ker kandidiira v Skoplju on. ministrski predsednik sam. V na-daljnem svojem govoru je izvajal med drugim:
Razpustili smo Narodno skupščino, ker je treba rešiti mnoga važna vprašanja, zlasti gospodarska. V svojem pismu, ki sem ga poslal kralju in v katerem sem zahteval volilno vlado, sem naglasil vse potrebe, ki naj jih reši Na-
ograža tudi ugled države v inozemstvu in to v trenutku, ko bi nam bil pri za-padnih velesilah najbolj potreben. Vsak teden novih nasilij je moralična razbremenitev italijanske politike. Metode režima so, kakor kažejo dogodki, opasne za notranji red in mir. Nič vladi ne pomaga, ako jo sedaj brani kleri--kalni tisk v Sloveniji. Celo hrvatski klerikalci zaničljivo kritikujejo nervozne obrate g. Korošca in napovedujejo žalosten konec Vukičevičeve avanture.
Vsak patrijotičen človek bi moral vse storiti, da prepreči potrese v težki dobi, a po krivdi režima plava državna ladja sedaj v nemirnem od same vlade vzburkanem valovju sem in tja, ne ve se kam. Vsi, ki jim zaupa narod, svare. Naj bi jih merodajni krogi culi in uva-ževali, dokler ne bo nesreča še večja.
rodna skupščina, Zato nam je potrebna močna in velika večina in nadejam se, da bomo to večino dobili. Oni dve skupini, ki sestavljata današnjo vlado, dajeta zadostno garancijo za možnost dela brez ucenjevanja s kak« druge strani. Ni dobro, da se morajo delati koalicije in deliti oblast, ako pa je to že storjeno, se bo sporazum med koalira-nima strankama lojalno izvršil.
Nato je g. Vukičevič prešel na nedeljski govor g. Davidoviča. Izjavil je, da se ga prav nič ne tiče, kaj govori in izjavlja g. Davidovič, s katerim nima nikakega posla in ki z vlado nima ničesar opraviti. Nekaj bo treba storiti, toda o tem se ne bo razgovar al z g. Davidovičem, marveč samo z demokratskimi ministri.
Naposled je g. Vukičevič energično demantiral vesti o volilnem terorju, češ, da so to same prazne bajke.
Volilni sporazum med DS in JMO
Sarajevo, 19. julija, p. Med Davidovičevo demokratsko stranko in muslimani sicer ni prišlo do sporazuma za skupne kandidatne liste v Bosni, temveč bo vsaka stranka imela svoje liste, vendar pa se demokrati in muslimani med seboj ne bodo napadali in v okrajih, kjer bo kandidirala le ena obeh strank, jo bo druga podpirala.
Kandidature v Dalmaciji
Sr>Kt, 19. julija, p. Pri mestni konferenci SDS je bil določen za sreskega kandidata SDS v Šibeniku Marko Ježina. Za nosilca liste hrvatske klerikalne stranke je bil za južno okrožje določen 'ir. Barič, za sever* nb pa prof. Gjurak.
Vpliv dunajskih izgredov na politični
položaj
Dr. Seipel postaja po prestani nevarnosti vedno bolj samozavesten. — Sklicanje parlamenta na zahtevo socijalnih demokratov. — Aretacije sovjetskih emisarjev. — Kaj pravijo v Moskvi
Dunaj, 19. julija, d. Zvezni kancelar dr. Seipel je odklonil vse zahteve socialistov, zlasti tudi zahtevo, naj bi se ustanovil poseben odbor za preiskavo zadnjih nemirov. Nasprotno pa je zahteval dr. Seipel od socijalnih demokratov garancije za delazmožnost avstrijskega parlamenta, ki bo v najkrajšem času sklican. Kolikor so dunajski nemiri dovedli do zbližanja med poedi-nimi strankami, se zaenkrat še ne da ugotoviti. Vsekakor pa izgleda, da prevladuje v socijalno demokratskem taboru prepričanje, da more le sodelovanje obeh najmočnejših parlamentarnih strank nuditi dovoljne garancije, da se dogodki minulega tedna ne bodo ponovili, kakor tudi, da se ti dogodki ne bodo zlorabljali v reakcijonarne svrhe.
Velenemška stranka je imela včeraj sejo vodstva, kateri so prisostvovali tudi vsi njeni poslanci. Na tej seji se je vršila obširna debata o krvavih dogodkih ter o političnem položaju. Sprejeta je bila resolucija, v kateri ostro obsojajo krvave izgrede, izražajo vladi popolno zaupanje in izrekajo priznanje policiji in armadi.
Dunaj, 19. julija, (be.) V zvezi z zadnjimi nemiri sta bila polea: nemškega komunističnega poslanca Picka aretirana tudi dva funkcijonarja sovjetske
trgovinske agencije v Berlinu ter številni madžarski in ruski emigranti. Na Tirolskem ostanejo kolodvori do na-daljnega zasedeni po vojaštvu, da se na ta način zasigura normalni razvoj in obnova prometa.
Zveza socijalno-demokratskih poslancev je poslala predsedniku narodnega sveta Miklasu pismo, v katerem zahteva na podlagi določb poslovnika sklicanje narodnega sveta za pondeljek 25. t. m. ob treh popoldne. Predsednik Miklas je z ozirom na to zahtevo odredil sklicanje narodnega sveta.
London, 19. julija, d. Sovjetski tisk posveča dogodkom na Dunaju največjo pozornost ter jih smatra v splošnem za vstajo avstrijskega proletarijata proti fašistični reakciji. Nekateri krogi pa vidijo v tem celo izbruh revolucije. «Pravda* poziva dunajsko delavstvo, naj izkoristi ugodno priliko in ustanovi sovjete ter prevzame državno oblast. Komunistična internacijonala je izdala oklic, v katerem poziva dunajsko delavstvo naj se z vsemi sredstvi bori proti avstrijski buržoaziji. Komintern, ki se je obširno bavil z dunajskimi dogodki, namerava po zanesljivih informacijah pokret avstrijskega delavstva tudi materijelno podpreti.
Danes pogreb dunajskih žrtev
Žalostna slika na centralnem pokopališču. — Novo poročilo o številu mrtvih in ranjencev. — Velika materijelna škoda. — Povišanje obrestne mere. — Pogorišče pravosodne palače
Dunaj, 19. julija s. Na centralnem pokopa-
lišču je bilo danes izkopanih več kot 50 grobov za žrtve zadnjih nemirov, ki bodo jutri pokopane. Pred glavnim vhodom na pokopališče so napravili podium na katerega bodo postavljene krste. Okoli podiuma bodo stali sorodniki žrtev, funkciionarii so-cijalno-demokratske stranke ter republikan skegai Scbutzbanda. Poslovilni govor bo imel župan Seitz. Dunajska občina bo postavila v sredini med grobovi velik spomenik, na katerem bodo vklesana imena žrtev
Korrenspondenz Wilhelm objavlja nastop ni komunike: Kolikor je bilo dosedaj ugotovljeno so bili pri nemirih dne 15. in 16. t. m. štirje uradniki varnostne straže in en kriminalni uradnik ubiti, več kot 100 stražnikov. pa ie ranjenih, med njimi večina težko. Na strani demonstrantov in onih ki so prišli med množico, je bilo ubitih 77 oseb, 57 jih je bilo težko in 196 lahko ranjenih. Aretiranih je bilo 232 oseb. Izdaja lista »Ro-te »Fahne« in letaki, ki jih je izdala komunistična stranka, so bili zaplenjeni. Pri listu »Rote Fahne« je bila izvršena hišna preiskava. 23 oseb, ki so iih dobili v tajništvu komunistične stranke, je bilo izročenih policijski direkciji. Med njimi je devet inozem-cev.
Dunaj. 19. julija d.-Materijalna škoda, ki jo je povzročila železničarska stavka, se računa na približno 9 milijonov šilingov. Povprečni dnevni dohodki avstrijskih železnic znašajo 2.2 milijona šilingov. Ker pa je trajala stavka preko nedelje, ko potuje z
vlaki največ izletnikov, se povprečno vsota znatno zviša. Pri tem je urafitman ves tovor ni promet, ki je moral izostati. Hudo je tudi prizadet tu-jski promet, ki se je bav v zad njem času lepo razvijal.
V zvezi s posledicami zadnjih nemirov, je nameravano tudi povišanje obrestne mere . za 1 %. Sedaj znaša obrestna mera 6%. Justična palača je popolnoma uničena. Pri komisijskem ogledu se je ugotovilo, da je poslopje za vsako nadaljno uporabo popolnoma nerabno. V nekatere oddelke je policija celo sodni komisiji zabratrlla vstop, ker obstoja nevarnost, da se vsak trenotek porušijo. Skoraj vsi spisi so popolnoma uničeni. Zgorela je tudi železna blagajna, v kateri so brle shranjene oporoke in prepisi oporok. Nepoškodovan ni ostal niti en oddelek. Zaradi nevarnosti, da se doslej še ohranjeni zidovi porušijo, je bdi promet cestne železnice na progi, ki vodi mimo palače, ustavljen. Stroški za obnovo palače so proračunani na 5 do 6 milijonov šilingov. Poslopje nameravajo pri tej priliki popolnoma preurediti {n na novo orezidati, tako da bo bolj odgovarjalo svojemu namenu, kakor doslei.
Kolikor je mogla doslej ugotoviti preiskava, so vodili napad na justično palačo ljudje, ki dobro poznajo lokalne razmere. Zaradi tega se sumi, da so bili udeleženi pri napadu bivši kaznjenci, ki so bili zaposleni pri pospravljanju prostorov in pri prepisovanju aktov. Preiskava se dosedaj v tej smeri nadaliuie.
Simpatije čsl. in francoskega delavstva dunajskim socija-listom
Praga, 19. julija, s. Dunajski dogodki so imeli med praškim delavstvom velik odmev. Snoči se je vršilo v Pragi veliko zborovanje, ki so ga sklicali češkoslovaški -n nemški socijalni demokrati Ker so prišli komunisti, čeprav niso bili povabljeni, je bilo vse pripravljeno, da ne bi prišlo do spopadov. Ljudski dom je varovalo veliko število stražnikov, ki so razpršili množico, ki se je zbirala okoli Ljudskega doma. Na zborovanju je bila sprejeta resolucija, v kateri izraža celokupni češkoslovaški proleta-rijat svoje simpatije dunajskemu proletari-jatu. Sklenili so, da bo jutri popoldne ob času pogreba dunajskih žrtev delo za deset minut počivalo.
Pariz, 19. julija, s. Vodstvo francoske socijalistične stranke je poslalo vodstvu avstrijske socijalno - demokratske stranke nastopno brzojavko: Francoska socijalistična stranka iTraža svoje sožalje za delavsk9 žrtve ter zagotavlja avstrijski socijalni demokraciji svoje simpatije.
Poincarejeve izjave v Bruslju
Pariz. 19. julija d. V Bruslju se je vršilo odkritje spomenika neznanemu francoske« mu vojaku. Odkritja se je udeležil tudi francoski ministrski predsednik Poincard, ki je imel pri tej priliki govor, v katerem je branil Belgijo pred očitki, da je v mi. nuli svetovni vojni prostovoljno odpoveda. Ia nevtralnost in stopila na stran zapadnih velesil. Zvečer je bil Poincarčju na čast prirejen banket, katerega so se udeležili vsi člani belgijske vlade. Belgijski kralj se je opravičil
Rumunski kralj zopet na smrtni postelji
Bukarešta, 19. julija (s-b) Zdravstveno stanje kralja je danes postalo kritično. Bra-tianu se je takoj podal h kralju. Pri njem so tudi Prestolonaslednik Mihailo. mlajši sin princ Nikolaj ter dve hčerki jugoslovenska kraljica Marija in bivša grška kraljica Elizabeta. Parlament je imel danes sejo, na kateri je predsednik sporočil, da ie že več kot polovica mandatov verificiranih ter da se more z ozirom na to smatrati parlament kot konstituiran. To je zelo važno, ker bi se sicer, ako bi kralj umrl še pred konstituiranjem parlamenta, bavila z vprašanjem prestolonasledstva bivša vlada.
Bukarešta, 19. julija d. Prestotni govor ki ga je prečital včeraj min. predsednik Bratianu naglaša: Srečen sem. da lahko takoj v začetku zakonodajne dobe ugotovim, da bo parlament, ki je izvoljen z zaupanjem naroda nadaljeval delo za konsolidacijo ru-munske kraljevine. Prepričan sem, da bo vodil to delo duh sloge in enotnosti, ki naj ojača in zasigura bodočnost rumunske d-r-žave. Globoko obžalujem, da mi iz zdravstvenih razlogov ni mogoče, da bi se osebno udeležil svečane otvoritvene seie novega parlamenta.
Egiptski kralj obišče Rim
Rim, 19. julija, o. Prihod kralja Fuada I. je napovedan za prve dni avgusta. Kralj se bo sestal tudi z ministrskim predsedni« kom Mussolinijem. V diplomatskih krogih so prepričani, da bo Fuadov obisk pripomogel k utrditvi odnošajev . ki obstojajo med obema državama, kajti kralj Fuad je znan kot velik prijatelj Italije.
Naša država in Graja
Ako so točne vesti, ki so se znova pojavile, se ie dosegel sporazum med našo kraljevino in Grčijo. Po teh vesteh sta grški vnanji minister Mihala-kopulos in naš pariški poslanik Spalaj-kovič dogovorila poglavitne točke sporazuma o naši coni v solunski lukl, točke, ki naj tvorijo osnovo pravni uredbi glede njene izrabe.
Ako je poročilo točno, se je dosegel sporazum v vseh bistvenih stvareh in preostanejo le še nekatera manj važna vprašanja, ki se bodo obravnavala še posebej na konferenci strokovnjakov obeh držav.
Za osnovo pogajanjem so služIla pogajanja iz leta 1923. Naše zastopstvo je ugodilo Grški želji glede kabotaže, tako da se je odreklo pravici kabotaže o grških lukah — naše kabotaže so se Grki silno lah — in se zavezalo, da naša svobodna cona v Solunu ne bo konkurirala z grškim delom pristanišča. Tu gre očividno za tranzitni promet, ki mu naša oona ne bo smela služiti, tako da bodo bržkone v njej smele pristajati samo ladje, namenjene prometno za teritorij naše države. Tako vsaj so svojčas postavili zahteve grški trgovski in ekonomski krogi in trdovratno vztrajali na njih; podoba je, da je naša delegacija to pot pristala na njihove zahteve.
Prav tako je videti, da smo akceptirali grške zahteve glede železniške proge od meje pri Djevdjeliji do Soluna. Tu so bili Grki prav posebno občutljivi, trdeč, da bi mogli naši privilegiji zadeti grške snverenitetne pravice. Zato so ostali ves čas pogajanj skrajno ne-zaupni glede avtonomnosti našega prometa do Soluna ln še bolj v zadevi delnic imenovane proge, ko se je pokazalo, da so prešle v znatni meri v naše roke. Ako so točne prve vesti, smo tudi v tem pogledu ugodili grškim zahtevam.
Za razsodišče v nesoglasjih, ki bi mogla nastati glede uporabe cone, se določa forum Društva narodov. Naša zahteva se je prvotno glasila drugače; Društvo narodov je za razsodišče sicer mednarodno najbolj avtoriziran faktor, ali praktično ipak zelo malo prikladen. Zakaj s tem se izvršitev razsodbe zveže z vsem kompliciranim sestavom Društva narodov, ki je pač dovolj počasen aparat v zadevah, kjer si interesi posameznih držav nasprotujejo. In v balkanskih zadevah si bodo "nasprotovali vedno, za toliko pesimizma smo gotovo upravičeni; zato bo eventualno razsojevanie v zadevi solunske corve vedno zelo komplicirana stvar,-ker se je upravičeno bati, da ne bodo odločali toliko stvarni kot politični razlogi.
Sporazum glede solunske cone nam tedaj ne prinaša obilo ugodnosti, kolikor je mogoče presoditi po prvih vesteh, ki jih je vsekakor sprejeti kot provizorne. Podoba je, da se je naše zastopstvo zadovoljilo z golo gotovostjo, da bo na osnovi sporazuma vendarle mogoče pričeti z ekonomsko eksplo-atacijo solunske cone, ki je za naše južne kraje tako skrajno potrebna. V ostalih zadevah, ki bi spadale v obseg samostojnega razvoja solunske cone, je naša kraljevina ugodila grški občutljivosti in na ta način omejila naše pravice glede izrabe solunske luke na minimum. Ako se s tem niso prizadele one osnove, ki se morajo smatrati kot predpogoj za zadosten razvoj naše luke v Solunu, je še vprašanje, ki ga bo mogoče rešiti pri podrobnem premotri-vanju konvencije in pri njenem praktičnem izvajanju.
Zadovoljni bi bili ob doseženem sporazumu glede Soluna, če bi bili sigurni, da bo tvoril zadostno osnovo za trgovinski promet naših južnih in vzhodnih krajev na Egejsko morje. Pričakujemo, da je naše zastopstvo pri svojem popuščanju vendarle zaščitilo vitalne interese prizadetih krajev kraljevine in nam zagotovilo oni minimum pravic v Solunu, ki je še sprejemljiv.
Zdi se nam pa, da nam bo bodočnost dala prav, ako že sedaj izrazimo svoj dvom glede odnošajev do Grčije. Grška je pokazala svojo nezaupnost napram nam v toliki meri, da ne moremo verjeti. da bi je v bodoče ne bilo več. Grki se boje naše ekspanzivnosti v smeri na Solun, boje se, da bi mi ne poskušali v doglednem času realizirati politično ali celo teritorijalno ekspanziv-nost proti Egejskemu morju, zato so skrajno nezaupni tudi glede naših ekonomskih teženj proti Solunu. Prav zato se nam zdi, da bi Grke že uspeva-nje naše cone samo spravljalo v slabo voljo in da nam bodo spričo tega skušali ob prvi priliki zopet nagajati.
Pri tem pa problema jugoslovenske manjšine v solunski okolici niti ne omenjamo. Ta bo v bodoče gotovo še kalil odnošaje med nami in Grki in potenciral grško nezaupnost napram nam v še večji meri.
Pred skupno vlado na Kitajskem?
London. 19. julija, (be.) Po še nepotrje. nih vesteh, je bilo med severno in južno Kitajsko sklenjeno premirje. Pripravlja se skupna kitajska narodna vlada.
London, 10 julija, (be.) Po poročilih iz Pekinga je Borodinova dospela v nedeljo v šanghai, kjer. se je vkrcala na sovjetski parnik za Vladivostok.
Hongfcong, 19. julija, d. Po angleških po« ročilih se pripravlja general Čangkajšek na novo ofenzivo proti hankovski vladi. Vse njegove čete so že na potu proti Hankovu. Hankovska armada pa se zbira okrog Kiu. kianga, kjer »e bo bržkone vnela odločilna bitka.
K položaju v Beogradu
Beograd, 18. julija Med g. Vudačevičem in SLS sklenjeni pakt prijateljstva je povzročil, da so prišle na dan do sedaj prikrite slabosti vlade. Predvsem se je pokazalo, da radikali cele vrste točk svojega svoječasnega dogovora z demokrati niso izvršil, ker so se pač nadejali, da demokrati ne poidejo do skrajnosti. Gre zlasti za mesta državnih podtajni-kov, velikih županov im raznih drugih političnih uradnikov.
G. Vukičevič se je bil demokratom zavezal, da ne bo delal pogodb z narodnimi manjšinami, a v Mariboru je to poskušal, v Južni Srbiji je s Turki že sklenil tako pogodbo, v Vojvodini se dogovarja z Nemci in Madižari.
G. Vukičevič ne sme delati pogodb s tretjimi strankami za hrbtom demokratov. Ako jih vendar sklepa, so veljavne le zanj, ne pa za vlado kot tako in še manj za demokrate. Kdo naj torej Izpolni dalekosež-ne obljube, ki jih g. Vukičevič razsipa na vse strani.
G. Vukičevič je dal penzijoniiati svojega sina, sodnijskega kapetana, in mu je našel kandidaturo v Sandžaku, kjer bo protikan, didat g. Maritikoviču. Bivši šef Vukičeviče-vega sina, sodnijski podpolkovnik Jeftšč, je šel tudi v pokoj in je postal veliki župan v Srenru.
Z g. Vukičevičem se je pogodil tudi dr. Janjič, ki bo nosilec »pašičevske liste« v Sremu proti Boži Maksimoviču, ki ga želi vlada izločiti, kakor Uzunoviča in Trifko-viča.
Razburjenju in nezadovoljstvu v demokratskem taboru je dal duška g. Davido-vič s svojim nedeljskim govorom. V normalnih razmerah bi isti hip morali demokratski ministri dati ostavko, aH oni so samo neljubo iznenadeni radi govora. Tolažijo se, da je to le govor, ni pa dejanje. Pribičevič zelo hvali Davidovičev nastop, a pravilno povdarja, da vztrajanje v vladi ob takih razmerah pomenia odobravanje in podpiranje Vukičevičevih metod. Nezadovoljivo je sedeti v vladi in obenem napadati predsednika.
Politični krogi ugibajo, kdo dobi v slučaju vladne ostavke mandat. Splošno se sodi, da Vukičevič, ako pade na enodušnem odporu proti volilnemu terorju, ne bo mogel dobiti več mandata, ker bi ponoven mandat pomenil odobritev tega postopanja. Zato pa najbrže do demisije sploh ne bo prišlo, ampak se bo dosegla poravnava na račun prestiža g. Davidoviča, seveda pa je vprašanje, ali se bo dal g. D a vidovi č z obljubami, ki jih bo g. Vukičevič dal demokratom za tolažbo, zadovoljiti in pomiriti. •Vsekakor je vladna koalicija v težki krizi.
Ljubljanska oblastna
skupi
v v*
scina
Ljubljana, 19. julija. Ljubljanska oblastna skupščina se je danes dopoldne v dvorani mestnega magistrata sestala h kratki formalni seji, ki je trajala od 8.15 do 8.35 dopoldne. Zanimanje javnosti je bilo minimalno. Navzočih je bilo 50 poslancev.
Predsednik dr. Natlačen je najpreje omenil, da bo zasedanje prav kratko, oblastna skupščina ima rešiti nekatere zelo nujne zadeve, predvsem zadevo prevzetja Kranjske hranilnice, v zvezi s katero je oblastni odbor predložil osnutek pravilnika oblastnega denarnega zavodi, ki se naj tudi v bodoče imenuje cKranjska hranilnica). Osnutek je odkazal v razpravo finančnemu odseku, ki ga je vzel v pretres že danes dopoldne-
Dalje je bila odkazana finančnemu odseku v pretres uredba glede pobiranja oblastna takse od kino - predstav. V območju ljubljanske oblasti se pobira že od vštetega 25. junija t. 1. od vstopnic za kino - predstave kot oblastna taksa 50 % pribitek na zadevne državne takse. Takso je 4. junija t. 1. že odobril finančni minister. Te takse so prosti kulturni filmi, ki jim ta značaj brezprizivno predhodno .prizna od oblastnega odbora za to določeni cenzurni organ. Kot kulturne filme je smatrati filme podučno-vzgojne vsebine, kakor pokrajinske, naravoslovne, kulturno - zgodovinske, športne, zdravstvene in slične filme.
Obrtni muzej v Ljubljani.
Predsednik je dalje odkazal odseku za trgovino in obrt skupščini došli predlog Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani glede ustanovitve obrtnega muzeja.
Razni predlogi, prošnje in drugo.
V nadaljnem je predsednik prečital predloge, ki se nanašajo na popravo cest, prevzem občinskih cest kot deželne ceste, gradnjo mostov in napravo razjih r.apajališč in popravo hudournikov, kakor tudi na podelitev podpor raznim gospodarskim zadrugam. Predlogi so bili odkazani poeamnim odsekom, tako odseku za kmetijstvo, za javna dela in odseku za prošnje in pritožbe.
Na skupščino je došlo več peticij. Mestno županstvo v Tržiču predlaga, naj bi se ustanovila strokovna tkalska šola v Tržiču, oziroma naj bi se pri ustanovitvi take strokovne šole v prvi vrsti upošteval Tržič. Predlog ie bil odkazan odseku za trgovino in obrt. "Slovenska dijaška zadruga v Pragi je prosila za oodporo. Prošnja je odkazana odseku za prošnje in pritožbe. Podpo.-o ie zaprosil tudi Savea streljačkih družina v Beogradu, ki je bila tudi odkazana omenjenemu odseku. Dru štvo gospodarskih in šumarskih činovnikov kraljevine SHS v Osijeku je na skupščino ^■islovilo protest proti imenovanju kmetijskih nestrokovnjakov na mesta, kamor spadajo le kmetijski strokovnjaki . agronomi. Protest je odkazan odseku za kmetijstvo. Skupščini došla spomenica Udruženja jugoslovanskih eeodetov v Ljubljani glede pravične uvrstitve samoupravnih uradnikov po novi oblastni pragmatiki je bila odkazana odseku za prošnje in pritožbe.
Ob zaključku je predsednik naznanil, da 9e vrši prihodnja plenarna 6eja v četrtek 21. t. m. ob 8- zjutraj s sledečim dnevnim re-dom: a) poročilo predsedstva; b) poročilo finančnega odseka in c) poročilo odseka za javna dela.
Po končani seji ae jo v posvetovalnici mestnega magistrata ob 10. dopoldne sestal finančni odsek.
Uvedba noTega cestnega davka.
Na četrtkovi seji pride v razpravo najbrž tudi osnutek uredbe glede pobiranja posebnih prispevkov za vzdrževanje javnih samoupravnih cest in potov ter cestnih naprav.
o tej uredbi se bistveno izpremene določbe člena 22. cestnega zakona, veljavnega od
I.	1912. za Kranjsko in členov 6., odnosno
II.	štajerskega cestnega zakona, v kolikor prihaja v poštev na ozemlju ljubljanske oblasti za posamne okraje in občine. Po novi uredbi sme vsakogar, ki s tovorno ali osebno vožnjo izredno izkorišča in s tem prekomerno kvari javne samoupravne ceste, pota in naprave na njih, pritegniti odbor one samoupravne edinice, kateri je poverjena uprava teh občil, k plačilu posebnega prispevka za popravo in vzdrževanje poškodovane cestne proge. Posebni prispevek se bo odmerjal na podlagi od oblastnega odbora odobrene tarife po kilometru in toni, kakor bo to določila vsaka samoupravna edinica za ceste v svojem območju-
Kaj še čaka ljubljansko železniško direkcijo pod klero-radikalskim paktom prijateljstva
Za redudranimi železničarji bodo prišle na vrsto progovne sekcije ljubljanske direkcije. — Na Hrvatskem je bilo te dui rednci-ranih 5 od 17 progovnih sekcij.
Zagreb 18. julija
Na pristojnih mestih se doznava, da je generalna direkcija železnic v Beogradu sklenila reducirati 5 od 17 progovnlh sekcij železniške direkcije v Zagrebu, tako da bo ta direkcija štela samo 12 progovnih sekcij. Kot razlog navaja generalna direkcija — štednio. To pa je samo drugi izraz za reducirane kredite prometnega ministrstva od strani bivše kleroradikalne vlade in državnega proračuna za 1. 1927-28.
Z redukcijo teh progovnih sekcij bo preostalim progovmim sekcijam razširjen delokrog. Že sedaj ie bilo službovanje na progah vsled daljave progovmim sekcijam odmerjenih in dodeljenih prog zelo težavno. Razumljivo je, da bo vsled nove redukcije trpel nadzor nad progami. Že sedaj se dogajajo na progah železniške nesreče v prvi vrsti vsled nezadostnega nadzora in ker so proge v popolnoma derutnem stanju. Neke progovne sekcije nimajo razen šefa nobenega strokovnega osobja. Druge progovne sekcije dobe proge na štiri strani, ki jih ne bodo mogle obvladati. Direkcije se izgovarjajo na progovne sekcije, te pa so brez kreditov. Neke progovne sekcije nimajo materijala, da bi vzdrževale proge. V slučaju nesveče in nezgode je šef progovne sekcije oni, na katerega pade glavna odgovornost. Z zmanjšanjem števila progovnih sekcij bo zašel ves železniški promet na Hrvatskem v najresnejšo opasnost. Več nesreč se je že pripetilo radi gnilih pragov in popolnoma zrahljanih tračnic. Med železničarji in delavci, ki so neposredno zainteresirani na progovnih sekcijah, je najnovejši ukrep generalne direkcije, ki pa postopa v okviru danih proračunskih kreditov bivše kleroradikalne vlade, izzval razumljivo razburjenje.
Kako popravlja klerikalni gerentski sosvet „očite krivice"
Vladni komisar dr. Mencinger je na zahtevo klerikalnega gerentskega sosveta razpisal tri učna mesta na ljubljanskem Iiceju. Klerikalni gerentski sosvet je insistiral na razpisu teh treh učnih mest popolnoma brez vsakega stvarnega in učnega povoda. Pač pa je bilo od vsega začetka jasno, da gre klerikalcem za to, da tudi na liceju sa-turirajo do 11. septembra svoje eksponente. Tendenca vsiljevanja klerikalnih strankarskih eksponentov na vsa mogoča mesta se je pokazalo že prejšnja leta, ko so Ljubljano vladale znane koalicije «delovnih ljudstev«, ki pa so bile stvarno samo kulisa za klerikalno partizanstvo na ljubljanskem magistratu. Sedaj se je oglasil »Slovenec« in bi rad zahtevo klerikalnega gerentskega sosveta nekako maskiral z nepartizan-skimi in stvarnimi motivi. V včerajšnji številki trdi namreč:
«Ali nadure, ki jih dobivajo sedaj profesorji na Iiceju, ker manjka treh učnih moči, plačuje SDS ali ljubljanska občina? Zakaj gerentj SDS niso popravili očite krivice, ki se je zgodila trem profesorjem na liceju, ki so pristaši SLS?»
Predvsem je treba pribiti, da se klerikalnim profesorjem, o kateiih govori <Slovenec», od strani gerentov SDS ni zgodila nobena krivica. Res pa je, da se je nastavilo svojčas te tri klerikalne profesorje iz povsem partizanskih razlogov na ta način, da se je zgodila grda krivica trem, na liceju že nastavljenim suplentom. Ti trije, od vsega začetka na liceju službujoči supientje so se morali umakniti in so bili odstranjeni z zavoda, da so na njihova mesta mogli priti trije eksponenti klerikalne politične kupčije. Med temi, ki so bili tedaj neusmiljeno odstranjeni je bil tudi goriški begunec, Iegijonar, ki je šest let prebil v Rusiji in ki ie moral vsled klerikalnega partizanstva brez pardona na cesto. V stiski si je tedaj prislužil grenki vsakdanji kruhek s tem, da je goslal po gledališču in kinih. Ko so pozneje gerenti SDS prevzeli občino, so popravili krivico. Prvotni suplenti so bili zopet nastavljeni, klerikalnim profesorjem pa je bilo poskrbljeno v državni službi, kar je z vsakega stališča še bolje. Kdo je torej popravljal krivice? Ali klerikalci. ki so tedaj vrgli iz partizanskih ozirov tri suplente liceja na cesto, med njimi goriškega begunca in legijonarja, ali pa gerenti SDS. ki so storjeno krivico vsaj delno popravili?
Kar se tiče razpisa treh učnih mest je stvar taka, da je bil izvršen na zahtevo SLS, ki skriva sedaj svoj partizanski pohlep za nekako učno potrebo. Je-li res na liceju taka učna potreba? Dejansko je licej popolnoma saturiran v pogledu učnih moči, tako da sedaj nastavljeni učiteljski zbor ustreza vsem šolskim potrebam. Klerikalcem, ki so jim šolske stvari in potrebe, kadar gre za njihove neukročene partizanske aspi-racije, deveta briga, so znašli Izgovor nadur, ki jih res dobivajo profesorji na liceju, toda tako, kakor jih dobivajo profesorji po celi državi in na vseh učnih zavodih, ne da bi komu zato prišlo na um, da zahteva odpravo teh nadur, saj si mnogi profesorji s temi nadurami pomagajo v gospodarski in socijalni stiski. Večini tvorijo nadure važen eksistenčni moment.
Klerikalci so se tudi pri tem vprašanju razgalili kot socijalni reakcljonar-jl, kot skrajni partizani, ki gredo preko vseh ozirov, preko vseh učnih predpisov in ki se v skrajni sili poslužijo «nadur», da maskirajo kot rečeno svoj partizanski pohlep. Eno stoji, da ta klerikalni sosvet nima nobene legitimacije, da pašuje na ljubljanskem magistratu. Januarja meseca je ljubljansko prebivalstvo dovelj očito pokazalo, kako misli po svoji ogromni večini. Ta večina si bo zato sedanje paševanje klerikalnega sosveta dobro zapomnila. Krivicam in izzivanju primeren pa bo obračun! Vsaka stvar ob svojem času.
Prof. sf.
Skupen nastop zemljoradnikov in SDS v Bosni
Sarajevo, 19. julija, n. Snoči je bil dose« žen sporazum med zemljoradniki in SDS za okrožja Sarajevo, Travnik in Mostar. V Sarajevu bo nosilec liste zemljoradnik Ri« sta Gjokič. Najjačji okraj Sarajevo dobi SDS. Nosilec liste za Travnik bo gim. rav« natelj Milan Cupovič.
Kandidature v Hrv. Primorju
Sušak, 19. julija, n. Danes je bila tu sres« ka konferenca SDS. Soglasno je bil izvo« ljen za kandidata za srez Sušak Jovo Ivo« ševič, predsednik krajevne organizacije. Zvečer so v krajevni organizaciji razprav« ljali o volilni agitaciji. Radikalna organiza« cija je odobrila kandidaturo prof. dr. Gr« be iz Zagreba. Vladni radikali bodo po« stavili posebno listo s prof. Miljuševicem na čelu.
Spaho o političnih paktih
Sarajevo, 19. julija, n. Vaš dopisnik je imel priliko razgovarjati se z dr. Spahoan o političnem položaju. Dr. Spaho je izjavil, da Jugoslovenska muslimanska organizacija smatra, da je za sedaj prezgodaj govoriti o kakršnihkoli trajnejših aranžmanih, do» kler niso vidni volilni rezultati. Zato se JMO pred 11. septembrom ne bo vezala na nobeno straD.
Nepotrebno vznemirjenje v Italiji
Rim, 19. julija, r. Vest, da bo jugoslovenska vlada sklenila z angleško paroplovno družbo <Cunard Line> pogodbo, po kateri bo imela samo ta družba pravico prevažanja izseljencev iz jugoslovenskih pristanišč v obe Ameriki in obratno, je vzbudil v pomorskih krogih Julijske Krajine precejšnje vznemirjenje, ki je našlo svoj odmev tudi v Rimu." Poluradna <Tribuna> pravi, da skuša jugoslovenska vlada ustvariti Italiji na Jadranu konkurenco na podlagi manjših režijskih stroškov in izdatnejšega podpiranja paroplovnih družb. Jugoslovenske in sploh balkanske izseljence od nekdaj prevažajo italijanske paroplovne družbe Julijske Krajine Dane6 se skuša z jugoslovenske strani odvzeti tem družbam znaten vir dohodkov. Pogoji, katere je od jugoslovenske vlade iz-pošlovala cCunard Line*, zagotavljajo angleškemu paroplovnemu trustu pravcati monopol na Jadranu, kar gre povsem v škodo italijanskih družb, za katere so se v jugoslovenskih pristaniščih že uvedle razne omejitve.
Kritičen notranjepolitični položaj na Poljskem
Varšava, 19. julija, d. Včeraj je imel svojo sejo izvrševalni odbor Wyzwolenija, na kateri je razpravljal o političnem po« ložaju. Po referatu poslanca Vosnickega je bila sprejeta resolucija, v kateri se ugo» tavlja, da vlada ne le, da noče delovati s sejmom, marveč tudi onemogoča vsako de« lovanje parlamenta. Izvrševalni odbor pro« testira proti takemu postopanju in poziva svoj parlamentarni klub, naj takoj preide v najostrejšo opozicijo in energično zahte« va razpust sejma in razpis novih volitev. Stranka je namreč doslej skupno z narodno delovno stranko in kmetsko stranko pod« pirala vlado.
Varšava, 19. ulija. (be.) Odklonitev za« htev železničarjev s strani vlade je povzro« čila pri socijalistrh veliko ogorčenje. Ob* stoja nevarnost splošne stavke.
Francija in Tanger
London, 19. julija, s. Kakor poroča «Dai« lv Telegraph®, je Francija odklonila ude« ležbo na konferenci štirih vdesil za uredi« tev tangerakega vprašanja.
Komunistična agitacija v francoski vojski
Pariz, 19. julija, s. Kakor se šele sedaj izve, se je posadka v Bloisu dne 14. junija uprla ter razobesila na vojašnici rdečo za« stavo. Upor pa je bil hitro udušen. Devet glavnih upornikov, med njimi en podčast* nik, je bilo aretiranih ter pridejo pred voj« no sodišče.
Francoski uvoz in izvoz
Pariz, 19. julija, (be.) V prvih šestih me« secih letošnjega leta je znašal uvoz Franci« je 118 milijonov, izvoz pa 952 milijonov frankov. Uvoz pšenice je narastel od 176 na 1919 milijonov, kar je predvsem posle« dica slabe letine lanskega leta.
Možnost sporazuma v Ženevi
London, 19. julija. (Io.) Danes se je vr« šilo v Dovningstreetu ponov. posvetovanje o pomorski razorožitveni konferenci v Že« nevi. Konference so se udeležili ministrski predsednik Baldwin, lord Jollicoe, Beathv, zunanji minister Chamberlain, Balfour m Salisbury. Konfernca se je v prvi vrsti ba« vila z izčrpnim poročilom lorda Bridgema« na o včerajšnjih razgovorih ameriških, ja« ponskih in angleških delegatov.
Po uspešnih angleško«japonskih razgovo« rih so se sestali včeraj v Ženevi delegati vseh treh držav in njihovi razgovori so toliko napredovali, da se lahko nadaljuje razprava o skupnih predlogih. Podrobnosti predlogov čakajo na odobritev angleške vlade. Kakor izvejo cTimes>, bodo države na podlagi tega sporazuma uporabljale lah« ko še nadalje vojne ladje, ki so bile spozna ne za zastarele, ne da bi se njih prostorni« na vštela v dogovorjeno tonažo. Istotako bo lahko Anglija uporabljala preko dogo« vorjene tonaže svoje absolutno male kri« žarke za obrambo oddaljenih trgovinskih potov. Sporazum je bil dosežen na podlagi male redukcije tonaže določene Angliji in zvišanja tonaže določene Japonski, tako da so se na ta način spravile v sklad potrebe Anglije in Japonske.
Ženeva, 19. julija. flo.) Nocoj odideta v London Bridgeman in lord Cecil, da se posvetujeta s svojo vlado.
Preganjanje komunizma
v Franciji
Pariz, 19. julija, d. Včeraj je pričel pred pariškim sodiščem proces proti številnim pristašem komunistične stranke, ki so ob« toženi, da so delovali proti narodni obram« bi. Razprava bo trajala več dni.
Komunistična poslanca Cachin in Doriot bi bila morala včeraj nastopiti svojo kazen. Ker pa se nista prostovoljno javila pri so« dišču, sta bila zvečer v prostorih »Huma« nite> oba aretirana in oddana v zapore.
Italija in Rumunija
Rim, 19. julija, (be.) Danes sta Mussolini in pooblaščeni rumunski minister Lahovari zamenjala ratifikacijske listine o italijan« sko«rumunskem prijateljskem paktu, ki je bil sklenjen septembra meseca lanskega leta.
Poset angleške vojne mornarice v Italiji
Rim, 19. julija, (be.) V drugi polovici av« g usta poseti angleška divizija v Sre-dozem« skem morju vojno luko Ostia.
Chamberlain ne obišče Berlina
Berttn, 19. julija, s. Glede vesti lista «Daily Mail», da bo angleSki zunanji mini« ster posetil Berlin, na merodajnih mestih ni nič znano.
Redukcija zavezniških čet v Porenju
London, 19. julija. (Io.) Danes je izjavil v spodnji zbornici tajnik za vojne zadeve Evans, da se je število zavezniških čet v Porenju zmanjšalo do konca junija za okrog 6000 mož.
, Ameriška intervencija v Nikaragui
TVashington, 19. julija, (be.) Zedinjene države so prvič intervenirale v državljan« ski vojni v Nikaragui. General Sandino ni hotel sprejeti ameriškega ultimatuma, nas kar so Američani napadli. Čete generala Sandina so bile popolnoma uničene in so imele 300 mrtvih.
Mednarodna konferenca mest
Bem, 19. julija, (be.) Danes je bila za. ključena konferenca mest ki je trajala tri dni. Nemčija je dobila tri sedeže v gene« ralnem svetu.
Belgijski kralj moral plačati globo
Berlin, 19. julija, (be.) Belgijski kralj je moral v bližini Spaa plačati policijsko glo« bo zaradi prenagle vožnje z avtomobilom.
Japonsko-nemška trgovinska pogodba
Tokio, 19. julija, (be.) Danes je bila pod« pisana japonsko«nemška trgovinska po« godba.
Senzacijonalna aretacija v Budimpešti
Budimpešta, 19. julija, (be.) Tu je bila izvršena danes v zvezi z znanim škandalom pri dobavah za univerzitetno knjižnico senzacijonalna aretacija. Zaprli so prela« ta univ. prof. in dvor. svet Siegescua. Ka« kor se izve, je oškodoval državno blagajno za 40.000 peng.
Zračna zveza Berlin-Oslo
Berlin, 19. juliia. (be.) Včeraj je bila otvorjen a zračna zveza z Oslom. Prvo le« talo, v katerem je potoval nadžupan Stet« tina, je vodil bivši nemški vojni pilot Kies« Sner.
Posledice potresa v Palestini
London, 19. julija. (Io.) Po poročilu viso« kega komisarja za Palestino kolonijalnemu tajniku je bilo pri zadnjem potresu ubitih 200 oseb in okrog 730 težko ali lahko ra« njenih. V vsej Palestini je bilo težko po« Ikodovanih okrog 1000 poslopij.
Nalivi v Nemčiji
Berlin, 19. julija, (be.) Po vsej Nemčiji so bili veliki nalivi, ki so napravili na po« lju, posebno v šleziji m v Mecklenburgu veliko {kode.
Eksplozija v Parizu
PfrU, 19. julija, (pa.) Pred konzulatom ameriških Zedinjenih držav je eksplodirata bomba. Škoda je neznatna.
Darujte za spomenik kralju Petru Osvoboditelju!
Maši krati i
Gradba novega planinskega doma na Kovcah
Danes ob 4., pol 8. in 9. uri prvič v LJubljani! — Monumentalni šlager največje« ga režiserja sveta Cecil B. de Mille:
-ocg. Moč ljubavi
(Ustvarjena za ljubav...) Orijentalna ljubavna noč v 8 velikih dejanjih, v glav« ni vlogi umiljena lepotica Leatrice Joy in simpatični ljubljenec ženskega sveta Edmond Burns. Film je poln božanske orijentalske lepote! V divm egiptovski mesečini! Opojena ljubavi ob reki Nil. Ljubavne pustolovščine lepotice, katere mož ni hotel verovati v moč egiptovske boginje Izis! Višek režije, igre m mo* derne inscenacije. Oglejte si prelepe reklamne fotografije! Pri vseh predstavah najboljši orkester Ljubljane! — Telefon 2730.	KINO «DVOR».
Ljutomer po prevratu
V soboto in nedeljo proslavi Ljutomer svoje povišanje v me» sto. Prinašamo v naslednjem krat ko sliko lepega napredka našega najmlajšega mesta v dobi po pre* vratu.
Prevrat je našel ljutomerske Slovence precej pripravljene. Narodni svet Je takoj v prvih dneh novembra 1918. prevzel vso oblast v takratnem trgu in v okraju brez velikih pretresljajev, kar je bila predvsem zasluga njegovega agilnega predsednika g. Viktorja Kukov-ca. Narodni svet je imenoval za geren-ta ljutomerske občine g. Antona Mišjo, starega in izkušenega borca za pravice Slovencev v poprej precej ponemče-nem trgu. Povsod posledice vojne, slabe prometne razmere — Ljutomer je ostal brez direktne železniške zveze z našo državo — zanemarjene ceste in druge javne naprave. Občinska hranilnica, ki so jo tudi prevzeli Slovenci, je imela kup vojnih posojil, ki so bila brez vrednosti. Nemško uradništvo se je po vrsti odselilo in s tem je odpadla potreba po prejšnji ponemčevalnici delavskih in viničarskih otrok, po nemški šoli.
Po inicijativi gg. Mišje in Ludvika Babnika je dobil Ljutomer takrat meščansko šolo. Po -prvih občinskih volitvah si je trg izbral za župana g. Viktorja Kukovca, ki je kot prvi zavedni Slovenec zasedel to mesto. Svojo skrb za Ljutomer je osredotočil na takrat najvažnejše delo, na delo za direktno zvezo z glavno železniško progo, in njegova zasluga je, da se železnica na Mursko Soboto cepi od proge Ljuto-mer-Gornja Radgona v Ljutomeru in ne v Križevcih. Pod njegovim vodstvom so izginjale razne posledice vojne; občina je tudi uredila novo sejmišče, staro pa je prodala Sokolu kot stavbišče za Sokolski dom. Ustanovilo se je olepševalno društvo, ki je v kratkem času postavilo na občinskem zemljišču ob Globetki lično in prepotrebno kopališče. Ko je g. Kukovec odstopil radi nesoglasij v vprašanju glavnega kolodvora — državna uprava je itak ukrenila po svojem in ni upoštevala želj posamni-kov — mu je sledil g. Ludvik Babnik, narodnjak starega kova, ki je marljivo nadaljeval započeto delo. Umrl je kot prvi občinski svetovalec 1. 1924.
Sedanji občinski odbor je pod vodstvom župana dr. Ivana Stojana izvedel priklopitev Ljutomera na falsko električno omrežje, s čimer se je cena električnega toka znižala in položil temelj za živahnejši razvoj obrti in industrije in za ustanovitev novih podjetij. 2e prej je občina pričela s sistematičnim popravljanjem svojih cest in mostov ter prispeva prostovoljno tudi k troškom za popravilo okrajne ceste; s tem .hoče odpraviti nekdanji sloves Ljutomera kot Blatograda. Vztrajno delo bo tudi tu rodilo željene uspehe. Omeniti treba še, da je okrajni zastop nadomestil stara mostova preko Ščavnice in Stare Ščavnice z ličnima betonskima. Zunanje lice Ljutomera je pridobilo z novimi nasadi na več krajih in s spomenikom rojaka Frana Miklošiča. Občinski odbor posveča v zadnjem času posebno pažnjo komercijalizaciji električnega podjetja in prepotrebni izgraditvi kanalizacije. Popravljanje cest se nadaljuje; na nekaterih cestah se bodo uredili hodniki za pešce; pripravlja se tudi graditev klavnice za domače potrebe in izvoz. Bodoči občinski odbor bo moral misliti na več važnih zadev: na gradbo modernega vodovoda, zgradbo poslopja za s rezko poglavarstvo in končno na regulacijo vodotokov, Osobito Ščavnice in Globetke. Vsako priliko pa bo moral porabiti, da odpre prebivalstvu nove vire dohodkov in pridobitne možnosti; zato bo moral sistematično podpirati ustanovitev novih industrijskih in obrtnih podjetij.
Gospodarsko stanje mestne občine je ugodno; precejšen del izdatkov krije z dohodki iz svojih zemljišč. Zato so občinske doklade manjše ko v sosednih kmetskih občinah.
Od prevrata sem se je zgradilo v mestu nekaj novih stavb: Sokolski dom, Katoliški dom, delavnici Lesne in železne industrije, poslopje večje žage blizu kolodvora in par stanovanjskih hiš. Tudi v stanovanjskem vprašanju bo morala mestna občina storiti inici-jativne korake.
Razstava slovenskega modernega slikarstva v Pragi. S. V. U- <M3.nes» priredi let-> šnjo jesen v Reprezentančnem domu v Pragi veliko razstavo slovenskega slikarstva, ob-segajočo dela od bratov Šubicev do današnjega dne. Narodna galerija v Ljubljani je prevzela vso organizacijo razstavne zbirke in je priprave za razstavo že izvršila. Zastopanih bo preko 20 slikarjev s približno 250 slikami, grafikami in risbami. Zasebni lastniki umetnin, pa tudi vodstvo ljubljanskega Narodnega muzeja so z vsem razumevanjem dali nekatere dragocene slike Narodni galeriji za razstavo na razpolago. Koncem julija bo kolekcija odposlana v Prago, kjer bo razstava otvorjena dne 7. septembra. — V Pragi vlada veliko zanimanje za to splošao slovensko umetniško prireditev, ki bo po vojni prvič v tujini reprezentativno pokazala razvoj našega slikarstva v zadnjih petdesetih letih.
Umetnostna razstava v Osijekn. Ob priliki gospodarske razstave in velesejma se bo vršila v 09ijeku tudi umetnostna razstava Sodelujejo lahko umetniki — slikarji in
Prejšnjo nedeljo se je vršila na Kovcah intimna slovesnost polaganja in blagoslovitve temeljnega kamna novega Planinskega doma na Kovcah. Nad tristo navdušenih planincev domačinov ta tujcev se je zbralo ob določenem času na stavbnem prostoru in z ginljivo pobotžnostio planinskega navdušenja sledilo obredom polaganja in
blagoslovitve temeljnega kamna. Zadrugo Planinski dom je zastopal njen predsednik g. Anton Jelene in več članov odbora, obrede blagoslovitve pa je opravil g. duhovni svetnik Polak iz Amerike, ki se je za nekaj let v Tržiču stalno naselil.
Oba sta imela na zbrane planince kratka nagovora, ki sta izzvenela v enodušnem pozivu, da naj bodo planinski domovi torišča najplemenitejšega razvedrila in duševnega počitka in ne kraji razuzdanega pijančevanja, kakor se to, žalibog, precej pogosto še najde po naših krajih. Planinec bodi za lepote prirode navdušen, za gorske domove požrtvovalen dobrotnik in pristaš plemenitega veselja.
Naši sliki nam kažeta napredovanje stav-
Pomorsko-propagandistični tečaj »Jadranske Straže"
Split, 17. julija
Centrala »Jadranske Straže« v Splitu je tudi letos priredila svoj pomorsko-propa-gandistični tečaj, ki se je lani zelo dobro obnesel. Namen teh tečajev ie, da se natančno seznanijo delavci in ideologi »Jadranske Straže« iz notranjosti države s problemi, ki nam jih stavi Jadransko morje, na drugi strani pa, da se uvedejo v podrobno delo za naš Jadran. Enomesečni tečaj sestoji iz predavanj, demonstracij in ekskurzij.
Predavatelji so sami znani in odlični strokovnjaki: prof. dr. Ivo Rubič (»Gsj-grafija Jadrana«; »Geografija naše oba:e«; »Geografija Italije in Albanije«; vseuč prof. dr. Grga Novak (»Historija nairoda oko obale Jadrana, posebice Hrvata, Srba i Slo-venaca«; »Venecija i Slaveni«), ravnatelj Sil. Alfirevič, gener. sekretar Jadr. Straže (»Geopolitični problem Jadrana«; »O slobodi morja«), novinar Ivo Lahman »Ideologija Jadranske Straže«), prof. Stje-pan Roca (»Etnološke vrijednostj na našem primorju«), prof. Niko Bartulovič, književnik (»Razvoj književnosti na našem primorju«; »More u našoj književnosti«), don Frane Ivaniševič (»Narodni preporod na našem Jadranu«), kap. b. b. Nikoia §tanko_ vič (»Naša ratna mornarica«), por. b. b. Božo Martinec (»Podmornica prije za i posle vrileme rata«), general Dragoljub Todorčevič (»Odbrana Jadrana«), pom ka-petan Hinko Bartulovič (»O našem brodar-stvu«), dr. Ivo Belin (-»Pom.irska privre-da«), Gustav šreiber, nbarski inšpektor
pregled
kiparji _iz vse države, vendar z omejenim
številom slik in skulptur, o čemer odloča jurry. Odprava slik v Osijek gre na stroške razstavljalcev, iz Osijeka nazaj pa plača transport razstavni odbor Razstava se bo vršila od 8. do 18. septembra t. 1., slike pa se morajo poslati najpozneje do 1. septembra upravi velesejma.
Italijanska študija o Otonu Župančiču. Rimska <Rivista di letterature slave* je priobčila v junijskem zvezku med drugim zanimivim gradivom iz slovenskih literatur lepo in podrobno študijo prof. Arturja Cronia o Otcnu Zupančiču.
Nietzsche in Francozi. Nemška Nietzsche-jeva družba je razpisala letos dve nagra-ii po 6000 mark za spisa: Vpliv francoskega duha na Nietzecheja in Nietzschejev vpliv na duševno Francijo. Razpis _teh nagrad ima hvalevreden namen, da poživi kulturne sti ke med Nemci in Francozi. Jurry je sestavljena sledeče: Levy Bruhl in H. Lichtenber-ger, E. Betram, Thomas Mann, K. Voszler in Fr. \Vurzbach.
be v prvih pooetkih zidanja, zgoraj vidimo zasebno kočo na Kovcah veleposestnika Primožiča s Pristave, prav v ozadju vrhove Košute. Druga slika pokazuje udeležence slavnosti. v sredi g. duh. svetnik Polak, predsednik g. Jelene in najstarejši gost 751etni g. Primožič s Pristave.
Zanimanje za podjetje je prav veliko. Ko-
maj je koča pokazala videz svojega lica, že se oglašajo interesenti«, ki bi radi imeli sobo za celo leto. S Kovcami je res tako: Kdor je samo enkrat okusil lepoto in dobroto takega letnega ofcrepčila, ta noče nikoli več zamuditi ugodne prilike najboljšega počitka in okrepčila. Začetkom prihodnjega meseca odide na delo k gradnji Planinskega doma počitniška kolonija tukajšnje meščanske šole, ki prevzame olepševalna dela okoli doma.
Interesenti Sirom naiše lepe domovine so ponovno vabljeni, da se pri glase kot deležniki stavbne zadruge »Planinski dom« v Tržiču, ki ima v svojem programu zidanje še več planinskih domov v lepih Karavankah.
(»Naše ribarstvo«), Stanko Ožanič, .hlastni poljepriv. referent (»Poljeprivredni problemi na našem primorju«), Jerko ČuJič, ravnatelj Potniškega Urada (»Naše primorje sa gledišta turizma«.), dr. Ivo Stuko (»O pomorskem športu«), dr. Ljubo Leon-tic (»O našim izselieairima, posebno ^ u Juižnoj America«), dr. I. Bulič (»Pomorske ustanove u našim starim statutimaO, dr. Ante Verono, univ. prof. (^Osnovi pomer-skog prava«) in Otokar Lahman (»Organizacija Jadranske Straže«). Vsega skupaj približno 70 ur predavanj.
Tečaj, ki je pričel 1. julija, je slovesno o tvoril predsednik Centralnega odbora Ja, dranske Straže g. min. n. r. Juraj Biankini. Predavanja se končajo ta teden, nakar sledijo daljše ekskurzije na livar, Korčulo, Vis, Šibenik Preko, na jugu Dubrovnik, Boka Kotorška. Te dni se udeleženci tečaja udeležijo pod vodstvom inspektrria Šreiberja ponoonega ribolova na naših re-nomiranih loviščih okrog Milne in Šolte. Bilo ie že nekaj manjših ekskurzij, kakor v Bol in Suipetar, oboje na otoku Braču, v industrijski kraj Oraiš, Trogir in na Kaste-lansko Rivijero. Posebno je zadivila kurzi-ste lepota otoka 3raca in prijaznost tamoš-njega prebivalstva, posebno v Boln. Pa tudi romantični izliv Zetine v morje pri Omišu je nekaj nenavadno lenega. Dlvcta naših sedmih Kaštelov pa je itak znana.
Tečaja se udeležujejo delegati (devetnajst po številu) vseh glavnih odborov Jadranske Straže iz vse države. Delegata ljubljanskega odbora sta Viktor Pirnat. rčiteli iz Novega mesta, in Čiro Arko slušatelj filozofije iz Sv. Lenarta v Slovenski goricah; mariborski glavni odbor pa je poslal g. Ivana Ribariča in g- Mira Sijanca, oba profesorja v Mariboru.	—o.
Letovanje naših učiteljev na Bolu v Dalmaciji
Bol, 17. julija
Po večletnih ekskurzijah po naši državi in ČSR, ki so bile več ali manj zvezane z napori, smo se odločili, da naj veljajo letošnje počitnice samo poštenemu oddihu. Izbrali smo si otok Brač v srednji Dalmaciji, odkoder delamo izlete v bližnjo in daljno okolico, tako na Hvar. Vis in drugam. Nekateri so se s težkim srcem • podali v nepoznani kraj. nekateri pa se sploh niso mogli ojunačiti in se nam niso pridružili, šli so v druga letovišča ali pa so raje ostala kar doma. Glavni vzrok malodušnosti je ta, ker ie Bol pil nas popolnoma neznan. Čeprav ga z mimo vestjo lahko uvrstimo med najugodnejše kraje naše jadranske rl_ viiere!
V najhujši vročini smo se 13. t m. poslovili od Ljubljane in jo mahnili z dolenjskim vlakom do Karlovca. Tu smo imeli v kratkem času zvezo z brzovlakom v direkt-
nem posebnem vozu do Splita. Za naklonjenost velja g. načelniku glavnega kolodvora g. Ludvdgu prisrčna hvala! Med petjem in občudovanjem naše Like, ki je kljub skalnatemu svetu vabljiva, smo počasi drug za drugim, zadovoljaiioč se s trdim ležiščem, zasanjali o našem večno lepem Jadranskem morju. Samo »dežurni«, ki so stražili vhode voza, so sloneli ob oknu in pazili, da se ne bi kdo zakotalil po tleh. Bila je krasna poletna noč in kmalu nas je minila zaspanost. V daljavi smo ugledali, kako se v škrlatu dviga na obzorje solnčni velikan. Noč je bila prestama.
Počasi, a gotovo smo priiromali do Splita. Brzovlak je vozil počasneje, kakor kam-ničan. Pa nič zato, da smo le ob morju! Iz Splita vozi dnevno (razen nedelje) ob 14. iparobrod na Brač in Hvar. Ob 17. smo po krasni vožnji dospeli na Bol. Utrujeni smo okupirali ležišča, a o našem kolonij alnem življenju vam bomo pisali v kratkem.
SI. Mrovlje
Zadnja pot nesrečnega mladeniča
Častna udeležba pri pogrebu Joška Tonejca
Pogreb tragično preminulega Joška Tonejca, ki se je vršil včeraj ob 17. popoldne iz Stare poti št. 2., je živo pričal, kako priljubljen je bil simpatični, v cvetoč: dobi življenj^ umrli mladenič. Na Stari peti se je popoldne zbralo na stotine Ljubljančanov, da spremijo pokojnika na njegovi zadnji poti. Prispeli pa so tudi njegovi in bridko prizadetih roditeljev prijatelji in znanci iz Zagreba. Pevca, tovariši pokojnega .loška, so zapeli po prenosu krste v voz ganljivo žalostimiko »Vigred se povrne«.
Žalna povorka je nato krenila po Zaloški in Kette-Mumovi cesti dalje proti pokopališču. Takoj za križem so korakali uslužbenci kavarne »Evrope« ter restavracije »Lovpčki rog«, ki jo ima g. Tonejc v Zagrebu. Uslužbenci so nosili krasne bele vence z napisi. Sledili so trije uniformirani zastopniki Koturaškega saveza iz Zagreba, noseč prekrasen velik venec rdečih in dru-goboinih rož. Za temi so korakali zagrebški sportniki-motociklisti. ki jim je sledil voz z neštetimi venci pokojnikovih prijateljev.
Vozu, v katerem je ležal v beli krsti mrtvi sin in brat, je sledila globoko užaloščena Tonejčeva rodbina. Pogreba se je udeležilo veliko število športnikov, zastopniki gostibiičarske in kavarniške obrti *er ostale publike. Pred železniškim viaduktom na Kette-Muroovi cesti je sprevod obstai ter so pevci spet zapeli »Blagor mu«. Po blagoslovitvi krste v kapelici so dvignili krsto ter jc odnesli do groba štirje člani SK Ilirije in 4 člani Motociklističnega kluba, V zadnje slovo je pokojniku spregovoril predsednik zagrebškega Motokluba dr. Funk, nakar so padle prve grude na belo krsto v preranem grobu.
Neurje s točo v Beli Krajini
Metlika. 19. julija V ponedeljek zvečer je Belo Krajino znova obiskalo neurje. Med viharjem in nevihto se je vsula toča nad Semičem in okolico ter napravila občutno škodo. Zlasti so oškodovani vinogradniki, ker je toča uničila ponekod več, ponekod manj, a skupno skoraj do 60 odstotkov vinskih pridelkov.
Toča se je vsula tudi nad Drašiči in nad Požakovim. Posebno pa ie trpela Bahna gora, kjer je uničenih približno 70 odstotkov pridelkov. Kmetovalci so obupani. Zadnji čas ie pritiskala neznosna vročina in je suša začela uničevati letino, a zdaj, ko bi bil potreben dež, je prišla toča in oklestila posebno vinograde.
Nevzdržne razmere pri sta-
• 1	I1VV	¥ V"
novanjskem sodiscu v Litiji
Litija, 18. julija Klerikalci, ki so nestrpni v vseh zadevah in uvajajo politiko prav v vsako stvar, ne puščajo v miru niti najsocijalnejših naprav, ampak skušajo napraviti iz njih svoje politične ekspoziture. V dokaz temu datira še od nedavnega časa, kr so imela oni krmilo v rokah da so premenjali marsikje člane stnovanjskih sodišč, tako tudi v Litiji.
Člana stanovanjskega sodišča, sodnika g. Novaka, ki po svoji funkciji, objektivnosti in naobrazbi vsekakor spada v to korpora-cijo, so odstavili, mesto njega pa so posadili v sosvet svojega eksponenta, oblastnega poslanca in litijskega župana g. Le-bingerja. Mislimo pa, da na gesto, kjer igrajo vlogo le pozitivni zakoni in uredbe, in kjer je institucija predvsem in samo na pravni podlagi stoječa, ne gre uvajati par-tizanstva, da se zasigttrajo strankarski ob-ziri.
Istega mnenja sta bila tudi oba gg. kolega. poprej navedenega g. Novaka. Radi tega sta izvajala konsekvence ter sta podala ostavko na mesta, ki sta jih zavzemala v stanovanjskem sodišču. Sedaj se ie čutil primoranega tudi g. Lebinger, da odloži svoje mesto, saj bi bil sicer moral oddajati — pravniška mnenia . . .
Merodajne oblasti kljub vsem odstopom niso ukrenile ničesar ter stanovanjsko sodišče faktično več ne postoji. Zopet jasen dokaz kako daleč zaidejo institucije, ki jim naj bi bil na srcu Ie blagor ljudstva, ako se je začel vanje vbrizgavati partizanski serum!
Prosimo, da se napravi z energično gesto v tem pogledu red, ter da se zavarujejo interesi uradmištva in delavstva in da se jim nudi, kar zakon in pravica zahtevata in nudita. Protestiramo pa ponovno proti vsakemu uvajanju partizanske politike v to, kakor trudi v vse nestrankarske korporacije.
Roparski napad pri belem dnevu
Zagorie, 19. julija
V	ponedeljek dopoldne se je podala go-stilničarka gospa Pavla Dernovškova iz čolniš v Zagorje, da v trgovini nakupi razne potrebščine. Ko se je zopet vračala proti domu, je na samotnem kraju med Pod-krajem in čokišami opazila v grmovju poleg ceste sumljivega moškega. Ko ie Drnovškova prišla tik njega, se je mož hitro izluščil iz grmovja in jo vprašal, mar ni ona gostilničaiika v čoliiišah.
Nič hudega sluteča je gospa pritrdila in v tean hipu je neznanec že potegnil samokres, ji ga nastavil na prsi in zavpil: »Denar sem!« . . . Vsa prestrašena je gospa Dernovškova izročila napadalcu denarnico, iz katere ie lopov pobral 400 Din. Denarnico samo, dve papirnati kroni, ključ ln robec pa ji je vrnil z ironično pripombo: »Hvala lepa, gospa!« . . . Nato se je obrnil in urno izginil v gozdu.
Kmalu po tem dogodku je gospa Dernovškova srečala nekega domačina in mu opisala doživljaj in napadalca ter prosila znanca, naj obvesti orožniško postajo. Orožni-Iki so se takoj odpravili k zasledovanju, vendar navzlic marljivemu iskanju niso mogli najti sledov za drznim razbojnikom, ki se baje okrog Zagorja potika že 14 dni in je v tem času bil enkrat v Drnovškovi gostilni v čodnišah, kjer so mu celo zastonj dali jesti. Bržčas je lopov videl go. Der-novškovo v Zagorju, pa je hitel pred njo proti Čolnišam, kjer se je skril v zasedo. Spotoma so ga srečali tudi drugi domačini, ki ga opisujejo ravno tako, kakor gospa Dernovškova: lopov je star okrog 45 let, oblečen je v rjavo obleko, nosi riavc nizke čevlje in siv. svetlo obrobljen klobuk ter je podolgastega obraza in precej zaraščen.
Nerodna pomota s samomorom dveh zakoncev
LJubljana. 19. julija
V	Društveni ulici v Vodmatu je nastalo danes v zgodnjih jutranjih urah strahovito razburjenje. To tudi ni čudno, ako povemo, da sta se dva: on in ona — »zastrupila«. Kmalu po 6. uri se je začul v hiši št. 25 strašen krik. ki mu je sledilo obupno žensko vpitje. Ženskemu kričanju so se kmalu pridružili moški basi in končno so se mešani glasovi zgnetli v nedoločno fcučanje, iz katerega se je od časa do časa začul oster protest ženske, nato pa spet moškega.
Naenkrat je pridrvel pred hišo tudi rešilni voz, v katerega so zmašili dve, obupno okrog sebe otepajoči, napol goli telesi. Ko je voz oddrdral proti bolnici, se je oddahnil kup ljudi in so se culi še ženski glasovi: »Ježeštama, zastrupila sta se, zdaj sta pa še znorela povrhu!«
Tukaj smo že skoraj pri kraju dogodka, vendar je treba povedati še začetek in konec. V omenjeni hiši stanuje zakonski par, Ivan in Malči po imenu. Malči je nekam bolehna in zato včasi zelo potrta. Ivan pa jo ima zelo rad Sooči sta Ivan in Malči dejala tekom pogovora stari sosedi. »Mati, če jutri več ne vstaneva, pa kar vi kanalč-ke nafutrajte!«
Med pogovorom sta se držala oba zelo žalostno. Soseda ni dobro znala, ali mislita na smrt ali na petnajst kanarčkov, ki jih imata v kletkah v stanovanju. Tekom noči pa je v sosedi prevladala misel, da nameravata v skupno smrt. Žilica ji ni dala miru in je stopila že pred 7. uro v njuno stanovanje. Videla je, da ležita v postelji in se niti ne ganeta. Soseda se je tedaj prijela z obema rokama za glavo in je strašno zakričala: »Joj, joj, zastrupila sta se!« Nato je skočila v vežo ln se tam drla naprej, dokler ,mso prihiteli vsi sosedje na kup in udrli v stanovanje Ivana in Malčke. Zbudili so ju seveda s kričanjem že prej. Nekdo je brzo telefoniral po rešilni voz, drugi pa so pomagali vleči oba iz postelje. Ivan in Malči sta se branila na vse kriplie, toda nič ni pomagalo, češ: Zastrupljena sta. Saj sta že čisto »švoh«. Saj ne bosta zdržala do bolnice. Že sedaj sta bolj na onem, kakor na tem svetu! . . .
Ljudje so kričali vsevprek In se suvali z zakonskim parom, ki je hotel dopovedati navdušenim samaritanom, da sta popolnoma zdrava in da je misel o nameravanem samomoru zrastla samo v bujni domišljiji sosede.
»Znorela sta!« so pričeli kričati nekateri in vpili, da je bilo joi. doktor nI obeh re-vežav odpeljal roiHni voz. V bolnici šele sta moela oba nesrečneža pojasniti položaj in dopovedati zdravniku in strežnikom, da je vse skupaj le vražje nerodna pomota, ki je povzročila toliko razburjenja po celem Vodroatu, največ pa seveda njima.
7. avgusta
Sokolska tombola
na Bledu
Kulturni
Domače vesti
*	Nove borze dela. Ministrstvo za soctfal-
oo politiko je ustanovilo še tri nove borze dela in sicer v Novem Sadu SpHtu in Sarajevu. Vse tri borze so ustanovljene na zahtevo delavskih zbornic vsled velfke krize in nezaposlenosti delavstva. Borza dela v Splitu prične takoj svoje delovanje. Za šefa te borze je imenovan Andrej Klanjšček bivši šef borze dela v Ljubljani.
*	Dijaki sredo k vojakom. Dne 1. avgusta nastopijo dijaki-novinol vojaško službo da absolvirajo svoj »vojni rok«. Dijaki bodo svoj rok devet mesecev služiM odslej samo v šolah za rezervne oficirje, ker so dijaške tete pri polkih ukini ene.
*	Zračni promet Beograd-Zagreb. Kakor smo kratko poročali, prične zračni promet med Beogradom in Zagrebom v pondeljek 25. julija, in sicer z vojaškimi avijonl, dokler si društvo ne nabavi lastnih aparatov. Službo bodo vršili trije vojaški aviioni tipa Breguet XIX. Po en. aparat bo v rezervi v Beogradu in Zagrebu, tretji pa bo opravlja! ilužbo. Vsak avijoo ima Renauldov motor s 300 konjskimi silami. Cim prispelo že naročena potniška, letala, prične društvo tudi s prevažanjem oseb.
*	Obvezen sprejem kovanega drobiža. Zamenjava državnega papirnatega drobiža za kovanj drobiž se mora dovršiti do 30. sept Kovani drobiž se mora sprejemati v naslednjih količinah: v komadih po 0.50 do 100 Din v komadih po 1 Din do 200 Din in v komadih po 2 Din do 500 Din.
*	Frizerski kongres v Sarajevu. V Sarajevu bo v dneh 9. in 10. avgusta redna letna skupščina frizerjev, katere se udeleže delegati iz vseh pokrajin naše države.
*	Železniškim upokojencem najnovejšega datuma v vednost Razočaran železniški upokojenec nas prosi za objavo naslednjih vrstic: Železniškim upokojencem, ki so bili brzojavno upokojeni dne 1. aprila t. L naj služi v tolažbo ravnokar došla pomirljiva vest, (ki jo je prejelo društvo upokojencev) da so se podali merodajni činitefti generalne direkcije v Beogradu in oblastne direkcije v Ljubljani na daljši oddih. Zato ie nepotrebna vsaka intervencija glede izplačanja predujma (akontacije) na pokoinino. Treba je torej mirno potrpeti, da se vrnejo gospodje iz raznih kopališč. Že 1. oktobra t. 1. »e bodo izplačale akontacije vsem prizadetim in tudi, kar se tiče končne pokojnine, so računi pri raznih odsekih tako daieč napredovali, da bo do Božiča t. 1 vse poravnano.
*	Operetni večer prirede člani Narodne-' ga gledališča iz Ljubljane po nekaterih krajih Slovenije pod vodstvom režiserja g. Ptovheta. Spored vsebuie razne duete in »o! o točke s plesi iz različnih novejših in starejših operet kakor: »Grofica Marica«, »Orlov«, »Poljska kri«, »Ločena žena«, »Valčkov čar«, »Ptičar« in dr. Ker je spored velezabaven, smo prepričani, da se bo občinstvo povsod odzvalo v polnem številu. Gostovanje prične v soboto, dne 23. julija t L v Trbovljah v dvorani ge. Ane Forteieve ob 20 ter se nadaljuie kakor sledi nedeljo, 24. julija v Hrastniku (Narodni dom); v pondeljek, 25. iulija v Rimskih Toplicah (Zdraviliška dvorana); v torek, 26 julija v Dobrni pri Celin (zdraviliška dvorana); v sredo 27. julija v Rogaški Slatini (zdraviliška dvorana): 28. julija na Vranskem (v dvorani C. M. pri Slovanu) in 29. julija v Domžalah (Sokolski dom). Sodelujejo: ga Vera Balatkova in gg. Peček. Pov-he in operni kapelnik Balatka.
*	Smrtna kosa. V pondeljek je no kratki bolezni umrl v Ljubljani železničar g. Kari Jevnikar. Bil je dober soprog in biag oče, vesten v službi, v splošnem mirnega značaja in priljubljen v vsaki družbi, posebno pa spoštovan med svojimi tovariši. Pogreb sc bo vršil danes ob 17. iz mrtvašaicc Stara pot 2, k Sv. Križu. Bodi pokojnemu ohranjen blag spomin, žalujočim r.aše iskano sožalje!
*	Naši v Ameriki. Na Western univerzi v Clevelandu je nedavno gradniral naš slo-
. venski rojak g. Josip Ogrin. ki se bo kot odvetnik stalno naselil v Clevelandu. — V Forest City je na grozen način izvršil samomor slovenski priseljenec Anton Cerar. Ko se je zjutraj ob štirih vrnil z dela, je vzel dinamim; naboj ga zažgal in se vtegel nanj ter čakal eksplozije in smrti. Eksplozija je bHa tako silna, da se ie detonacija slišala daleč naokrog. Ko so prihiteli ljudje so našli Cerarja strašno razmesarjenega. Kaj je moža gnalo v tako grozno smrt. ni znano Pokojnik zapušča vdovo in deset otrok. Najstarejši je star 16 let, najmlajši je še dojenček.
*	Prenočišča na ladjah. »Dubrovačka plo-v»dba« je dovolila tuicem, ki prispejo v Dir brovnik, da lahko prenoče na njenih ladjah, ker je radi velikega števila tujih gostov tež ko takoj najti hotelsko soba
*	Himen. Na Brezjah se je včeraj poročil g dr. Leon Savn i k, specijalist za ženske bolezni in porodništvo, sin uglednega kranjskega zdravnika dr. Edvarda Šavmka, z Z-Sipko C ud novo iz znane ljubljanske narodne rodbine.
*	Bolni carska podčastniška šola v Niša sprejme letos 80 gojencev. Sprejemajo se kandidati, ki so naši državljani, ki niso starejši od 21 let ter so dovršili vsai osnovno šolo. Prošnje za sprejem naj se pošljejo komandi omenjene šole do 15. septembra ter morajo biti dne 25. septembra ob osmih v Nišu v bolni čar ski šoli, da se zdravniško pregledajo. Komandanti vojaških okrožij na dotičnem ozemlju morajo izdati brezplačno karto t a potovanje vsakemu kandidatu, ki pokaže potrdilo komande bolničarske podčastniške šole, da ie uvrščen med kandidate. Brezplačen povratek za nespreiete kandidate ižda komandant šole. Šola traja dve leti. Po končani šoli se porazvrste gojene: pc saniitifiii cdinicah in nannvaH kot uad-J
*	Pozor, županstva in posestniki! V novejšem času je opažati, da razna privatna podjetja, litografski zavodi, risarji, občinski tajniki itd- poskušajo izdelovati najrazličnejše mapne koplje, občinske in nrivatoo-posestne mape, izvlečke iz posestnih listov in parcelne zapisnike. Kje in kako dobivajo tozadevne pripomočke, ni znano. Pač pa je znano in ugotovljeno, da so po večini taka dela »šundc, posebno pa mape in kopije prav slabo izvršene in nerabne. In dragi so ti prepisi operatov katastra tako. da običajno presegajo pravilno zaračunane stroške za 50 do 150%. Dostikrat na so ti ljudje samo posredovalci in si zaračtmaio masne provizije. Zato opozarjamo interesente in naročnike, naj ne naročajo katastrskih operatov (map) pri raznih navedaoih firmah, ker prejmejo slabo izdelane ln nerabne stvari, plačajo pa previsoke pristojbine. Pre plse katastrskih operatov, zlasti mape ceiih občin, mapne kopije, posestne mane in parcelne zapisnike je naročiti edino pri kata-stralnem mapnem arhivu v Ljubljani ustno ali pismeno; vnanji naročniki pa lahko naročajo potom okrajnih katastrskih uprav (potom geometrov). Le v katastralneji mapnem arhivu se delo strokovno, točno in pravilno izvršuje to primerno zaračuna po stalnem tarifu. — L P.
*	Velik lov na divje sv tale v Attemsovem revirja. V lastnem revirju veteposestva dr. Ferdinanda Attemsa v »Hartensteinu« kal občine FBštanj, ki ga imajo v zakupu dediči v Kozjem umrlega notarja dr. Barleta, so se pojavile v večjem številu divje svinje, ki povzročajo ondotntm posestnikom na polj skih pridelkih ogromno škodo. Da preprečim nadaljno oškodovanje tamošnJega siromašnega prebivalstva, odrejam uradno v smislu § 66. lovskega zakona lov na divje svinje in to za četrtek dne 28. julija t 1. s sestankom ob 8. url zjutraj v Kozjem pred občinskim uradom. Lov bo vodil revirni gozdar In oskrbnik g. Franc Požarnik iz Podčetrtka. Lovilo se bo v enem pogonu po celem revirju, brez psov, po načrtu g. oskrbnika. Lov se ponovi eventualno drugi dan v področju lovišča občine Pilštanj, kj ga ima v najem zdravnik dr. Fran Zupan iz Bistre pri Vrhniki. Za lov je potrebno 100 strelcev, ki naj bodo opremljeni z risanica-mi odn. predpisanim orožjem in municijo, 8 poklicnih lovcev za nastavljanje strelcev ter kot vodje gonjačev, ki jih imajo staviti na brezplačno razpolago obmejne občine Kozje Pilštanj, Veternik ln Zagorje v sorazmernem številu. K udeležbi vabim nadalje vse lovce obmejnih občin, ki posedujejo orožne liste, ter orožniško postajo v Kozjem, da nudi z event pritegnitvijo potrebnega števila orožnikov iz bližnjih postaj asistenco pri vzdrževanju reda prilikom pogona. -*-Srezki poglavar dr. Hrašovec.
KUŠAKOVIČA KALODONT
najboljša pasta za zobe.
*	Smrt avijatika. V državni bolnici v Beogradu je v pondeljek zvečer umrl Mu-stafa Tekeredžič, zrakoplova poročnik avi jatične komande v Novem Sadu. Ponesrečil se je pri spuščanju na novosadskem aerodromu. Rodom je bil iz Rogatice v Bosni.
*	Beg Jz prisilne delavnice. Ravnateljstvo prisilne delavnice v Stari Gradiški sporoča, da so iz tamkajšnjega zavoda pobegnili trije kaznjenci, vsi trije rodom iz Slovenije: Josip Pakiž, 30 let staT iz Gradišča pri Logatcu; Josip Cvetko, 29 let star. iz Polzele v Savinjski dolini in Mihael Sere, 43 let star, rodom iz Bezine v mariborskem okraju.
*	Grozna smrt mladega diiaka. Kakor poročajo iz Kotora, je prošli petek na cesti Ercegnovi-Kotor smrtno ponesrečil mladi dijak Jovan Gjuraškovič Iz Podgorice. Pokojni Gjuraškovič se je z avtomobilom vozli v Kotor, nasproti pa mu je orivozil neki drugi avtomobil Boječ se, da bosta avtomobila trčila skupaj, je Gjuraškovič iz avtomobila skočil v morje tako nesrečno, da ie z glavo priletel ob skalo. Gornii del lobanje jg odletel in možgani so se razsui v vodo. Avtomobila sta prošla drug mimo drugega, ne da bj se pripetila kaka nesreča. Gjuraškovič je baje študiral v Ljubljani.
*	Samomor 81 letnega starca. V Hudenju pri Trebnjem se je te dni v gozdu obesil 81 let stari užitkar Joža Turk. Starec je izvršil samomor v duševni depresiji, ker je pred nevi umrl njegov dolgoletni dobri prijatelj Zupančič.
*	Požigalec iz maščevanja. V okolici Mo-staria je seljak Ante Rebič zažgal hišo svo-lega soseda. Milana Drago vi ča. s katerim Je že dolgo živel v prepiru. Zgorela je hiša in gospodarsko poslopje. Skoda znaša nad 60.000 Din. Požigalec ie aretiran.
*	Smrt diiaka v Savi. Pri Brežicah je v nedeljo pri kopanju v Savi, tam kier se Krka steka v Savo, utonil dijak zagrebškega učiteljišča Milan Ivančič, rodom iz Istre. Dijaki-tovariši, videč da se potaplja, so mu Priskočili na pomoč a brez uspeha. Utopljenca niso našli.
*	Nesrečna ljubezen. V cetinjski bolnici leži težko ranjena mlada lepa Črn ogorka Olga Srzentičeva, ki ie bila junakinja pretresljive ljubavne drame. Že dve leti je bil v mladenko smrtno zaljubljen stasitj Dara Pavlovič. Ona pa ga je zavračala. Pred
dnevi Jo je dobil na paši nad bidskimi vinogradi Zahteval je, da se končno odloči zanj. Ker ga je zopet odbila, je potegnil samokres in dekle pogodil v hrbet Ko se ie zvijala v agoniji, Jo Je še prosil ljubezni, nato pa si je sam pognal kroglo v glavo in se zgrudi mrtev. Seijaki, ki so prftrtteB na prizorišče te tragedije, so nezavestno dekle hitro prepeljan v cotinJsfco bolnico, kjer utegne okrevati. In tako *e fantu ne bo izpolnila poslednja želja, U jo ie Izrazil v pismo, najdenem pri njem: da naj skupno pokopljejo njo, trdovratnico, ln nJega, ubijalca.
Nal bo v tovarni ali pisani, vsakdo lahko ti danes priseže, da se pri deta »CUo*-limonada kot okreptUo najbolj pnleže.
*	Žrtev tramvajske nesreče v Beogradu.
V nedeljo zvečer Je v Beogradu iztiril vož-dovsld tramvaj. Močan sunek Je s pločnika vrgel administrativnega podporočnika J niče ta Škodo, ki Je s tako silo trčil ob tlak, da se mu je razbila lobanja in zlomila desna roka. V pondeljek ie ranjenec podlegel težkim poškodbam. Med ostalimi ranjenci le v resnem stanju neki Trandaiilovič, ki ima Istotako občutne poškodbe na glavj in kontuzije po vsei levi strani.
*	Slika sv. Cirila in Metoda. V času, ko Je zopet oživel kult slovanskih blagovestni-kov Cirila ta Metoda ie izdala trgovina umetnih in obrtnih izd«Tcov P. Nikoilč v Zagrebu, Hica 36, lepo Lzieano obilno ko-lorirano sliko »Sv. Ciril in Metod pred papežem Hadrijanom«. Slika se prodaja v okusnem lesenem okvirju. V Sloveniji zasto pa tvrdko potnik omenjene tvrdke g. Dušan Jovanovtč. Stfka bo okras marsikateri slovenski hiši. Stane 400 Dto: v oorokih plačljiva v 6 mesecih, pa stane 459 Din. Razstavljena ie v Narodni knjigami v Stitarjevi ulici v Ljubljani.
AU VESTE, KJE DOBITE BUČNO OLJE?
Po solidni ceni in najfinejšo kvaliteto pri FRANC PAVLIN Gradišče št. 3.
*	Čudežne zdravilne uspehe dosežete pri revmatizmu, krčih, nevraigiiab (ischias), pri živčnih in ženskih boleznih, pri zapne-nju žil. motenju preosnove, ostarelosti, kron. kožnih boleznih, svoje telo okrepčate in pomladite, ako napravite kuro v starodav-nem radioemanacijskem termalnem kopališču Toplice pri Novem mestu (Dolenjske Toplice) 36—38° C. Postaja Straža-Toplice (3 km). Sezona od 1- maja do 30. sept Ves modern komfort. Prospekte na zahtevo Pošta, telegraf in telefon.	142
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Pri nadnhi in boleznih srca, pri bolečinah v Pljučih in prsih, skrofulozi in rahj-tisu, povečanju šHtoih žlez in tvoritvi golše je odvod v črevo z rabo prirodne gren-čice »Franz-Josef« bistveno domače zdravilo. Kliniki svetovnega slovesa so videli, da so se pri jetičnih prvi čas se pojavljajoča zagatenja umaknila z rabo vode »Franz-Josef«, ne da bi se pojavila neprijetna driska. Dobi se v lekarnah, drogeriiah in špecerijskih trgovinah.
*	Pozor! Kdor še ni poizkusil Schichtove-ga terpentinovega mila ne ve, kaj ie dibro.
*	Posavska podružnica SPD v Zidanem mostu bo priredila dne 7. avgusta v Sevnici in 4. septembra v Zidanem tnos.u veselico, kar naj okoliška društva b!d^;vo;.:o upoštevati pri določitvi svojih prireditev. Dobiček obeh veselic je določen za zidavo nove koče na Lisci.	10S2
Iz Ljubljane
Higiiena ust.
Higijena zobovja je istotako važna kot čistost lic in rok. Važno je pa tudi. da si izberemo pravo sredstvo: Pebeco pasto za zobe. Ista Je sestavi j ena na znanstveni podlagi
PEBECO, pasta za zobe-
u— Društvo »Treznost« ima svoi počitniški sestanek v sredo ob 18.30 v Akademskem kolegiju, Kolodvorska ulica, pritličje levo. Dnevni red: »Protialkoho'ni kongres in delo po kongresu«, poroča br. dT. Mikič. Vabimo vse člane (ice) in prijatelje.
u— Drobna policijska kronika. Policija je pričela zadnji čas energičneje preganjati razne brezobzirne voznike, šoferje in kolesarje, ki nikakor nočejo upoštevat,- predpisov o cestnem policijskem redu. Dočltt. Je bilo v nedeljo 26. takih prijav jih je danes zopet 13. Prijavljeni sta bili dalje 2 tatvini, 1 poneverba, 1 pretep, 1 prestopek nedostojnega vedenja, 1 prestopek prekoračenja policijske ure in 1 prestopek obrtnega reda. Aretovan je bil neki Miha, ki ga Ljubljana tako mika, da je prišel v mesrto kljub prepovedanem povratku.
u— Nezgoda. Ko se je vozil kovaški mojster Fran Klemenčič iz Smarce včeraj dopoldne s kolesom po Masarvkovi cesti, je pridirjal od druge strani neznan kolesar in se z vso silo zaletel vanj. Klemenčič je odletel na tla, k sreči pa je dobil le lažje poškodbe. Največ škode trpi na kolesu, ki je močno pokvarjeno. Povzročitelj nezgode ni hotel počakati, marveč je takoj zopet zasedel kolo in izginil proti Posaviu.
u— Vlomilec v stanovanju. Drzni vlomilec, ki je v nedeljo zvečer obiskal stanovanje Ane Tornagc na Poljanski cesti, je pustil na verandi par copat Copate ie pri plezanju sezul, nato pa jih ie pri naglem pobegu pozabil vzeti s seboj. Iz tega, da je imel tat obute copate, se sklepa, da mora stanovati kie v bližini Tornagove hiše, ker pač ni hodil v copatah po ulicah. Policija mu je že za petami.
o— Tatinski drobiž. Na Selo se je pri topel Jože, poznan postopač, ki je nevaren tudi tuji iastmni. Predsnočnjim se je splazil v hlev župana Oražma ter ukradel 300 Din vredno konjsko opreme. Prej se ie že utiho-tapfl tudi na dvorišče posestnice Marije 2i-danove ter pokradel nekaj poljskega orodja vajeti in hlapcu nekaj obleke. Jožeta policija marljivo zasleduje, vendar ta noče na spregled. — Strojevodja Josip Justin iz Rožne doline je prijavil, da mu je neznan žepar ukradel v nedeljo med kopanjem pri Bo-kaicih 150 Din vredno uro.
o— Strela udarila v psa. Ko se je predvčerajšnjim popoldne primaviiaio k nevihti
je oblake nad mestom nenadoma razsvetli močan blisk, kateremu je sledil rezek, oster tresk, da so se ljudje ca ukcah kar stresli. »Zdajle je pa treščilo uricam«, so se menili vsi Jn res se je v tistem hipu že zakotalil po tleh velik pes-čuvaj na dvorišču Martin-Hčeve hiše v Trnovem ob Ljubljani. V hipu ko se je zabiiskaio je pes, .privezan na verigi tekel čez dvorišče. Strela je udarila naravnost vanj in ga priblla k tlom. Pes je bK seveda na mestu mrtev.
n— Člane Jahalne šole Kola jahačev opozarjamo na sestanek, ki bo danes ob 21. na vrtu restavracije Zvezda. Gre za nadaljevanje jahalne šole in zato je udeležba nujna o— Stenicol najboljše sredstvo proti stenicam v zalogi drogerije A. Kane, Židovska ulica.	1006
Iz Maribora
a— Mariborska oblastna skupščina bo danes zopet zasedala in sklepala med rugim o novem proračunu, o ustanovitvi lastnega denarnega zavoda, nakupa poslopja za skup ščino (Scherbaumovo vilo) ter o službeni pragmatiki za uradništvo oblastnega odbora in oblastnih zavodov.
a— Pogreb spoštovanega duhovnika. Vče raj popoldne se je vršil pogreb v splošni bolnica umrlega kaplana Pavla Holcmana. Velikanska udeležba občinstva je pokazala kako tudi naprednjaki Spoštujejo pravega duhovnika, ki se res v duhu resničnega krščanstva posveča svojemu težkemu pokHcu Rajni magdalenski kaplan ie služboval dolga leta v Mariboru, toda ne enkrat ni prišel v konflikt s komnrkoli, ker je t»ač vršil to, v kar je bil poklican. V posvetne zadeve, ki razpaljajo ljudske strasti in povzročajo med verniki samo sovražnosti, se ni vmešaval in tako je bil spoštovan pri pripadnikih vseh političnih strank in tako dosegel več za katoliško vero. kot drugi, ki nosijo brezverstvo in krščanske resnice bolj na Jeziku, kakor v srcu. Umrlega kaplana Holanana bo ohranil ves Maribor v najlepšem spominu.
a— Maribor po avstrijski stavki Danes se je razvil ves železniški promet iz Maribora proti Avstriji že popolnoma normalno. Prvi vlak je pripeljal iz Avstrije zjutraj po drugi uri, in sicer brzovlak, ki bi moral sicer že opolnoči odpeljati iz Dunaia, pa je odpeljal šele Iz Gradca, kjer so stavkali še do polnoči Vlak je bil slabo zaseden in je pripeljal komaj kakih 20 potnikov. Nato je kmalu po 3. zjutraj odpeljal naš brzovlak
v	Avstrijo, s katerim je potovalo okrog 200 potnikov. Cehi s tem vlakom še niso imeli zveze in so zapustili Maribor šele s popoldanskim brzoviakom, ki je bil skoraj nabito poln. V splošnem pa danes inozemski vlaki niso bili preveč zasedeni, ker ružni kraji še niso obveščeni o končam stavki (Op. irr.: Edino Jutro« je imelo danes poročilo iz Maribora, da že začne železniški promet). Danes je odšlo skupno že pet vlakov v Avstrijo in to dva brzovlaka in trije osebni, tako da so se potniki lepo razdelili. Tudi mad-žaTski brzovlak, ki prihaja čez Kotoribo in Pragersko po dravski prog, na Koroško, je bil že danes v prometu. Maribor je nudil zopet svoej običajno lice. dočim so bile še včeraj ulice in lokali polni tujih ljudi In govoric.
a— Obisk čeških dijakov. Danes v sredo ob 14. se pripeljejo s praškim brzovlakom na svojem potovanju na letovišče v Celje praški češki dijaki, skupno s proiesorji 37 oseb, ki jih pošilja mestna občina praška na enomesečno bivanje v Sloveniio. Med postankom vlaka jih bo na kolodvoru sprejela in pogostila JČ Liga, ki vabi tudi ostale svoje člane zlasti pa odbornike, da se udeleže sprejema. — Nadalje je javlien Lig; tudi obisk čeških akademikov iz mesta Kralje
vi	Hradec, l*:-r so lansko leto ob priliki ustanovitve tamošnje JČ lige tako sijajno sprejeli in počastili jugoslovenske narlamen tarče, med katerimi sta bila tudi narodna poslanca iz Maribora gg. dr. Pivko in Žfbot Ceškj akademiki so se ravno včeraj odpeljali po Dunavu v Jugoslavijo in bodo obiskali vsa važnejša mesta v naši državi, zlasti tudi morje. Ta ekskurziia je oficijetea in je o njej obveščeno tudi naše zraianje ministrstvo ter jugoslovenski poslanik v Pragi. Na povratku ostanejo češki akademl-1» en dan v Mariboru, kier se narodno občinstvo že veseli obiska dragih gostov.
a— Nemška liga za sporazum narodov v
Sloveniji bo končno ustanovljena danes ob 18. v restavraciji »Senekovič« v Tattenba-chovj ulici. Zborovanje je bilo sklicano že pred več tedni, vendar pa ga ie takrat poli-cjia radi raznih nepravilnosti zabranfla.
a— Novi davki. Danes bo oblastna skupščina za mariborsko oblast iskala kritja za svtij proračun. Uvesti nameravajo tri nove davke in sicer nočni davek na obisk gostiln in kavarn, ki ga je letos odpravila mariborska občina, ki je dobivala od njega nad 300 tisoč dinarjev čistega. Sedai bo dobivala ta denar mariborska oblast Nadalie hočejo obdavčiti tantijeme upravnih svetnikov delniških dražb. s 100% dokiado fn posebno doklado na državno takso in lovske karte. Končno bo uporabila oblast tudi čiste dohodke zdravilišča Rogaška Slatina, ki so proračunani na 61.200 Din letno. Zdravi-Hšče Dobrna še ne Izkazuje čistega dobička ker hočejo zdravilišče še nanovo urediti in modernizirati.
a— Prosta stanovanja v Mariboru. Mejna nuca štev. 26, pritličje, 1 soba s štedilrtkom od stranke Ivan Koban. Mejna ulica 26. prf-tiičje, I soba s štedilnikom od stranke An t. Seratič. Koroška cesta 39, podstrešje na dvorišču, 1 soba s štedilnikom od stranke jvan Dimec. Tezno. Ptujska cesta 31, 1 soba kuhinja fe pritikline od stranke Anton Jugo-vič Slov. Bfstrfca št 104. 2 sobi kuhinja in pritikline od stranke Josip Jelen. Meljska cesta 72, podstrešje. 1 soba s štedilnikom od stranke Kari Nerat Sv. Lenart v Slov. goricah št 62. 1 soba. kuhinja in pritikline od stranke Josip Rešek. Tezno. Ptujska cesta 53, dvorišče, 1 soba. kuhinja
in pritikline od stranke Josip Horvat Slov. Bistrica št. 38, 1 soba od stranke Marije Jančič. Slov. Bistrica št. 110. pritličje, 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Josip Vrečko. Slov. Bistrica št. 63, 2 sobi kuhinja in pritikline od stranke Franc Covnik. Slov. Bistrica št 114, 2 sobi, kabinet, kuhinja in pritikline od stranke Maks Rovšek. Lajters-berg št 339, 2 sobi soba za služkinjo, kuhinja in pritikline od žandarmeriiske Staniče. Nova vas, Bolfenkova ulica št 1. 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Alojzi: Nerat Krčevina št 190, 1 soba s štedilnikom od stranke Kari Kos. Koroška cesta št IS. dvorišče, 1 soba s štedilnikom od stranke Ivan Plohi Vetrinjska ulica štev. 5-1, 1 soba, kuhinja in pritikline od stranke Ivan Lorber. Šolska ulica štev. 5-L sedai ulica 10 oktobra, 3 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Miodrag Jankovič. Vrazova ulica štev. 9-II, 4 sobe, kuhinja in pritikline od stranke Anton Tonejc. Tattenbachova ulica štev. 25-1, 4 sobe, kopalnica, kabinet za služkinjo, kuhinja in pritikline od stranke Eme Zalokar. Smoletova ulica štev. 8-1, 2 sobi kuhinja in pritikline od stranke Fr. Artič.
Iz Kranja
r— Kranjska nedelja. Edini up, na kate* rega so vsi zidali načrte, kako bodo pre« živeli kranjsko nedeljo, — lepo, solnčno vreme — se nam je izneverilo. Turistom so se skrile planine v črne oblake, toda mnogih tudi to ni oplašilo. Dobro jc bil obiskan bližnji Storžič nad Kranjem, kjer je sedaj v bujnem razcvetu krasna planin« ska flora, kakor malokje v naših gorenj« skih planinah. Občuti se pomanjkanje ko« če na Storžiču, ki bi bila dostopna vsako« muT. Izpolnitev te vrzeli pa ne bi bila tako težko izpeljiva, ker imamo na obeh straneh Storžiča zgrajene lepe privatne lovske ko« če. Deževno oblačno vreme je hudo razje« žilo še številnejšo kategorijo kopalcev. Bregovi Save pri tržiškem železniškem mo« stu, kjer ob iolnčmh nedeljah mrgoli lju« dl so bili topot vsi prazni, zapuščeni. Ve« selo razpoloženje so zadeli edino vsi oni številni »popoldanski turisti« iz Kranja in tudi iz Ljubljane, ki so zlezli na Šmarjetno goro, kjer kraljuje gostoljubni in podjetni gostilničar. Sedaj jim je pripravil z nabavo poldrug meter dolgega daljnogleda nov užitek. Pretekli petek so z daljnogle« dom razločevali Aljažev stolp na Triglavu, turiste pred domom na Krvavcu, ter celo gledali na ure ljubljanskih cerkva in gTada. Vsak more le pohvaliti podjetnost gostil« ničarja, ki se trudi, da bi obnovil sloves Smarjetne gore, kakršen ji po odlični legi in izrednem razgledu gre. To so spoznali že številni bratje iz Hrvatske in Srbije, ki so si tekoče tedne izbrali Šmarjetno goro za letovišče v tako lepem številu, da so vse sobe že zasedene. Tuji ljudje znajo naše naravne lepote bolj ceniti kakor do« mačinl Zato pa so za domačina deževne poletne nedelje puste, dolgočasne. Kmet ie z veseljem gledal temne oblake in si že« iel za svoja polja obilnega deževja. Prihod« nja nedelja pa bo gotovo živahna ne gle« de na ugodno ali slabo vreme, ker hotno imeli občinske volitve...
r— Gostovanje novosadskega Narodnega gledaliSSa. Danes gostujejo v Kranju čla» ni novosadskega Narodnega gledališča. V gledališki dvorani Narodnega doma bodo vprizorili zvečer ob 20. Nušidevi komediji «Ljubavnik» in »Človek, ki dresira ženske* ter enodejansko humoresko Pecije Petro« vida «Na kopicah sena». Pred predstavo bo Spaso Prodanovič recitiral znano »cMaliin potomcem velikega Rima». Po predstavi prosta zabava. Med gosti nastopita tudi od lična člana novosadskega gledališča g. St. Kolušinac in ga. Kcrvelka KolaSnac.
Iz Litije
Hiter razvoj veslaškega športa v Litiji
Litija, 19. julija.
Zadnje dneve, ki so poln; solnca, so brc« govi Save izredno številno obiskani. Hla> dijo se tudi mnogi ki jih v prejšnih mrzlejš£h letih ni Sava prav nič mikala.
Za vodni šport se zanima posebno naša srednja in visokošolska mladina. Pretežna večina si je že omislil* svoje lastne, ozke in podolgovate čolne, tako zvane «Seelen» trankerje«. Prijetno je gledati, ko odplove vsa »mornarica« po Savi kjer se vrše med« sebojno tekme v hitrosti Nov tip čolna, kakršne izdelujejo domači mizarji po 100 do 150 Din, pa je precej nevaren. Zadnjič se je sredi Save prevrnil neki dijak, ki je preizkušal novo kupljeni čoln Čoln ga je potegnil pod sebe. Ko so videli njegovi so« drugI da fanta ni dalje časa izpod čolna, so priskočili na pomoč. Vsega brez sape so potegnili na breg, kjer si je šele po dalj. čem času opomogel ter prišel do besede. Takoj, ko so ga potegnili izpod čolna, je dajal od sebe le nekake hropeče glasove.
Navajamo dogodek v previdno ravnanje vsem onim, ki si nabavijo čoln. Sicer pa. ko se navadiš na vožnjo, in na držanje rav« notežja, ni prav nikake nevarnosti več. Pri« čakujemo, da nas podjetni športniki prese« netijo v najkrajšem času z javno hitrostno tekmo, ki bo zanimanje za veslaški šport še bolj povzdignila.
i— Preselitev razpoSljalnice Batič. Naš kraj je zapustil po daljšem bivanju g. Jo« sip Batič, ter se preselil v Ljubljano. Gospod Batič, ki si je ustanovil iz majhnih začetkov razpošiljalnico vsakojakih dne v« nih potrebščin. je s svojo solidnostjo in skromnostjo prešel v velik trgovski raz« mah, tako da mu litija ne nudi dovolj podlage za razširjenje podjetja. Ob njegovem odhodu v Ljubljano, kjer ima več iz« gloda z* proepeh, mu želimo sreče še na/
i— Revizija gasilnih droUev litijske žw pe. Kakor nas obvešča vodstvo litijske ga« silske Sope, izvrši revizijska komisija obi« čajni letni pregled posameznih, v njej včla« njenih društev. Komisijo tvorijo načelnik g. Lajovic, orodjar g. Dobrave, tajnik g. Petere« — vsi iz Litije, ter odbornik g. Hočevar iz Zagorja. Dan pregleda je določen za nedeljo, 31. julija. . Sokolov nastop. Sokolsko društvo Li« tijafSmartoo je sklenilo na svoji zadnji se, jI da se vrši letošnji javni nastop v šmari« nem dne 14. avgusta. Odbor prosi da vza« mejo vsa bližnja društva notico na znanje m naj ne priredijo takrat nobenih drugih nastopov. Obenem vabimo vse Sokolsrvo in drugo. Sokolu naklonjeno občinstvo, da se udeleže ntie prireditve.
Iz Trbovelj
t— Velik gož v Studencih. Včeraj so opazili na vrhu hriba med Trbovljami in Hrastnikom nedaleč od oeste, ki spaja obe kotlini, goža, velikega do 3 m in kakoir ro» ka debelega. Pričeli so ga obmetavati a kamenjem, vendar jim je ušel v grmovje. Gož v tej velikosti je vsekakor zelo redek eksemplar.
t— Kopalna sezona v Trbovljah. Vroči« na, ki je vedno hujša, je prisilila tudi od« rastle, da se hodijo kopat v drugače kalno Trboveljšico v bližini Skratove gostilne. Nedostatek javnega kopališča se zelo ob* čuti. Iz te zadrege si morejo pomagati edinole uradniki in učiteljstvo, ki se v,ozi x vlakom do Litije in Kresnic, kjer je Sa« va čista in ne tako umazana kakor ob pre* mogovnih revirjih Zagorju, Trbovljah in Hrastniku.
t— Pravilnik o obratnih zaupnikih. Kljob neštetim intervencijam strokovnih organi« racij so rudarji v revirjih ie vedno brez obratnih zaupnikov, katere so zahtevali na podlagi §108. in 116. zakona o zaščiti de« lavstva. Druga rudarska skupina pa vobče ne ve, kaj je žnjo, ker je brez denarja in v likvidaciji po rudarskem delavstvu, ki je gospodar te organizacije, medtem ko oblast va' hočejo, da še dalje obstoji. Teror v ja* mah je neznosen, ker se zahteva od delav« cev neprimerno več kot morejo naredit1}. Proti šikanam se noben zaupnik ne upa nastopiti, ker ni nobenih garancij, da se mu ne bo nič zgodilo, če se zavzame za tovariše. V kratkem se napoveduje shod, ki bo odločno zahteval, da se to brezprav* no stanje konča in da stopi nemudoma v veljavo pravilnik o obratnih zaupnikih, ob* enem pa da se izvede likvidacija II. rudar« ske skupine.
t— Izlivanje fekalij v Trboveljšico. Kljub jasni prepovedi županstva, kdaj se smejo izlivati fekalije v Trboveljšico, doživljamo, da jih izlivajo tudi sedaj v teh pasjih dneh, ko je voda najnižja. V okoli« ci Sušnikove kolonije vlada neznosen smrad. Ali se res ne bi dalo temu odpo« moči?
t— Eldorado za inozemske potnike. Ino» zemski potniki se že zopet pojavljajo v Trbovljah, ki so zanje nekakšen eldorado, toliko naročil dobivajo. Znanih pa je vse polno slučajev, v katerih so bili naši ljud« ie občutno oškodovani. V interesu vsake« ga posameznika je, da potnika pri obisko« vanju zasebnih hiš naznanijo varnostni oblasti, ki je instruirana, kaj ima žnjim početi.
Iz Ptuja
j— Pretep v Šegulovi gostilni. V nede» Ijo zvečer se je med gosti v Šegulovi go* stilni za postajo pri Ptuju vnel pretep. Se* stali so se tam bivši vojaki iz svetovne vojne in je neki Momanjko očital Šimen« ku. da je med vojno kruto postopal na« pram vojakom. Beseda je dala besedo, na« stal je prepir in končno pretep. Kozarci so frčali po zraku, steklenice so žvenketale in se razbijale, -končno pa so osamljenega šimenka postavili na cesto pred gostilno. Hujših telesnih poškodb k sreči ni bilo.
j— Nova zajtrkovalnica. Na Slovenskem trgu ureja hišni lastnik e. Pavle Dostal ie« po moderno zajtrkovalnico, kakršno si Ptujčani že dolgo želijo. Gre samo še za to. ali bo oblast dala koncesijo.
j— Identiteta utopljenca, o katerem smo poročali, da so ga našli na peščenini v Dravi pod Ptujem, je ugotovljena. Fant je 22*letni kmetski sin Janez Zorko iz Spod« nje Korene pri Vurbergu, kakor smo to že v dopisu domnevali. Pri samotnem ko« panju v Dravi, ga je bržčas prijel krč in nesrečni fant je bil izgubljen.
Iz Metlike
m— Seja občinskega odbora. V soboto je imel mestni občinski odbor sejo in je bila na dnevnem redu točka: cNabava mo> torne brizgalne po prostovoljnem doma* čem gasilnem društvu«. Gasilno društvo je namreč naprosilo mestno občino za žiran* ta pri najemu posojila v znesku 30 tisoč dinarjev, ki jih potrebuje za takojšnje pla* čilo brizgalne, naročene pri francoski tvrd« ki «Renault». O tej prošnji je torej raz« pravljal občinski odbor ter po kratki de« bati soglasno sprejel žiranstvo z naknatjno odobritvijo tega sklepa po velikem župa« nu ljubljanske oblasti. Upamo, da veliki župan ne bo zavrnil odobritve tega sklepa občinskega odbora, da bomo kmalu v pose« sti tako potrebnega stroja. — Drugo toč« ko dnevnega reda je tvorila prošnja veli« kega župana vsem občinam in sreskim po« glavarjem, da se uvede na prireditve ve« seličnega značaja nekak davek v izmeri 25odstotne občinske veselične takse, iz če« sar bi se zbiral fond za hitro pomoč pri elementarnih nezgodah. Tudi tej prošnji je bilo ugodeno. Na dnevnem redu je bilo še nekaj manj pomembnih zadev, ki jih. je odbor reševal, na kar je župan g. Golia zaključil sejo. — Pripomniti moramo, da se nekateri izvoljeni občinski odborniki ne udeležujejo sej. Menda zato ne, ker nji« bova funkcijska doba kmalu poteče.
m— RibiSkl lovski blagor. V soboto so hrvatski ribiči zopet ujeli velikega soma v Kolpi, ki je tehtal 15 kilogramov. Prinesli so ga v Metliko in prodajali kilogram po 13 Din. V zadnjih časih že dolgo nismo imeli na našem trgu rib, čemur pa je v glavnem vzrok ta, da nekateri predrzneži streljajo ribe v Kolpi z dinamitom, in si*
cer s atoveasko, kakor todi a hrvatske strani, pri čemer unMujejo tudi mlado za* lego. Opozarjamo na to naše in hrvatsko orožništvo s prošnjo, da take lovce izsledi ter jih izroči oblasti, da jih ta eksemplarič« no kaznuje.
m— Se ena zveza t Kar lovcem. S 15. jo* lijem je pričel na progi MetIika*Karlovac voziti mešani vlak št. 1077, ki odhaja iz Metlike ob 1939 in prihaja v Karlovac ob 20.50. S tem vlakom je ugodna zveza za potnike, ki potujejo v Zagreb.
m— Suša. V naši okolici, kakor tudi v vsej ostali Belokrajini postaja suša že prav občutna. Izdatnega dežja nismo imeli 2e nad mesec dni Parkrat je padal dež po par minut, ampak namočilo ni skoraj prav nič. Niti nevihta v nedeljo ni zadosti namočila. Pač -pa je toča povzročila precej občutno škodo v sosedni hrvatski okolici od Bub* njaircev dalje.
Šport
Nemško-avstrijski kolesarji ▼ Mariboru
Alpenlandischor Radfahrer*Bund je v zve zi z Zvezo kolesarskih društev za marfbor* sbo oblast v nedeljo priredil svojo prvo turno vožnjo iz Graza v Maribor. Obe zvezi so si namreč po velikem trudu do* bavile izkaznice, s katerimi lahko včlanje* nI klubi brez carine s kolesi prekoračijo mejo, kar pomeni za razvoj kolesarskega športa — nas zelo veliko, ker je proga Maribor*Graz in naprej za kolesarjenje ze* lo primerna. Avstrijce so ob 8. uri priča* kovali mariborski kolesarji na meji v št. Dju s predsednikom mariborske zveze go* spodora Moravcem na čelu. Nato se je dolga novorka pomikala proti Mariboru in nato skozi mesto. Na Aleksandrovi ulici se je dolga vrsta nad 100 koles rjev usta* vila. V gostilni pri Grozdu se je vršil se* stanek, na katerem je v imenu Zveze po« zdravil došle Avstrijce g. Joško Kavčič in g. Bračič. Za lep sprejem v Mariboru se je v prav prisrčnem govoru zahvalil v ime* nu Alpenlandischer Radfahrer«Bunda gosp. športni referent Peldhofer. Na sestanku so se storili za kolesarski šport prav važni sklepi; med njimi se je sklenilo prirediti že 31. t. m. veliko kolesarsko dirko na eni strani iz Maribora v Gradec in nazaj na drugi strani Graz«Maribor*Graz s startom ob enaki uri tako, da se bodo kolesarji obeh zvez križali ravno blizu Lipnice. Ob 3. uri so se Avstrijci v spremstvu Maribor* čanov zopet vrnili preko meje.
Službeno iz LNP. Seja posl. odbora danes v sredo ob 20.30 uri v posebni sobi kav. Evropa. — Tajnik II.
SK Ilirija. Seja upravnega odbora se vrši danes zvečer ob 20. v klubovi sobi ka« varne Evropa. Prosim polnoštevilne ude« ležbe.
SK Ilirija (ženska sekcija). Treningi tako lahkoatletski, kakor hazenski odpa« dejo do dne 27. t. m. Garderoba za ženske ostane v teh dneh zaprta. Prvi trening zo« pet v sredo 27. t. m.
Turneja ženske sekcije SK Ilirija. Družina Ilirije je odpotovala v petek dne 15. t. m. na daljšo turnejo po Češkoslova« ški. Svojo prvo tekmo bi imela absolvirati v nedeljo na Dunaju proti Handball re* prezentanci Dunaja. Radi znanih doaoo' kov na Dunaju, je družina obtičala v Ma« riboru, odkoder je v nedeljo zjutraj nada« Ijevala pot preko Budimpešte v Prago. S tem odpade tekma na Dunaju, ki se odgo« di na poznejši termin. Družina nastopi na Češkem po dosedanjih propozicijah v šti« rih hazenskih tekmah, in sicer 19 t. m. v Benešovu, 21. v Pragi in 23. in 24. v Berou« nu. Poleg tega nastopi še na internacijonal* nem meetingu v Berounu. Poleg teh nasto« pov je predvidena še ena tekma v Budje« vicah, za katero pa se momentano poga« janja še vodijo. O tekmah bomo poročali izčrpno čim dobimo poročila.
ASK Primorje, nogom. sekcija. Danes, ob 18.30 trening s SK Slovanom na na* šem igrišču. Sledeči igralci naj bodo ob 18. v garderobi: Erman I, Slamič, Pečnik, Ivo, Jug I in II, Turkovič, Sočan, Pišek I, Ča» mernik, Privšek, Šenica, Bervar, Zalar in Slapar.
T K Skala. Sledeči člani naj se javijo v četrtek 21. t. m. ob 20.30 v ldubovem io« kalu Šelenburgova l/II: Deržaj, Drofenik Herbert, Golob, Guera, Jesih Pavla, Kaj« zelj Mirko, Kopriva, Ogrin Gustav, Pardub sky, Pibernik Mira, Predalič, Šporn Stane, Wissiak, Zor Ivo.
ASK Primorje, kolesarska sekcija pri« redi v nedeljo dne 24. t. m. medklubsko stafetno dirko za prehodni pokal mesta Ljubljane na progi Ljubljana, Višnja gora, Ljubljana, Vrhnika, Ljubljana, Kranj, Ljub ljana, Kamnik, Ljubljana, km 194. Start na Kongresnem trgu ob 8. zjutraj, predaje isto tam. Cilj na Dunajski cesti pri km 1.200. Prijave se sprejema do 22. t. m. Vsi klubi, ki se še niso prijavili, se naprošajo, naj se udeleže te lepe prireditve.
SK Sava. V nedeljo, dne 24. t. m. se vršijo kolesarske dirke društva Sava na progi Ljubljana*Planina in obratno. Start in cilj na Tržaški cesti km 2.200 (gostilna Kramar). Skupni odhod z godbo s Sv. Ja* koba trga točno ob 14. Začetek ob 15. Pri« jave dirkačev se sprejemajo do 22. t. m. zvečer v društveni pisarni na Karlovski cesti št. 4.
Vremensko poročilo
Meteorološki tarod » t.juhlimu 19. julija 1927.
Višina barmnptni 808> m
Kraj
Cas
»pazovanj^
Ljubljana (dvorec) ,
Maribor . Zagreb . , Beograd • Sarajevo . Skopije . . Dubrovnik Split Praha
7. 14. 2L
8.
b	%m & a	si eo
m		S*
-63 6	/40	81
7618	26-4	49
762-2	22-3	64
7P37	200	90
7647	21-0	83
761-8	22-0	7fi
761-2	150	97
760-1	26-0	53
/60-4	23 0	84
/60-8	260	67
76 j 0	14-0	
Smer vetrn ir brzini » metrih
mirno E 1 SE 4 NW 8 SE 6 W 2 mi.no N 1 mirno NW 1 WSW 6
o •SS	Padavine	
	Vrst.	» mm <jo J. nrt
5	dež	02
6		
3		
3	dež	3.0
4	dež	8.0
2		
10	dež	9.0
1		
0		
3		
10	dež	20
Solnce vzhaja ob 430, zahaja ob 19.42, luna vzhaja ob 22.50, zahaja ob 8.18.
Najvišja temperatura danes » Ljubljani 26.8 C, najnižja 15.8. Dunajska vremenska napoved ia sredo: Precej jasno, mogoče nevihta, nekoliko topleje lahni vetrovi.
Tržaška vremenska napoved za sredo: Lahni vetrovi z raznih strani; nebo izpremen-Ijivo, zbiranje oblakov za vihar; temperatura od 23 do 28 stopinj; morje nekoliko
razburkano.
6. odlika:
SchicHtovo
v Q$vetla barva
terpentinovo milo

sbVOjiMLr J
jtMifumi
je znak. da ste kupili Scbichtovo špedia-Hteto iz izbranih sirov in. Sshichtova Spe-cHaJiteta, to pomeni nekaj posebnega.
1.	Terpentin ▼ milu.
2.	Velik ia priročen kos.
3.	Prijeten duh.
4.	Slike iz pravljic za izrezati
5.	Milo je v zavitku.
6.	Svetla barva.
7.	Razkuženje perila.
Gospodarstvo
Izvoz hmelja iz Jugoslavije
Naše hmeljarje bo gotovo zanimalo, kam vse se izvaža jugoslovanski hmelj. Pred vojno se je hmelj sedanjega jugoslovanskega izvora izvažal pretežno v Češkoslovaško, odkoder so ga razpošiljali dalje po svetu (tudi v Ameriko). Sedaj po vojni se slika našega hmelj skega izvoza malo spreminja in je bila v minuli seziji Nemčija glavna od jeni alka našega hmelja, kakor nam pokazu-jejo oficijelni izvozni podatki za dobo od septembra 1926. do maja 1927. Izvozilo se je (v metrskih stotih): septembra: v češkoslovaško 1947-24, v Nemčijo 5130.79, v Avstrijo 402.06, v Italijo 165.97 in v Švico 9.10; oktobra: v Češkoslovaško 3715.80, v Nemčijo 6444.22, v Avstrijo 664.33, v Italijo 281.26 in v Švico 125.05; novembra: v Češkoslovaško 3520.96, v Nemčijo 2644.65. v Avstrijo 447.83, v Italijo 16.47, v Švico 24.54, v Francijo 56.56 in v Madžarsko 27.62; decembra: v Češkoslovaško 678.05, v Nemčijo 1547.05, v Avstrijo 91-78, v Italijo 76.05, v Švico 45.28 in v Francijo 48.17; j a-n u a r j a (1927): v Češkoslovaško 293.09, v Nemčijo 385.58 in v Avstrijo 99.30; I e b r u-arja: v Češkoslovaško 121.30 in v Nemčijo 294.66; marca: v Češkoslovaško 72.37 in v Nemčijo 184.79; aprila: v Češkoslovaško 17.65, v Nemčijo 37.40, v Francijo 349.17 in v Madžarsko 10.78; maja: v Nemčijo 224.80.
V teh 9 mesecih se je torej izvozilo največ v Nemčijo, in sicer 16.893.94 metrskega stota, potem v Češkoslovaško 10.366.4fi, v Avstrijo 1705.30, v Italijo 539.75, v Francijo 453.90, v Švico 203.97 in v Madžarsko 38.40 metrskega stota. Pripomniti moramo, da se hmelj, ki se izvaža v Češkoslovaško, običajno ne uporablja v češkoslovaških pivovarnah, nego se prodaja dalje v inozemstvo. Na ta način pride naš hmelj tudi v Skandinavijo, Ameriko in drugam. Hmelj, ki se izvaža v Nemčijo, se uporablja navadno v ta-mošnjih pivovarnah. Izredno veliki izvoz našega hmelja v Nemčijo v minuli seziji ima svoj vzrok v lanski slabi hmeljski letini Nemčije zaradi peronospore, ki je prizadejala mnogo škode zlasti okolišu Hallertau.
Največ hmelja se je tekom sezije izvozilo v mesecu oktobru, in to 11.230.66 metrskega stota. V obče eo se v mesecih septembru, oktobru in novembru izvozile glavne količine našega hmeljskega pridelka, kar velja običajno za vsako sezijo.
Vrednost vsega gori omenjenega hmeljskega izvoza je dosegla 205,759.203 Din.
Uvozili pa smo od oktobra 1926. do maja 1927. 537.72 metrskega stota hmelja v vre.i-nosti 9,224.650 Dim. Ta uvoz, ki sicer ul znaten, je popolnoma nepotreben, ker naše pivovarne lahko dobe doma dovolj prvovrstnega blaga. Toda >toda stara navada je železna srajca« in mnoge pivovarne mislijo, da brez žateškega (češkoslovaškega) hmelja ne morejo izhajati. Treba jim je proizvajanje piva samo prilagoditi domačemu produktu, pa ne bo potreben niti minimalni uvoz. Saj je že praktično dokazano, da se dž na pr. iz izvrstnega savinjskega goldinga produei-rati najboljše pivo.
Ali so se državne finance
Beograjski tPrivredni Pregled, je objavil uvodni članek pod naslovom tPodbacivanje državnih prihoda«, iz katerega dobi čitatelj vtis, da so se naše državne finance poslabšale. V sobotni številki «Jutra> smo že ugotovili, da so se naše državne finance proti koncu preteklega leta znatno zboljšale. Mel-tem so <Službene Novine» objavile izkaz za december preteklega leta, tako da nam je mogoče pregledati stanje državnih financ v prvih devetih mesecih preteklega finančnega leta.
Res je sicer, da je v prvi polovici finančnega leta 1926./27. znašal primanjkljaj državnih dohodkov napram proračunu 8085 milijona Din, vendar se je stanje v tretjem četrtletju znatno izboljšalo, kajti državni dohodki 60 v tem razdobju celo prekoračili predvideno vsoto za 86.4 milijona Din (v oktobru za 7.9, v novembru za 77.6 in v decembru za 0.9 milijona Din, dočim je v septembru znašal primanjkljaj 70.3, v avgustu 144.9, v juliju 171-5, v juniju pa skoro 190 milijonov Din).
V prvih devetih mesecih preteklega proračunskega leta so znašali državni dohodki 8860.9 milijona Din (predvidenih je bilo 9378 milijonov Din) in znaša torej primanjkljaj napram proračunu zaradi nizkih državnih dohodkov v prvih šestih mesecih še 717.1 milijona Din; državni izdatki oa eo v tem razdobju dosegli 82415 milijona Din, tako da so državne finance zaključne prvih 9 mesecev finančnega leta s suficitom od 419.7 milijona Din (v službenem izkazu za omenjenih 9 mesecev objavljeni suficit v znesku 942.8 milijonov Din je le navidezen, ker tu niso všteti izdatki in dohodki na račun proračunskega 1. 1925./26. likvidirani v L 1926./27.).
Ta razmeroma visoki suficit je gotovo služil za povečanje blagajniških goto vin, ki so bile zaradi primanjkljaja dohodkov v prvem polletju 1926./27. izčrpane. Zboljšanje državnih financ je za naše gospodarske kroge velikega pomena, kajti nujno potrebno zniža-
nje davčnih bremen bo le tedaj mogoče in izvedljivo, kadar bodo naše državne finance konsolidirane in kadar se bodo potom ko-mercijalizacije sanirala naša državna podjetja (prodvsem železnice, rudniki, državna posestva itd.), ki povzročajo pretežni del primanjkljaja v dohodkih.
- - Vprašanje podru&uce Obrtne banke SHS v Ljubljani V nedeljo 10. t. m. se je mudil v Ljubljani, kakor smo že poročali, generalni ravnatelj Obrtne banke SHS gosp. Dragič, da se pogovori s tukajšnjim poslovnim odborom banke zaradi ustanovitve podružnice v Ljubljani. Generalni ravnatelj je ob tej priliki obljubil, da bo deloval na to, da se podružnica čim prej ustanovi. Da pa bo slovensko obrtništvo lahko še pred ustanovitvijo podružnice dobivalo kredite, se bodo v posameznih večjih obrtniških centrih ustanovili cenzurni odbori. Prošnje za kredit bo treba predložiti cenzurnemu odboru, ki bo podal poslovnemu fodboru v Ljubljani potrebne informacije o prosilcu in zirantih, nakar bo poslovni odbor predložil prošnjo centrali v Beogradu. To postopanje bo veljalo do ustanovitve podružnice v Ljubljani.
= Uredba o komercijalizaciji državnih rud nikov. Načrt uredbe o komercijalizaciji državnih rudarekih podjetij, na katerem so delali naši najboljši strokovnjaki, je bil te dni dogotovljen in bo predložen ministru za šume in rude ter finančnemu odboru. Po tem načrtu bodo vsa državna rudarska podjetja spojena v posebni družbi javnopravnega značaja, ki bo registrirana po trgovinskem zakonu- Upravo bo vodil nadzorstveni odbor, ki bo imel upravno in nadzorstveno kompetenco. V ta nadzorstveni odbor, ki bo štel 12 članov, bodo delegirani v prvi vrsti finančni in koniercijalni strokovnjaki, dalje referenti finančnega tn prometnega ministrstva. po en predstavnik gospodarskih zbornic in denarnih zavodov ter dva od Narodne skupščine izbrana narodna poslanca. Pet članov nadzorstvenega odbora bo predstavljalo izvrševalni odbor. Vse posle bo vodila Centralna direkcija. Predpisi zakona o državnem računovodstvu, zakona o glavni kontroli in zakona o uradnikih za to družbo ne bodo veljali. Računovodstvo Se bo uredilo pravilnika. Glavna
kontrola bo sicer še v bodoče imela pravico "dzorstva, toda to nadzorstvo ne bo preventivno, temveč naknadno. Čim bo uredba stopila v veljavo, bo ukinjen oddelek za državne rudnike v ministrstvu za šume iu rude.
= Vplačilo drugega obroka za delnice Obrtne banke SHS. Vplačilo drugega obroka za delnice Obrtne banke SHS morajo delničarji izvršiti tekom meseca julija. Podaljšanje je dovoljeno samo za nadaljnib 15 dni, to je do 15. avgusta t. 1. Za zakasnelo vplačilo zaračuna banka 9 % obresti. Vsako nadaljnje podaljšanje je izključeno in izgubijo delničarji, ki v določenem skrajnem roku ne bi plačali drugega obroka ('0 Din za vsako delnico) v smislu člena 12- bančnih pri-vil, vse pravice in prenehajo biti delničarji.
= Znižanje provizije Narodne banke pri izdajanju čekov v zameno za tuje valute. Finančni minister je obvestil Narodno banko, da ima znižati provizijo pri "zdajanju čekov v zameno za tuje valute (po členu 5. deviznega pravilnika) od 1 na 0.75 %. Narodna banka ima v bodoče sprejemati tudi avstrijske šilinge in madžarske penge.
= Knjižica e hmeljarstvu. Pod naslovom iHmeljarstvoj je izšla v založbi Delegacije proizvajalcev čilskega solitra v Beogradu za hmeljarje zelo poučna knjižica. Malokatera slovenska knjižica je bila tako iskana in za-željena kakor opis in gojitev hmelja. Vsak kmetovalec se je namreč hotel poučiti o hme ljarstvu, ker je slišal in Stal, da je hmelj najdobičkanosnejša kmetijska rastlina. Hrvati in Srbi so v minulem letu izdali nekoliko 6pisov o hmeljarstvu, le mi Slovenci, ki pridelujemo najboljši hmelj v državi, nismo imeli nikakega navodila o gojitvi hmelja. Delegacija proizvajaleev čilskega solitra, ki ie izdala že mnogo kmetijskih knjig in brošur, je izpolnila tudi želje slovenskih hmeljarjev ter jim- podarila knjižico tHmeljar-stvo», ki na 40 straneh opisuje to kmetijsko panogo. Opremljena je knjiga s šestimi slikami, ki opisujejo razvoj in gojitev hmelja. Vsebina tega spisa obsega v I. odstavku opis, lastnosti in vrsto hmelja, v II. zasaje-nje hmeljnika, saditev hmelja in oskrbovanje v prvem letu, v III. oskrbovanje hmeljnika, in sicer: obdelovanje zemlje, gnojenje, obrezovanje itd-, v IV. živalske in rastlinske škodljivce in bolezni na hmelju, v V. obiranje in v VI. sušenje hmelja. Njena izčrpna vsebina omogoči vsakemu hmeljarju, da se podrobno pouči o pravilnem gnojenju in ravnanju s to rastlino. Knjižico cHmeljar-stvo» dobi brezplačno vsakdo, ki se zanjo priglasi pri <Poddelegaciji proizvajalcev čilskega solitra, Ljubljana, Turjaški trg 3, I. nadstropje.
= Novi Fordov model. Fordove tovarne so popolnoma ustavile fabrikacijo avtomobilov starega tipa in proizvajajo le še nadomestne dele. Priprave za fabrikacijo novega šestci-Hnderekega modela so v polnem teku, tako da bo mogoče še tekom julija pričeti z obratom v velikih serijah. Novi model bo prišel na tre že v prvi polovici avgusta.
Borze
19. julija.
Tendenca v devizi na Italijo je bila tudi danes mlačnejša. V Curihu je Italija opoldne popustila na 28.15 denar (včeraj 28-22), popoldne pa je notirala 28.22 denar. Na ljubljanski borzi se je trgovala po 306.125, ob zaključku borznega sestanka pa je bila zaključena po 307.5. Narodna banka je intervenirala v devizah Praga in Curih- Na zagrebški borzi se je Italija trgovala po 309 do 308.50. Dunaj je mednarodno popustil, dočim je bil Berlin čvrstejši (v Curihu se je opoldne dvignil na 123.44 denar, popoldne pa na 123.56 denar).
Na zagrebškem efektnem tržišču so »e agrarne obveznice dvignile na 51.5. Vojna škoda pa je za malenkost popustila. V bančnih in industrijskih papirjih je tendenca dalje mlačna. Outmann je popustil na 240 do 255, Vevče na 130 — 132-5, Drava pa na 535.
Devize in valute.
Ljubljana. Amsterdam 88.83 blago, Budimpešta 9.93 blago, Curih 1093.5 — 1096.5 (1095), London 275.9 — 276.7 (276.3), Pariz 223.5 blago, Newyork 56.7 — 56.9 (56.8), Praga 168.2 — 169 (168.6), Trst 306.84 do 308-84 (308.125, 307.5).
Zagreb. Dunaj 7.9935 — 8.0235, Berlin 13.505 — 13.535. Bruselj 7.905 _ 7.935, Budimpešta 9.91 — 9.94, Italija 307.61—309.68, London 275.9 — 276.7, Newyork 56.7 — 56.9, Pariz 222-25 — 224.25, Praga 168.20 — 169, Curih 1093.5—1096.5; ameriški dolar 56.125 do 56.325.
Beograd. Pariz 222.1 — 224.1, London 275.9 — 276.7, Milan 307.06 — 309.06 Dunaj 7.995 — 8.025, Budimpešta 9.91 — 9-94, Berlin 13.5 — 13.53, Bruselj 7.915 — 7.945, Amsterdam 22.80 — 22.86, Bukarešta 35.17 do 35.67, Atene 76.25 — 76-75, Sofija 40.75 do 41.25.
Curih. Beograd 9136, Berlin 123.56, London 25.225, Newyork 519.50, Pariz 20.3425, Milan 28.20, Praga 15.395, Budimpešta 90.55. Bukarešta 3.13, Sofija 3.75, Dunaj 73.10.
Trst. Beograd 32.15 — 32.65, Dunaj 253-75 do 263.75, Praga 54.2250 — 547250, Pariz 71.82 — 72.35, London 89.2250 — 89.5250, Newyork 18.33-18.43, Curih 352.25—357.25, Budimpešta 315.75 _ 325-75, BukareSta 10.80 do 11.30.
Dunaj. Beograd 12.47875 — 12.51875, Berlin 168.75 — 169.25, Budimpešta 123.61 do 123.91, Bukarešta 4.3050 — 4.3250, London 34.4525 - 34.5525, Milan 38.53 - 38-63, Pariz 27.7750 — 27.8750, Newyork 709.15 do 711.65, Praga 21.01375-21.09375, Sofija 5.11 do 5.15, Curih 136.57 - 137.07.
Deviza Beograd na ostalih borzah: v Pragi 59.21, v Berlinu 7.39 Efekti.
Ljubljana. Celjska posojilnica 197 — 199, Ljubljanska kreditna 148 — 0, Kreditni zavod 160 — 0, Stavbna S — 0, šešir 104 — 0.
Zagreb. Državne vrednote: Investicijsko 84 — 845, agrarne 50.5 — 51, Vojna škoda aranžma 843.25 — 343.75. za avgust 345 do 346, za september 347.5 — 348.25; bančne vrednote: Hrvatska 27.5 — 32.5, Eskomptna 93.5 - 94, Hipo 56.5 - 57, Jugo 91 - 92, Ljubljanska kreditna 140 — 155, Obrtna 40 do 42, Praštediona 850 — 860; industrijske vrednote: Narodna šumska 16 — 0, Gutmann 240—255, Slaveks 100—0, Slavonija 17.5—0, Drava 531.5 — 535, Šederana Osijek 430 do 490, Tvornica vagonov 32 — 38, Union Osijek 130 — 132.5, Isis 46 — 47, Dubrovačka 390 do 395. Trbovlje 455 — 475.
Blagovna
Ljubljanska blagovna borza (19. t. m.) Les: Tendenca mlačna. Zaključenih je bilo 5 vagonov, in to 3 vagoni hrastovih podnie, 43 mm, fco vagon Postojna po 1250 ; 2 vagona tramov, po noti kupca, fco vagon naklad, postaja po 250. Ponudba je znatnejša za drva. — Deželni pridelki: Nudi se nova baška pšenica, 78 kg, 2 %, brez doplačila, slov. postaja, mlevska tarifa, 30 dni, prompt-na po 335 — 337.5 za julij, avgust 337.5 do 340; stara pšenica, 75/76 kg, 2 %, slov. postaja, mlevska tarifa, plač. 30 dni, promptna po 332.5; turščica baška, 9lov. postaja, plač. 30 dni po 232 — 235; turščica banatska, slov. postaja, plač. 30 dni po 230 — 23250; moka <0>, iz stare pšenice, fco Ljubljana, brez užitnine po 505. Tendenca je nadalje čvrsta: zaključkov ni bilo. Ponudba s strani produ-centov je minimalna. Zadržuje se tudi stara turščica. ker je stanje turščice na polju zaradi suše izredno slabo.
Norosadska blagovna borza (19. t. m.) Pšenica: baška stara, 75 kg- 2 % 277.5 do 280; baška nova, 79 kg 285 ;" baška nova, 80 kg 290; sremska stara, 75 kg, 2775—280; sremska nova, 78 kg 280. —Ječmen: ba-Ski novi, 64/65 kg 165 — 200. — Oves: baški in sremski 175 — 180. — Turščica: baška 185 — 190; baška vagon Sisak 192.5. — Moka: baška cOs 435; baška <0g> 425 — «0; baška <2» 397.5 — 400: baška <5, 355 — 300: baška <6, 327.5 — 335.
Dunajski goveji sejem (18. t. m.). Dogjn 3069 komadov; od tega 1018 iz Jugoslavije. Pri slabem prometu so cene popustile ta 5 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: voli I. 1.65 — 1.80 (izjemno 1.85 — 2), IL L80 do 1.60, m. 1 — 1.25, biki 1.25 - 1.70, krave 0.90 — 1.40. slaba živina 0.70 — 0.90 H-linga.
Iz življenja in sveta
Madžari izumirajo
Že Košut Lajoš je opazil, da se čisti Madžari preslabo množe. Ta renegat, ki ;e dal Madžarom ognjevit ogrski nacionalizem, je odkrito priznal, da ni druge rešitve, kakor da se Madžari c ivežijo s slovansko krvjo, V ta namen 42 mo je zdelo pomadžarjevanj" Slovakov in Srbov uprav narodna dolžni't In kdo bi mogel tajiti: Košutovi rojaki so oznanjevalca svojega nacijo-nalizma dobro razumeli. Vsi vemo, s kako vnemo so se trudili, da bi s Slovani povečali izumirajoči madžarski narod.
Zdaj, ko so Madžari sami, se že opaža, da nazadujejo in da jim resno preti pogibelj razljudenja. Doslej se je mislilo, da so Francozi edin narod v Evropi, ki ga tarejo take skrbi. Vsa znamenja pa kažejo, da so Madžari zašli na še nevarnejšo pot.
Glasovi o tem so se že slišali v bu-dimpeštanskem parlamentu. Statistika priča, da število porodov in število umrljivosti nista v pravilnem razmerju. Neki mesec je poskočila umrljivost nad porode, v splošnem pa se drži na podobni višini kot v Franciji. Razlika med Francijo in Madžarsko pa je ta, da se na Francoskem opaža izboljšanje in skoraj konstanten porast, medtem ko na Madžarskem število prebivalstva stalno pada.
V «Pesti Naplo» je priobčil tajnik ministrstva za socijalno skrb dr. Kornel Scholz razmotrivanje o tem vprašanju, ki vsebuje tudi nekoliko nasvetov, kako nai bi se preprečil ta za madžarsko bodočnost poguben pojav. Dobro bo učinkoval zakon, ki ga vlada že pripravlja: zakoncem, ki nimajo otrok in samcem se bo ..naložil poseben davek. Prav tako bodo hudo obdavčeni zakonci, ki imajo samo enega otroka. Zoper umrljivost dojenčkov, ki je razmeroma visoka, bo država nastopila na ta način, da bo osnovala moderne higi-ienske zavode za deco, zlasti pa otroške dispanzerje. Napoveduje se tudi oster boj jetiki in spolnim boleznim.
Vprašanje je, ali bodo mogli vsi ti ukrepi zadržati izumiranje Madžarov, ki je do neke mere resen pojav in ki bi ga morebiti preprečilo le temeljito križanje z drugimi narodi.
Koristna iznajdba
Če smemo verjeti ameriškemu «Daily Mirror», je razrešil Francis Jenkins vele važen problem: pogodil je, kako je mogoče ustaviti aeroplan v polnem poletu na razdaljo dveh dolžin letala, tako da se vozilo nalahko spusti na kraj, ki si ga je bil pilot že poprej v ta namen izbral. Iznajditelj meni, da je z njegovo pripravo omogočeno pristati tudi na strehi, koje površina ne meri več kot nekoliko kvadratnih metrov.
Bistvo iznajdbe tiči menda v dodatnem propelerju, ki funkcijonira v obratnem smislu kot glavni propeler in se začne avtomatično gibati takrat, kadar se glavni propeler ustavi. Če se iznajdba obnese, bo v bodoče moči pristati na vnaprej določenem terenu. Važno na iznajdbi je predvsem to, da za pristanek ne bodo več potrebne tako velike ploskve kakor dosedaj, ko potrebuje letalo za pristanek več sto kvadratnih metrov veliko površino.
Nova sekta
V Avstraliji je bila pred kratkim osnovana nova verska sekta, ki doživlja baje velikanske uspehe.
Pokretnik nove sekte je neki Lead-beater, ki se je sam izklical za škofa in ki izjavlja, da se bo Kristus kmalu povrnil na zemljo ter prispel hodeč po morskj površini v pristanišče Sydneya. Škof poziva vse svoje vernike, da darujejo mik darove za zgradbo svetišča nove verske sekte. Tempelj bo zgrajen v obliki amfiteatra, ki se bo odpiral proti pristanišču. Vsi, ki bodo prispevali za zgradbo templja, bodo imeli pravico na svoj lastni sedež v amfi-teatru, odkoder bodo lahko opazovali veličasten prizor Kristusovega prihoda. Ta prizor pa bo tudi poslednji, pravi škof, kar jih bo videlo človeško oko.
Zakaj današnji svet je pokvarjen in bliža se mu konec.
Leadbeater doživlja s svojimi pridigami velike uspehe: moralne,, še bolj pa denarne. Gradba amfiteatra brzo napreduje in če Kristus ne pride prezgodaj, bo veličastni tempelj še pravočasno pod streho . . .
Avstrijski zvezni kancelar dr. Seipel,
kojega odstop so zahtevali dunajski soci« jalni demokratje.
Dunajski župan Seitz
Dunajski policijski predsednik dr. Schober,
ki je po zatrdilu socijalnih demokratov prav za prav kriv krvoprelitja.
Smrt vsled banan
Iz Pariza poročajo:
Te dni so našli v centralnih tržnicah dva moža in nekega dečka mrtve.-Po-ginili so od strupenih plinov, ki jih povzročajo banane. Ognjegasci, ki so nesrečnike reševali, so se morali poslu-žiti mask proti plinom.
Nesreča je ena izmed najnenavadnej-ših posledic neurja, ki je pred dnevi divjalo nad Parizom. Dežja je padlo toliko, da je voda vdrla v kleti na glavnem živežnem trgu. Tam je bilo shranjenih 100.000 banan, last španskih prekupčevalcev bratov Domingo. Od vode so začele banane kipeti in ko je hotel mlajši brat Enrico oditi v klet, so ga plini, ki so se medtem razvili, takoj omamili in zadušili. Ista usoda je doletela njegovega brata Juana, ki se je vznemiril nad bratovo odsotnostjo in
Josip Fr. Knailič:
Slovenska pisma
Rojaku v Bosni.
Ko me vprašuješ, prijatelj kakšno pa je prav za prav in tako v splošnem danes razpoloženje po slovenski domovini (o čemer si človek tam zunaj, brez živih stikov z domačijo in navezan zgolj na to. kar izvč iz časopisov, ne more ustvariti prave sodbe), ti moram odgovoriti na to: da ie to razpoloženje zelo klavrno.
Seveda bi naši ljudje na to rekli: Vraga, kako pa naj bomo Slovenci veseli, ko nam gre tako slabo! Toda jaz nimam tu v mislih vpliva današnjih zunanjih življenskih razmer na slovenskega duha. — kajti pobiti so tudi ljudje, ki se jim dmgače prav dob-to godi, — ampak mislim današnjega slovenskega duha samega na sebi. Ta danes ni zdrav, ni boder in veder: to pa zato ne, ker se je Slovencev polastila malodušnost.
Malodušnost. Povsod jo danes srečavaš med Slovenci. To ie kakor nekaka bolezen, skoro vsak io ima in se moraš zelo paziti, da se je ne nalezeš. Jaz se je še nisem, toda če bom še dolgo hodil po Ljubljani (tukaj je namreč ta bolezen naibolj razširjena, Maribor je že precej zdravejši), utegnem tudi še zboleti na tej slovsrcski malo-dušnosti.
In zakaj in odkod ta maiodušnost? Radi — števila!
Zares čudno: šestdeset milijonov Nemcev pred seboj in štirideset milijonov Italijanov za hrbtom se ta naš slovenski narodič preje nikoli ni ustrašil, ampak je v neomajlji-vem zaupanju vase bojeval orjaški hoj za svojo grudo in za svoj obstanek. — danes pa, ko je postal fizično še močnejši in povrh si izvojeval lastno državo, kar bi mu moralo dajati še večjega življenskega poguma in energije, je pa ta narod naenkrat začel dvomiti o sebi in svoii bodočnosti.
Nikdar preje Slovenci nismo niti hip pomislili na svojo malostevilnost, vsak nas se je samo živo zavedal tega, da smo Slovenci tu in da tu ostanemo, in vsak nas se Je čutil moža za deset, — danes pa slišiš naše ljudi tarnati: Premalo nas je, ne bomo se mogli obdržati. Najboljši, naizavednejši tako govore. Zadnjič mi je eden naših prvih narodnih delavcev že kar na leto ln dan izračunal, kdaj bo zadnji Slovenec zginil z ljubljanskega tlaka ...
Psihoza, kakor vidiš, bolno razpoloženje, tudi en izrodek današnjih bolnih slovenskih razmer.
Jaz pa vprašam: Kaj je število? Koliko je še bilo srbskega naroda, ko je bežal čez albanske gore, koliko iih je še bilo srbskih borcev na solunski fronti, a niso obirpavali,
ga je odšel v klet iskat. Ko je slednjič odšel za njima še njun sluga, je tudi on podlegel strupenim plinom, ki so se razvijali na pokvarjenih bananah. Naposled so pasantje obvestili požarno brambo, ki je vse tri mrtvece spravila na dan.
Cenena južina
Pesnik Paul Verlaine je potoval po južni Franciji. Ves izmučen od hoje je lačen-in žejen prispel v majhno Vas, toda njegova mošnja je bila prazna kakor zmeraj. Kljub temu se je odločil, da stopi v prvo gostilno, na katero naleti.
«Ali bi mi lahko povedali?« je vprašal okroglo gostilničarko«, koliko bi neki stal dijamant v velikosti lešnika?®
Gostilničarka je nezaupno premerila čudnega popotnika od peta do temena. Premožen res ni bil videti, toda kdo ve . . . Nemara da je dijamant kje ukral in sedaj ne ve, kaj bi ž'njim. Poskusiti velja!
«Sedite, prosim!« ga je vljudno pozvala in je ponudila pesniku vina in jedače.
<Hvala, sem že jedel!« je odvrnil Verlaine.
«No, malenkost boste že še prenesli,® je menila darežljiva gostilničarka.
«Ne, hvala, nikdar ne jem dvakrat na dan.»
«No, malo južine vam ne bo škodilo. Pijte na moje zdravje.»
In Verlaine je pil na zdravje gostil ni-čarke in jedel za tri. Ko se je nasitil, se mu je gostilničarka prijazno približala, prisedla tesno k njemu in ga začela diplomatsko spraševati o dijamantu.
«Kaj?» se je začudil ubožni pesnik. «Vi ste v resnici menili, da imam dijamant?«
«Kaj blebečete?« se je razjezila krč-marica. ki jo je potrpežljivost že jela zapuščati.
«Stvar je taka,» je pokojno odgovoril nasičeni pesnik. «Tisti dijamant sem videl davi v Marseillu v izložbi nekega
zlatarja. In zdaj si že ure ukvarjam glavo z vprašanjem, koliko je neki vreden. Toda že vidim, da mi ne morete pomagati Z Bogom! Hvala lepa za dobro južino!«
Najdražji element
Kakor poročajo laški listi, se je Lui-giju Rolli, profesorju kemije v Firenci po dolgoletnem raziskavanju posrečilo odkriti element št. 61, čigar mesto v perijodičnem sestavu prvin je bilo do-zdaj znano le teoretično. Profesorju je pri poskusih pomagala asistentka Bru-netti. Iznajditelj je novi element krstil po latinskem imenu firenške univerze na ime «Florentium».
Kakor zagotavlja nemški časopis «Technik fiir Alle», je nova prvina najdražja, kar jih je bilo dosedaj odkritih. Za njegovo ugotovitev je bilo potrebno nič manj kot 10 ton mineralij, tako da je Florentium celo dražji od radija. Dosedaj so ga mogli producirati le nekoliko miligramov. Podrobnosti o pomenu in tehnični uporabi novega elementa še niso objavljene.
Kopelji v mesečini
Letos je v Benetkah tako gorko, da se gostje kopljejo ponoči. Po dnevu vse spi. Trgovine so zaprte; otrokom in psom je zabranjeno kričanje in lajanje (o, modri Benečani, ki lahko to zabra-nijo!), samo da petični tujci nemoteno počivajo.
Zvečer vse oživi. Večerni vetrič pri-pihlja čez morje in prijetno hladi. Kavarne se napolnijo, godci udarijo v jazz-band in svirajo neumorno do jutranje zarje. Ko se pojavi nad lagunami luna, se ji nudi kaj čuden prizor: Debeli Američani v progastih trikojih izgledajo nekam sloki kakor favni, mršave Angležinje hodijo po obali ali plavajo po vodi kakor morske deklice. Domačini, ki nimajo denarja za ples in sladoled, se «lunijo», zakaj v mesečini se ne da solnčiti.
Nočno kopanje je za Benetke, oziroma za Lido nova atrakcija, ki neznansko vleče. Vidi se, da imajo ljudje še nekaj smisla za poezijo, za luno, za sta-
Dunajska justična palača
ki jo je množica zažgala in popolnoma uničila.
Dunajski parlament
kjer je prišlo do prvih večjih spopadov.
mi Slovenci v brezprimerno srečnejšem položaju, ko nam je naša narodna eksistenca in bodočnost popolnoma zasigurana, pa danes klonimo duhom. LatikD nas ie sram.
Kaj je število? Ko bi odločevalo število, bi morali Kitajci biti prvi narod na svetu. Kako majhen je na primer narod Norvežanov, a kako imeniten je ta narod. Kar manjka na kvantiteti, mora pač kvaliteta nadomestiti. In kar se tega tiče, se nimamo Slovenci Prav nič pritoževati. Narava nas je bogato obdarovala, morda še prebogato. Očividno je božja previdnost, ki čuje nad usodo narodov in ki je nas Slovence posadila na najnevarnejšo geografsko točko Evrope, za nas poskrbela in nas opremila z močnimi lastnostmi, ki nai obvarujejo naš rod pred poginom.
MI smo izredno nadarjeni narod, mi imamo univerzalne sposobnosti, in naša kultura, ki smo si jo ustvarili, vzbuja občudovanje vsakogar, ki pride med nas. Mi smo fizično in moralno zdrav narod, mi smo narod volje in dela in iz nas izhaia intenzivna življeuska moč, zjeklenjena v našem tisočletnem trdnem boju za oosiatisic. moč, ki jo je instinktivno moral občutiti tisti bosanski momak, ki Je odslužil vojake na Slovenskem in ki je na moje vprašanje, kako so se mu kaj dopadli Slovenci, z navdušenjem v očeh vzkliknil: »E. gosoodine.
ovo tj je silan narod!«
In mi smo malodušni? Naše ljudi pač najbolj tare In boli to, da smo Slovenci zunaj v velikem svetu tako malo znani in zato ne uživamo nobene prave veljave. Ampak, kdo je kriv temu? Vendar le največ mi sami. Naša nacionalna napaka je, da se ne znamo postaviti pred svetom.
Par stotisoč primitivnih, nep-smenih črnogorskih pastirjev, ti so se znali kot država in narod reprezentirati in narediti intere-santne in veljavne v svetu, mi Slovenci s svojo imenitno kulturo pa tega nismo v stanu. Mi se ne znamo reprezentirati in nastopati na svetski pozornici.
Tujci, ki prihajajo med nas in ki jim v vsakem pogledu imponiramo, ti edini delajo nekaj propagande in reklame za nas tam zunaj, mi sami za-se pa toliko kot nič. Ko bi ne imeli danes države, ki se imenuje kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev (in to se imamo zahvaliti toliko *apadan' vidov danski ustavi), in ki s tem svetu venomer vsaj to zabičuje, da so tudi Slovenci tu, bi nas morda široka javnost zunaj niti po imenu ne poznala. A Kdo in kaj smo Slovenci in kaj znamo in premoremo, tega še vedno devetindevetdeset odstotkov civiliziranega sveta ne ve.
Kaj pa smo doslej storili, da bi svet zunaj malo bolj zainteresirali za naš sloven-
re roinantiške rekvizite ... No da, lunojasna noč v kopalni obleki je pikan-terija posebne vrste. In Benečani niso niti danes neumni ljudje: vnovčujejo lunino luč, dokler se da in kolikor se da. Na Lidu in v Benetkah je namreč silno drago. Za Američane in za Angleže je dovolj zabave, za druge smrtnike kaj malo . . .
Kdaj se rode genijalni otroci
Splošno prevladuje mnenje, da so v poznejših letih rojeni otroci bolj nadarjeni nego otroci, ki se rode v prvih letih zakona. Ta izkušnja je ena izmed propagandnih gesel za velike rodbine. Na poslednji seji berlinskega Društva za zgodovino prirodoznanstva, medicine in tehnike je govoril o tem profesor Bockemann. Po njegovih izsledkih je bila večina slavnih mož med najmlajšimi otroci v velikih rodbinah. Tako je bil utemeljitelj sodobne kemije Robert Boyle 14. otrok, kemik Scheele 7., Men-delejev 14., E. Fischer 8., Kleist 5.. Blii-cber 7., prav tako Mozart, Wagner 9., Handel 10., Lamarek, Irving, Cooper 11., ' Franklin 17., Kant 4. med devetimi, Cervantes in Bismarck 4., med šestimi, Napoleon 4. med dvanajstimi, Siemens 11., med trinajstimi.
Seveda so tudi v tem primeru izjeme, ki potrjujejo pravilo. Luther, Ranke, Jean Paul so bili prvorojeni, Beethoven je bil 2. med šestimi, Dickens med 8., Kaydn med 12.. slikar Dfirer pa 3. med osemnajstimi. Prirodni zakoni, ki odločujejo o nadarjenosti otroka, so še premalo znani, oziroma so vplivi kaj različni, tako da v tem oziru še do'go ne bo jasnosti. Vsekakor imajo rodbine s 6. otroci večjo verjetnost, da bo sedmi potomec genij, nego rodbine, ki pričakujejo prvorojenca.
Nevšečen nočni gost
Kapetan Birnie od 12. artiljerijskega polka v Rawalpindiju (Indija) je doživel neprijetno avanturo, iz katere si je komaj rešil življenje.
Neke vroče noči je legel k počitku kar zunaj na prostem ter trdno zaspal. Naenkrat ga je zbudil šelest listja. Po bliskovo je potegnil iz žepa električno svetilko in zapazil kakih 25 m pred seboj velikega tigra. Imel je r"ško poleg sebe, urno je pomeril in £ JiL Toda strel živali ni usmrtil, nego ) je le težko ranil. Hip nato je bil .ger že na njem. Začel se je strašen boj med človekom in zverjo. Smrtno zadeta žival je razjarjena zasadila svoje zobe kapetan u v ramo, nato pa je popustila, pograbila za puško in pobegnila. Ranjenec se je privlekel do bližnjega drevesa, se vzpel nanj in v strašnih bolečinah pričakal jutra.
Ko je zasijala zora, so težko ranjenega kapetana našli njegovi vojaki in ga nezavestnega prepeljali v vojaško bolnico v Pachmarhiju. Tigrovo truplo so našli kakih 40 m od pozorišča boja.
X Dober odgovor. Monsieur de Flahaut je nekoč francoskemu državniku Tallev« randu pošteno zagodel. cPravili so mi, da sto v neki družbi, ki me je imenovala du« hovitega, trdili nasprotno,* je Talleyrand napadel plemiča. In promptno je dobil od« govor: «Jaz se še nikoli nisem nahajal v družbi, ki bi vas smatrala za duhovitega.«
X Egipčani in ženske. Iz Kaira poročajo, da je zakonodajni odbor zbornice predložil osnutek zakona, po katerem so zakonski možje upravičeni ubiti svojo ženo, če jo zalotijo in flagranti pri zakonolomu.
nccavice
z. zn amko »n žiaom
rrlMLIlir
«ajbohs<i.najirp<zžnejse, zato na/cencjŠe.
ski narod in njegove velike kulturne vrednote? Ali izdajamo ilustrirane revije o slovenstvu v francoskem, nemškem, angleškem jeziku? Ali smo poskrbeli za kak slovenski film, ki bi naslikal svetu čudovito lepoto naših krajev in zanimivosti našega narodnega življenja? Ali gre kdaj kak naš človek predavat tja po evropskih mestih o Slovencih? In ali gre kdaj kak naš pevski zbor ven z našo narodno pesmijo? Ali se sploh zavedamo, kako neprecenljiv dar so nam dobre rojenice s to pesmijo položile v našo narodno zibel? Meni Je nekoč vele-izobražen Dunajčan na nekem koncertu naše Glasbene Matice ves zadivlien rekel tole: »Zaies, že samo s to svojo pesmijo bi si Vaš narod lahko osvojil svet!« — In jaz s; živo predstavljam, kako bo n* tisoče m tisoče ušes po vsej Evropi iznenadeno po-sluhnilo, ko bo z radio - oddaine postaje LJubljana prvikrat zadonela slovenska narodna pesem. A kdaj dobimo ta naš radio?!
Seveda slišim na vse te opor.ibe stereotipni slovenski odgovor: Denarja ni! Slovenci smo revni. Jaz pa pravim Denarja za to ni, ker m" organizacije, kier je organizacija. tam Je tudi denar.
In to je zdaj naiinteresantneiše: Slovenci, ki uživamo precejšen sloves kot organizatorji ta se na to svojo zmožnost tudi precej domišljamo, vendar v enem. in to v
« JUTRO » ST,
ireda 20. SH 1*23 =■
Iz novosti državne licejske knjižnice v Ljubljani
(.Priobčuje dr. Joža G Ion ar.)
vin.
Aktenstiicie, Diplomatische, zur Vorge-schichte des Krieges 1914. Wien 1919.
(44.072).
Baruskovič GL: Črnke « npaqe H3 ciape
npoui i.jcti: j ttoao-m Caay 1927. (4i.088).
Begble H.: Life of William Booth, the Founder oi the Salvation Army. London 1920. (44.147).
Bezsnšek A.: Bolgarska slovnica in čitanka. Sofija 1914. (44.047).
Chamberlain H. St.: Arische Weltan-scliauunz. Miinchen 1917. (43.705).
Oelbriick H.: Geschichte der Kriegskunst im Rabmeii der politischen Geschichte. Berlin 1907— (44.085).
Dokumente, Bayerische. zum Kriegsaus-fcruch und zum Versailler Schuldspruch. .Miinchen 1922. (44.063). Dreyer A.: Eter Atoteismus und der D.
0.	Alpenverein. Berlin 1909. (43.625). Endišch J.: VVerkzeuglehre. Pola 1916.
(4.3.703).
fournier A.: Die Geheimpolizei a«f dem Wiener Kongresse. Wien 1913. (43.926).
Friedjung H.: Osterreich von 1848 bis 1860. Stuttgart 1908— (43.583).
Gabriel Slonita: De ritibus Maronitarum ronnullis. Venetiis 1733. (III 43.301).
Grev Edw.: Funfundzwaazig Jahire Politik. 1892—1916. Miinchen 1926. (43.612).
Hainlsch M.: Einige neue Zahlen zor Statistik der Deutschčsterreicher. Leipzig 1909. (44.141).
Herzberz A.: Zur Psychologie der Phi-losophie und der Philosophen. Leipzig 1926. (43.509).
Hobza A.: Jurisdikce ve vecech koristafch. V Praze 1915. (44.036).
jahrbuch des hoheren Unterricbtsweseoi> te Osterreich. Wien 1888— (44-145-.^
Jezdič K. D.: Hapoa n apsasimuH Cp6aje v 19!2 h >913 roj. Beorpa.i 1913. (43 73H). jullian C.: De la Gaule a la France. Pariš
1923.	(43.795.
Kavverau S.: Štefan George und Rainer Maria Rilke. Berlin 1914 (44.146).
Klicin M.: CBeT03ap Mmerah 1826—1901. Hobu Caa 1926. (J 2.862}
Kocijančič Št.: Kratka povestnica goriške nadškofi ie. Celovec 1853. (41.169).
Komel pl. Sočebran, A.: Prisega i vojni členi. Celovec 1889. (41.226).
Laue Fr.: Das franzoslsche Schulwesen. I-eipziz 1926. (43.632).
Lindeaberz p.: Unur Habsburgs Fafenen zesen Italien. Stuttgart 1915. (43.107).
.Hazdlč M.: Topografija i povljest Ogu-lina. Zagreb 1926. (43.730).
Mensdorff-Poulllv A.: Osterreich. Ge-schichtliche, politische und kutairelle Be-tracbtunzen. Wien 1910. (44.018).
Minarik Fr.: O funtih te g ranih v Rusiji te na Francoskem. Zagreb 1921. (II 43.989). Nenadič Di.: Osnovi šumarstva. Zagreb
1924.	(44.084).
Notizen. Hlstorisch - ethnographlsch-sta-fistiscbe. iiber die Nationalitaten Oster-reichs, ihre Zahlen und Sprachverhaltnisse. Wie»i 1849. (44.125).
Pastor L. v.: Conrad von Hotzendorf. Wien 1916. (43.702).
Pesek L: Histoire tchecos!ovaque. Prasne 1925. /43.579). Popovič L.: CciKO-UCKe veiu. Y 3arpe6y
1925.	(43 681)
Radoičlč N.: Kratki prehled moderni srbski historiografie. Praha 1925. (44.076).
Ratzel Fr.: Das Mear ails Quelle der V61-kergrdsse. Miinchen 1911. (44.116).
Roth Ed.: Die agyptische u. die zoroastri-sche Glaubenslehre als die altesten Ouellen iinserer spekulativen Ideen. Mannheim 1846. (44.064).
Sax C. R. v. DieWahrheit iiber die serbi-sche Fraze und das Serhentum in Bosnien.
1.eipziz	1909. (44.073).
Scbmitz E.: Giovanni Pierluigi Palestri-na. Leipzig 1914. (43.9012).
Simone da Roma: Vita detla beata Elena da Udine. In Udine, 1760. (II 43.403).
Statuti e ordinamercti del!a universitži di Pavia dali' anno 1361 ali' anno 1859. Pavia
1925.	(II 43.359).
Šlanz i.: JeBpejn v Beorpaav. Bcorpa.i 1926 (43 515)
Tomac Dr.: Ustav i bračno pravo. Zagreb
1926.	(43.570).
Trfnko Iv.: K umeščanju novega šentle-nariškega župnika Ivana Petričiča. Udine 1908. (43.617).
Turna A.: Die ostliche Balkan-Haibinsel. Wieo 1886. (44102).
Uphues K.: Reform .des menschlichen Er-kennens. Miinster 1874 (44.136).
Vogt K. & w. Boley. Theoretisch-nrakti sches Tumbuch. Wlen 1909. (43.651).
Wendel H.: Die Welt der SOdsIaven im Spiegel Goethes. Framkfurt a. M'. 1926. (44.068).
Wlttstock A.: L' antiquite littžraire. Jena 1881. (44127).
Zeugkiste, Die. Kimoser Allmanach iiir Bucbdrucker und Bnchtreunde. Leipzig 1921— (43.738).
ZweybrSck Fr.: Osterredchische Essays. Be<rlte 1916. (43.937).
prvem in poglavitnem, nismo organizirani: nismo organizirani kot narod!
To ie naša največja hiba in v tem smo vsekakor daleč za Srbi in Hrvati. In bomo za to tudj vedno zaostajali za niimj v tej državi. Tu nam najboljša ustava in najbolj-v!ad • no more nič pomagati. To je stvar nas samih.
Kc. nismo organizirani kot narod ne na znotraj, ne na zunaj, zato tudi ne moremo nikjer in nikoli zastaviti polno in celotno svoje narodne sile. Naše moči so vedno razdeljene in zato smo tudi s.abotni. še čutimo slabotne in odtod naša maloduš-nost. Podeljenost na stranke tu nič ne <16; lahko imamo tucat strank, zato bi morali biti vseeno organizirani kot narod.
Tega nam manjka. Zato smo Pa tudi siromašni in bomo tako ostali. Zato tudi nismo znali polno Izrabiti, prav za prav niti malo ne prav izrabiti tako sijajne prilike, ki nam lo je milostna zgodovina leta 1918. vrgla v naročje in smo teh osem let kot narod moralno in materijalno zapravili.
Nista država In režhn edino kriva, če se Slovencem danes tako slabo godi. Največja krivda je na nas samih. In če se naše stranke danes medsebojno obdolžnjejo krivde, potem je resnica pač ta. da so krive vse skupaj. Največja pa nosi največji del te sknpne kTivde. To je jasno ko beB dan.
Naši onstran grame
Izgon in konfinacija
za naše obratovale« t Italiji.
c. d. — Na Primorskem, 17. julija.
Da fašistični tisk ne spremlja s posebnim zadovoljstvom poročil jugoslovenskih listov o naratnost brezupnem gospodarskem položaju uboge Primorske, zlasti pa obeh <od-rešenih» jadranskih pristanišč, Trsta in Reke, je umljivo samo po 6©bi. Saj vendar dandanes v fašističnih listih ni Citati drugega, nego edinole samohvalo fašističnega režima, kako je tekom kratkih štirih let povzdignil Italijo že tako rekoč na višek blagostanja, tam pa je pripoveduje in dokazuje z nepo-bitnimi dokazi, da ne le ni tega blagostanja, temveč da Trst in Reka propadata od dne do dne, da sta že na robu gospodarskega pogina. Pa vam zato od časa do časa izbruhne sedaj v tem, sedaj v drugem fašističnem listu strahovito ogorčenje proti jugoslovenske-mu tisku zaradi resnice, ki se razkriva v njem, a med vsemi fašističnimi listi zavzema v tem pogledu že nekaj časa sem prvo mesto <11 Popolo di Trieste>.
Tako je <Popolo» tudi v današnji svoji številki silno vzrohnel zaradi takih vesti v ju-gosloveoskem tisku, toda, kar je zelo pomembno, ne toliko proti jugoslovenskemu tisku in njegovim poročevalcem, temveč proti onim dejanskim razmeram na Primorskem. ki dajejo povod jugoslovenskemu tisku, da poroča tako zelo v oči bodečo resnico. <Popolo» s tem svojim načinom protestiranja proti <ogovarjanju> Italije, naravnost priznava, da je resnica, kar se piše ni oni strani meje, in skuša odpraviti to zlo s korenino vred: predlaga namreč razne ukrepe, s katerimi naj bi se položaj na Primorskem izpremenil tako, da bi ne dajal več povoda za fake dopise in opise v jugoslovanskem tisku.
List ponavlja svo.io staro pesem, da zunanji, zlasti pa jugoslovenski svet sodi položaj v Italiji po položaju v Trstu, v Reki, na Primorskem, češ, ckakršna je veža, tak je red v hiši> in » najboljše blago se deva v izložben Trst in Reka sta teža, izložba Italije, in če tu ni dobro, kako more biti šele v os*a-li Italiji! Pa omenja potem, kako se sodi fašizem po tržaških in reških fašistih, ki »e tako malo brigajo za ukrepe fašistične vlade, da si niti še niso izpremenili svojih neitali-janskih priimkov, kako jugoslovenski tisk po posameznih gospodarskih polomih na Primorskem sodi ves gospodarski položaj Italije, kako s prstom kaže ljudi, ki si na odličnih mestih polnijo žepe na račun delavstva itd. Končno prihaja do naslednjih predlogov:
1.)	Za fašiste bodi poitalijančenje priimka obvezno.
2.)	Laški listi ne smejo poročati ničesar, kar bi zunaj moglo vzbujati dvome o trdnosti gospodarskega položaja Italije.
3.)	Italijanom naj se ne dovoljuje, da bi zahajali na letovišča v inozemstvo, zlasti ne v Jugoslavijo, češ, da zahajajo mnogi Italijani, zlasti Primorci, na letovišča v Jugoslavijo, kjer puščajo tisočake, dasiravno prihranijo s tem le par sto lir napram stroškom, ki bi jih imeli za letovišča v Italiji. Svoje bivanje v inozemstvu utemeljujejo z manjšimi stroški, kar je v bistvu le obrekovanje lastne države.
4.)	Ker 6e politično - gospodarski položaj v Italiji sodi v Jugoslaviji po položaju v Trstu in Reki, je treba storiti vse, kar se dd, da se resnična kriza na Primorskem 6krči na minimum. Navidezno krizo pa je treba rešiti na fašistični način. Tako je treba na Reki dati pod strogo kontrolo delovanje raznih tujcev, ki se nazivajo Rečani, odvzeti obratno dovoljenje kakim petdesetim trgovcem, ki ne morejo prodati svojega blaga, pa potem kriče, da je kriv njihove bede neznosni splošni gospodarski položaj. Vse te nepotrebne, nezadovoljne obratovale«, Hrvate, Madžare ali Italijane, če jih je kaj, je treba izgnati iz Reke in jih kontinirati na Siciliji. Če je treba, naj se to stori tudi v Trstu. Za-jedalski židje s svojim ckaufen und verkau-fen» morajo izginiti iz Julijske Krajine in ž njimi vsi tisti tujci, ki so se naredili za Primorce, pa ne morejo po italijansko prenašati žrtev, ki jih nalaga sedanji trenutek!
5.)	Tržačani in Rečani so v prejšnjih časih imeli tako lahek zaslužek doma, da sta jim Trst in Reka tako prirastla k srcu, da sedaj nočejo od doma za kruhom, četudi doma .ii zaslužka. Prej je bilo to razumljivo, ker so se že na vratih Trsta in Reke zadevali ob Slovence ali Nemce, ali sedaj so na stotine in stotine kilometrov vsen-iokoli sami Itali-
■ * i i (?!), ki bi z odprtimi rokami sprejeli odrešene brate. Zato je treba, da se razširi obzorje Tržačanom in Rečanom.
6-) V Podonavju, zlasti v Jugoslaviji, je mnogo Italijanov, ki zaradi tamošnje (!) krize žive zelo borno, ali se ne morejo vrniti v domovino, ker nimajo sredstev. Ker se v Jugoslaviji smatrajo ti ljudje za žrtve slabih razmer v Italiji, zahteva nacijonalni ugled Italije, da se ti Italijani spravijo v domovino.
7.)	Zate naj se uvede obvezno zglaševanje pri konzulatih in najstrožja kontrola vseh Italijanov v inozemstvu, zlasti pa v tistih državah, kjer mora Italija ščititi svoje najvišje (!) politično - gospodarske koristi. Laški državljani v inozemstvu naj se obvežejo, da se bodo redno zglaševali na konzulatih in v določenih rokih napovedovali svoje delovne, družinske in druge razmere.
8.)	Izkoriščevalcem, pa naj so predsedniki, generalni ravnatelji, posle vodeči odborniki ali karsibodi, pa naj se pred oči naporno delo <Vodje», ki dela za sto, zadovoljuje pa se z zaslužkom samo enega.
Tako torej <Popolo>. Da!
Kar se tiče izpremembe priimkov, naj pi> skrbe za to pač voditelji primorskega fašizma Cobol v Trstu, Mrach v Puli, Host na Reki in Mandel v Zadru, vsi štirje provin-cijalni tajniki z neitalijanakimi priimki, katerim je <Poipolo» pod ravnateljstvom samega Cobola (Kobola) pomazal ta ukor pod nos. Isto velja tudi za laške liste in njihovo poročanje o gospodarskem polomu v Trstu ln na Reki, a predvsem za <Popolo» sam, ld neprestano javka o gospodarskem nazadovanju obeh < odrešenih» pristanišč.
Glede bojkota naših letovišč in kopališč, ki naj bi ga izrekle laške oblasti za laSke državljane, pa mislimo, da naj kar store to. Laška letovišča in kopališča eo letos itak ve skoro čisto prazna. Za bodoče pa: Milo za drago! Jugoslovanske oblasti na] ne izdajo niti enega potnega lista več za potovanje v italijanska letovišča in kopališča, za turistične Izlete itd. Kdor hoče po neodvrnljivih poslih v Italijo, naj dobi potni list, drugače pa nihče!
Zelo všeč nam je vsekakor predlog za re-kapatriacijo Lahov. Le vun, von Is Jugosla-
vije! čim več jih gre čez mejo, tem manj vohunov bo med nami! Da se pa obveeno perijodično zglaševanje na konzulatih ne bo izprevrgavalo v vohunstvo, pa naj strogo pazijo naše oblasti in pomagajo Italiji cva-rovati svoj nacijonalni ugled« s takimi ukrepi, kakor jih hoče imeti cPopolo> za jugo-elovenske trgovce in druge obratovalce na Reki, v Trstu in sploh v vsem Primorju. Samo konfinacije ne; kar čez mejo! Naj si jih rede sami! Saj hočejo z odprtimi rokami sprejemati <odrešene> brate- In naj že vendar enkrat vzame vrag nettunske konvencije in vso dalmatinsko laško iredentistično zalego! Kakor oni naše, tako mi njihove! Naj le gredo v <odprte roko, ki se jim prožijo naproti na stotine in stotine kilometrov daleč, kakor tistim dela in kruha lačnim Tržačanom in Rečanom, ki jim sedaj hočejo erazširiti obzorje?, ko so jim napolitanske, kalabreške in eicilijanske kobilice odžrle že zadnjo skorjico izpred ust v njihovem lastnem domu! Za izkoriščevalce delavstva, predsednike, generalne ravnatelje, posle vodeče odbornike itd. cPopolo* seveda ni predlagal izgona in konfinacije. Vrana vrani vendar ne Škljuje oči. Zadnje je dovolj vzgled <Njega», ki dela za sto drugih, pa se zadovoljuje z zaslužkom samo enega: enega ministrskega predsednika, enega ministra zunanjih, enega ministra notranjih stvari, enega vojnega, enega mornaričnega, enega aeronavtičnega in enega korporacijskega ministra. Kako daleč so že za njim oni <re-veži»! . . .
V ostalem pa vsa čast cPopjlu>! Njegovi predlogi so res zlata vredni!
PismoizTrsta
Poitalijančevanjn priimkov. — Izsiljevanje naročnine ta fašistične liste.
c. d- V Trstu, sredi julija.
<11 Popolo d i Trieste» javlja, da je posvetovalna komisija za izpremembo priimkov imela 21. t. m. svojo sejo in je pretresala 47 prošenj. Izrekla se je pritrdilno glede ve. čine prošenj. Nato je pričela sestavljati seznam priimkov tržaških družin, katerim naj bi se uradnim potom dala italijanska oblika.
Na njihovo prošnjo se je dovolila izpre-memba priimka naslednjim osebam: Lodovi-eo Freisinger in Alfredo Freisinger v Frassi-ni; Mari Gmeiner v Maineri; Maria Kervi-scher (pravilno: Krvišar) v Cervi; Marco Druzetta (pravilno: Družeta) v Drusetta; Guglielmo Bonač, Mario Bonač pok. Giovan-nija in Mario Bonač živ. Marija v Bonatti; Alfredo Suska v Sussa; Aurelio Peterlin v Pedrini; Gastone Gallovic (Galovič) v Galli; Giovani Ciak (Ojak) v Ciaco; Edmondo Nietsche v Niče; ^larcello Veliak (Veljak) v Velia; Giuseppe Zadovič v Zatti; Arrigo Milloch (Miloč) v Milooeo-
Kakor se vidi iz teh primerov, gre pač predvsem za izpremembo priimkov, o katerih 6e niti od daleč ne more trditi, da bi imeli na sebi kaj latinskega ali italijanskega in bi jih bil kdo pokvarjal in potvarjal, ker so v resnici pristni nemški ali slovanski priimki. Pristnejšega nemškega priimka kakor Freisinger vendar ni mogoče dobiti, kakor tudi ne bolj slovenskega od Družeta, Veljaka in Zadoviča. Prosilci .so pač potomci starih nemških in slovanskih družin in se sedaj sramujejo priimkov svojih nemških in slovanskih prednikov.
Zelo zanimiv bo vsekakor seznam uradno izpremenjenih priimkov, ki pa najbrž še ne bo tako kmalu izdelan, saj bodo morali najmanj štirim petinam vseh tržaških družin izpremeniti priimke, in kje je potem šele vsa ostala tržaška provinoiia! Misliti si je lahko, koliko dela bo dalo pozneje izpremi-njanje matičnih in vseh drugih uradnih vpisov. Saj bodo morali iapremeniti n. pr. tudi vpise v zemljiški knjigi. Celo policija bo morala popraviti svoje zabeležke, in vsega tega ne bo malo, ko danes menda ni človeka, ki bi ga ne imeli <na protokolu, na kve-sturi. A vse to edino le zato, da bodo <od-rešene> dežele tudi na ^unaj italijanske, da naj bi tujec, ki prihaja semkaj, že takoj na prvi pogled moral spoznati, da se nahaja na italijanskih tleh, da je vse, kar vidi okoli sebe, kar najprisfcneje italijansko. In za take pobeljene grobove se lahko žrtvuje ogromno delo, se lahko potrosijo velikanski zneski, ko so na drugi strani stiska in varčuje,, da vse poka, in je ljudstvo tako neznosno obremenjeno z vsemi mogočimi državnimi, pokrajinskimi, občinskimi in fašističnimi davčnimi bremeni, da že več dihati ne more.
To preobremenitev čuti prav dobro tudi vodstvo fašistične stranke same, ker se zadnje čase zelo pogostoma čitajo med službenimi objavami tržaške provincijalne federacije, s podpisom samega provincijalnega tajnika inž. Cobola, zelo nujni pozivi, da naj fašisti store svojo dolžnost napram stranki. Tako je bil te dni objavljen poziv, naj si vendar člani stranke nabavijo strankine izkaznice za letošnje leto, to se pravi, da naj plačajo članarino. Določil se je rok do 20. t. m. Poziv pravi dobesedno: <Kdor se ne odzove temu pozivu, se bo smatral, da noče plačati prispevka za stranko ... S plačilom zaostajajoči fašisti se brez obotavljanja predlože za izgon iz stranke.*
Če je stvar tako daleč — pravijo namreč, da tržaška provincijaina federacija, ki naj bi štela 5400 članov ln 450 članic (te okrogle številke so že same po sebi zelo sumljive), še ni oddala niti polovice izkaznic za letošnje leto, dasiravno srno že v drugi polovici leta! — je pač to zelo slab znak za navdušenje članstva napram stranki. Seveda, saj je človek vendar faSist zato, da bi kaj dobival od stranke, ne pa da bi on dajal njej! In v današnjih slabih Saših, ko je v gospodarskem pogledu Trst Ee popolnoma na tleh, je vsakomur že tudi najmanjši Izdatek preveč. Stranka pa noče poznati teh neprilik in je celo toliko nesramna, da poSflja okoli vseh, tudi najmanjših trgovcev in obrtnikov, svoje priganjače, ki silijo ljudi, da naj ge naroSajo na razne fafflsHSne llMe in publikacije. Celo čevljarje - krpa Se po hišnih vežah silijo, da naj bi se naročali na tPopok) di Trieste> In branjevke na trgih U morale tudi biti naročnice strankinega glasila. Sove. da pa ni dovolj, da se na tak način • riuž-bene fašistične strani sili ljudstvo k prispevkom v strankine namerne, temveč se kla-tari po mestu še oel kup nedufteedh Izsiljevalcev, sleparjev, ki tudi cnablrajo naročnino ln prispevke,. Ta nadloga je postala že tako mučna, da je provincijaina federacija fašistične stranke izdala danes shdbeoo obvestilo, da je od danes dalje prepovedana vsaktera prodaja piAHkacij, pobiranje naročnine in denarna zbirka, čeprav j« bila doslej dovoljena. Izvzete si samo publikacije, za katere je nadalo dovoljenje generalno upravno tajniitvo stranke. Izsiljevanje na-
ročnine za cPopolo di Triestes je tako seveda tudi še dalje dovoljeno in zlasti pri naših ljudeh, katerim se je bati, da jim odvzamejo obrtno dovoljenje, če se ne naroče na fašistični list. Zavrnitev lista pomeni seveda protidržavno prepričanje! Tako je pač treba molčati in — plačevati!
p— V Nabrežini se je nastanil zdrav« nik dr. Fran Gruden. Na njegovo mesto v Postojni je prišel zdravnik dr. Iv. Ambro« žič.
p— Na Proseku je umrl g. Josip MiliS, trgovec z lesnimi izdelki.
p— V Tolminu je letos precej gostov. Odbor za tujski promet preskrbuje stano« vanja in hoče omogočiti bivanje v Tol» minu tudi srednjemu meščanstvu. Dobi se prehrana in stanovanje za 18 lir na dan.
V	Volčah je tudi mnogo letoviščarjev, ki se radi poslužujejo tamošnjih žveplenih kopeli.
p— Šibki otroci iz azilov «ltalie Reden* te» v morskem kopališču. 115 šibkih otrok iz azilov «Italie Redente* pride v morsko kopališče v Izoli v Istri. Otroci so skoro samo slovenski.
p— Zadrugi ribičev v Rovinju je naklo« nilo ministrstvo za narodno gospodarstvo podporo 30.000 lir. Ribiči morajo biti udru« ženi v fašistični organizaciji. Sedaj jim fašistični voditelji dopovedujejo, kake do« brote jih še čakajo če bodo lepo pokorni vodstvenim ukazom. Denarja pa še ni in se tudi še nič ne ve, kdaj pride in kdo ga dobi v roke.
p— Izključen. Za 6 mesecev je izključen iz fašistične stranke Ivan Ukmar, trgovec v Dutovljah. Pregrešil se je proti disciplini, na kar ga je politični tajnik v Dutovljah ovadil zaupniku Grazioliju v Sežani, kate« ri je odredil polletno izključitev.
k— Novinarji iz Nemčije so se mudili dalje časa na Koroškem. V Celovcu in Pli» berku so jim pripovedovali o težki nalogi nemštva v koroški deželi, o trpljenju in napornem kulturnem delovanju med «win» dišarskim* ljudstvom. Deželni glavar dr. Lemiš je povdarja' vesel, da so začeli raj« hovci ceniti Koroško kot obmejno nemško pokrajino. Medsebojni stiki se množijo in priti mora priključitev Avstrije k Nemčiji.
Dopisi
ŠIŠKA. Sokolsko društvo v Šiški praznuje letos svojo 25Ietnico. Skupno s proslavo četrtstoletnega jubileja se bo vršil v Šiški okrožni zlet ljubljanskega sokolsikega okrožja. Zletni dnevi bodo 6. in 7. avgusta t 1. Za polovično vožnjo po železnici Je vložena prošnja. Javna telovadba in velika ljudska veselica se ba vršila na novem letnem telovadiščn, ki bo ta dan slovesno izročen Sokolu v uporabo. Pri telovadnem nastopu bakljadi in veselici bo sodelovala narodno železmičarsko glasbeno društvo »Sloga«. V soboto, dne 6. avgusta bodo ob 18. skušnje domačega društva ter Iz bližnje okplice. Po skušnjah, ob 20., pa krene s telovadišča bakljada po Saški. V nedeljo 7. avgusta dopoidne ob 10. v društveni telovadnici slavnostni občni zbor. Popoldne ob .pol 14. zbirališče sokolskih društev ored Narodnim domom v LJubljani, odkoder bo nato šla povorka v Šiško na zletni prostor.
V	Šiški pred pivovarno »Union« bo sprejem gostov. Da bo slika: povorke pestrejša, se člani in članice sokolskih društev, ki nimajo slavnostnega kroja, vljudno vabijo, da se povorke udeleiže v narodnih nošah. Isto tako so vabljena tudi druea napredna društva, da sodelujejo v povorki z narodnimi nošami. Ljubljančani te Šiškarfj so vabljeni, da se zleta v šiSko potaoSteviteo udeleže. Zdravo!
RIBNICA. V nedeljo ie razvil tukajšnji »Orel« svojo zastavo. Prireditve, ki so Jo napravi® po svoje, se ne dotikamo, vprašamo pa iavno šolsko oblast, če spada k ■takim slavnostim tudi razobešanje državnih zastav na šolskih poslopjih, kakor se Je to zgodilo ta dan ■na tukajšnji deški osnovni šoli. To bi radi vedeli le zato, ker bo 7. avgusta t. 1. tudi sokolska javna telovadba in če tudi nas lahko počastijo s šolsko zastavo.
ŠMARTNO POD ŠMARNO GORO. Slovo od pokojne gospe Franje Koširjeve v domačem kraju. Ko se ie v ponedeljek dopoldne približal sprevod v domači kraj pokojne rodoTJubkinje gospe Franje Koširjeve, Je krsto pred rojstno hišo Pod Tacnom sprejela duhovščina iz Šmartna in domače prosvetno pevsko društvo iz Šmartna ie zapelo večno lepo »Vigred« nakar se je sprevod vil do cerkve, kjer so se vršile cerkvene molitve in je pevsko društvo zapelo še eno žalostinko. Nato Je sprevod krenil na pokopališče. Poleg številnih domačinov. ki so tudi iz okolice prišli izkaza t Svoji ugledni rojakinji poslednjo čast, smo videli tudi mnoge ljubljanske odlični-ke, mnogoštevilne Članice Kluba Primork in Kola Jugoslovenskih cester, nadalje kranjskega sreskega župana Žnidaršiča, prima-rija dr. Derganca, vi5. sod. svetnika Duki-ča te tež. Dukiča, zastopnika SDS dr. Puca ln druge. Z njimi so bili v sprevodu tudi domači podžupan ta občinsko starešinstvo, ognjegascl in učiteljstvo. Ko so pevci zapeli ob grobu »Blagor mu«, ki ie tužno od-mervala od Šmarne gore, je oblak zatemntl nebo, kakor bi tudi ono hotelo pokazati svojo žalost nad izgubo plemenite slovenske žene. V naSIh srcih smo čutili in razumeli pokolnioo da je hotela ležati v večnem snu, v mirni gomili v tako lepj idilični pokrajini domače zemlje, s katere Je nosila
od rane mladosti v srcu tolflco lesih in idealnih spominov. »Zbogom, gospa Pranja!« smo dejali tiho vsi ki smo se poslov® od njenega groba, pokritega s cvetjem ki številnimi venci.
RIBNICA. Godb eni odsek tukajšnjega Sokola beleži na glasbenem polju lep napredek, kar se Je pokazalo tudi pri njegovem nastopu sokolske Javne telovadbe v Sodraižici dne 10. jtffija. kjer le nastopil po komaj četrtletnem vežbanju prvič v svoji novi formi kot orkester, za kar gre predvsem največja zaJocala neumornemu in vztrajjnemu predsedniku odseka br. Milu Juvancu, kakor tudi vsem ostalim br. godbenikom, ki žrtvujejo skorajda ves snroj prosti čas v prospeh ta razvoj našega godbe-nega odseka. Pri tej priliki moramo Izraziti najiskreneišo zahvalo našemu mecenu-»Američanu« g. Trhljenu ki se nahaja začasno v svojem rodnem krajo v Zamostcu pri Ribnici, in je daroval našemu godbene-mu odseku znesek 1.000 Din. Enaka zahvala tudi g. Šegi iz Zamostea, Id Je ob isti priliki podaril znesek Din 100.
ŽUŽEMBERK. Posledice okrnjenega dr. žavnega proračuna so končno dosegle tudi nas. Tako le naša šola tz 8rasredn4ce v šolskem letu 1927-28 reducirana na 6raz-rednlco. To dejstvo se opravičuje s tem, češ, da dobimo itak meščansko šolo. Ml pa, ki razmere bolje poznamo ta mislimo z lastnimi ta ne tujimi možgani, smo mnenja, da je to popolnoma izključeno. Meščanska šola bi namreč zahtevala svojo lastno moderno stavbo, ki Je pa občina pri sedanjifi razmerah zidati ne more. kajti pomisliti je treba, da še ni plačana šola na Zvirčem, fa-rovž pa se še niti odplačevati ni pričel Dolžnost oblasti bi bila, da oospešule napredek zlasti tukajšnjega ljudstva kj ie posebno oddaljeno od drugih kulturnih središč. Zato pričakujemo, da bo oblast ta sklep sistfrala in vzpostavila zopet Sraz-rednico. — Zadnji čas imamo ugodno dnevno trikratno zveao z avtom, ki prevaža tudi pošto. Kakor pa se čuje, naj tudi tukaj zavladajo nazadnjaške razmere. Naš trg, ki je središče uradov kakor sodišča, davčnega urada, notarijata, finančne kontrole, žandarmerije in trgovsko središče okolice, naj bi dobival pošto samo trikrat na teden, to pa radi tega, ker država noče plačati primernega »pavšala« radi »budžetne ne_ mogučnosti« za prevoz pošte. Apeliramo na vse merodajne faktorje, da se z vso svojo vplivnostjo zavzemajo za stvar te še pravočasno preprečijo nameravano tidnitev vsakodnevne poštne vožnje kar bi se imelo zgoditi menda že s 23. julijem. — V hi-gijenlčnem oziru imamo tudi beležiti velik oedostatek. V prvi vrsti Je pomanjkanje zdrave pitne vode. Prisiljeni smo piti in kuhati »Krko«, v katero se steka pred »pumpo«, ki goni vodo na trg, gnojnica iz raznih hlevov ta stranišč, kar je splošno znano. Opozarjamo na to sanitetnega referenta in g. okrožnega zdravnika, da v tem pogledu napravita remeduro. Skrajni čas bi pa že bil da bi se pričelo misliti na vodovod, ki bi bil vsekakor ljudstvu bolj koristen kakor pa nova župnijska palača.
PONIKVA OB J. 2. Nad mično vasico so se razpela sokolska krila. Oduševljene sestrice ta bratje so nam v svojih srdfi prinesli vzvišeno sokolsko misel, da nss z njo oplemenitijo. Vse telovadne točke so izvajal1 z bravurazno gibčnostjo ta vzbujali s svojimi elegantnimi kretnjami salve navdušenja. Br. starosta dr. Svetina pa nas Je presenetil s prekrasnim nagovorom. To ie bil izliv idealne sokolske duše. 3d je izzvenel v spontano manifestacijo Sokolu Hk nadji. Iz melodljoznlh besed smo srkali silno zavest, da bo tudi Ponikva nekoč močna sokolska postojanka. Br. starosti in vsem dragim gostom Iskrena hvala s prošnjo, da nam kmalu naklonite podobne srečne urice! Zdravo!
TRGOVCI, POZOR I
M
»Minerva
namizno olje
v priznano neprekosljivi predvojni kvaliteti
se zopet dobi
pri
8072
veletrgovcih v Ljubljani.
idOZOd 'DAOD3JL
NE REKLAMA
temveč kvaliteta je prinesla svetovni sloves vknhovalnim čašam znamke
„W E C K*'
Zato zahtevajte pri vašem trgovcu Wecka Zratno znižanje cen! Tovarniška zaloga: Krekov trg 10/J pri tv. FRUCTUS. Ljubljana	158-a
V MUNEM pri BLEDU
naprodaj:
L Solidno zidana RESTAVRACIJA * 16 tujskimi sobami, prostornimi obokanimi kletmi, z vrtom ob Jezera, ladijskimi in gostilniškimi pravicami ter 3 gozdnimi parcelami.
D. Večje ARONDIRANO KMEČKO POSESTVO — nad 15 ha — s potrebnimi poslopji v najboljšem stanju ter pašnimi in ladijskimi pravicami. — Od-prodamo tudi posamezne parcele.
Podrobna pojasnila dajj
Mestna Hranilnica v Radovljici
J. Stjepušin, Zagreb
Jorjavtk« nI. 57 priporoča najbolj« tusbarlo« ■trnu«, pvtltar*. iot« t> »Ul* potreb. « iSias n ru (lubtU OdU. lovta DS p*, rifld tzlolbtl
^THMPIIOE
»JUTRO® št 169
— 8
Sreda 20. VII. 192?
J. O. Cttrwood:
18
preganjana žena
Roman.
Vrnil se je, a ne takoj v okolico Ouadovega šotora; krenil je k postaji, ki je bila tri četrt milje više ob železniški progi. Mali, zelo londonski Anglež z mežikavimi očmi, ki je tam ponoči čul v pisarni, mu je potrdil Stevensove besede. Quade se je bil res odpeljal v Tete Jaune. Čeprav je bila ura enajst, je Aldous nadaljeval svojo pot proti inženjerskemu taboru, ki je stal še četrt milje globlje v šumu Ves nemiren je bil. Ni se mu hotelo, da bi spal nocoj. Mislil je, dajiajde inženjerski tabor pogreznjen v temo, in zato je bil presenečen, ko je videl, da sije iz Kellerjeve hišice živa svetloba.
Keller je bil namestnik okrožnega inženjerja in njegov dobri prijatelj. On je bil tisti, ki je prvi izmeril progo v Tete Jaune, in on jo je označil kot strategično točko, s katere je treba nastopati v boju proii goram in pustinji, tako po reki kakor po železnici. Bil je v nekem pogledu vzrok, da je vzrasla tetejaunska naselbina baš tam, kjer je bila; vedel pa je o njej več od kateregakoli drugega, kar jih je služilo pri Grand Trunk Pacificu. Zato je bil Aldous vesel, da Keller še ni lege! spat. Potrkal je na vrata in vstopil, ne da bi čakal poziva.
Inženjer je stal sredi izbe v odpeti suknji, z mesnatimi kratkimi rokami v žepih vrečastih hlač; njegov rdeči obraz in plešasta glava sta se bleščala v luči svetiljke. Neobičajna besnost mu je plapolala v očeh, ko ie pozdravil gosta. Jel se je izprehajati po izbi sem ter tja, piihaie oblake dima iz nemške pipe z ogromno glavico; Aldousu je pokazal stol.	,
»Kaj se vam je zgodilo, Peter?«
»Dosti — da bi me vrag!« se je utogotil Peter, »če bi ne bilo dosti, ali mislite, da ne bi že ležal v postelji tako pozno zvečer?«
»Verjamem, da mora biti dosti,« je kimal Aldous. »Ce bi ne bilo tako, bi ležali v svoji postelji in bi spali kakor dojenček. Bogme nikogar ne poznam, ki bi umel tako naglo in sladko zaspati, kakor vi, Peter. A kaj vraga se vam je zgodilo?«
»Nekaj, kar se ram bo zdelo zelo smešno. Ali niste ničesar slišali — o medvedki?«
»Niti besedice ne, Peter.«
Peter je potegnil roke iz žepov in pipo z ogromno glavico iz ust.
»Saj veste, kaj sem počel s to medvedko,« je jel pripovedovati. »Delj nego leto dni sem jo imel za prijateljico tu gori v hribu, na-mestu da bi jo bil ubil. Lani sem jo tako ukrotil, da mi je žrla iz roke. V času med julijem in novembrom sem ji kupil sodček sladkorja. Ukvarjal sem se z njo večkrat po cele ure in se zabaval z njo kakor s psom. Da, prekleto, medvedka mi je bila bolj pri srcu od marsikaterega človeka v tem kraju. Vdana mi je bila pa tako, da se tik do konca januarja ni odpravila v brlog. Letošnjo pomlad ie dobila dva mladiča; kakor hitro sta skobacala, ju je privela semkaj v dolinico in me je čakala z njima. Bili smo boljši tovariši ko kedaj. Spet sem dobil iz Edmontona pol sodca sladkorja v koščkih. In kaj mislite, kaj je napravila ta prekleta sodrga?«
»Ustrelili so jo?«
»Nikakor ne, niso je ustrelili. Želel bi, sam Bog ve kako, da bi jo bili. V zrak so jo pognali!«
Mali inženjer se ie zrušil na stol.
»Slišite?« ie vprašal »V zrak so jo pognali Vtaknili so paličico dinamita pod plast sladkorja, spojili io z električnim vodom in zapalili dinamit, ko je lizala sladkor. In jaz sem v tem primeru docela brez moči, to je najhujši vrag! Medvedje iod niso zaščiteni. Pokrajinska uprava jih šteje med divje zveri. Ubij ga, kjerkqli ga srečaš, tako pravijo. In za zlodeje. kakšni žive tu gori, je bila ta
istorija z menoj in z medvedko vendarle ogromna šala!«
Keller je bil potan. Njegove tolste roke so se stiskale v pesti in okroglo, debelo telo mu je kar drgetalo od razburjenja in gneva.
»Ko sem nocoj prišel tja gori, se mi ie vsa drhal posmehoval.« je nadaljeval z ogorčenim glasom. »Ponudil sem se, da premiatim vso partijo od prvega do zadnjega moža, čeprav se nisem tepe! že dvajset let. Namestil da bi se borili kakor možje, jih je skočil name cel tncat namah Prijeli so me, zavili me v odejo in me po vseh pravilih četrt ure metali v zrak! Kako sodite o tem, prijatelj Aldous? Jaz — namestnik okrožnega inženjerja Pacifiške glavne proge — zavit v odejo!«
Peter Keller je skoči s stola in jel strahovito puhaje iznova dirjati po izbi.
»Da so z naše proge, bi jih — vse do zadnjega bi jih spodil iz okrožja. Pa niso. Stvar se tiče C. N. R. Moja oblast ne seže do njih.« Mahoma je obstal pred Aldousom. »Kaj naj tedaj storim?« je vprašal.
»Nič jim ne morete,« je rekel .Aldous. »Slutil sem, Peter, da se vam kdaj pripeti nekaj takega. Pričakoval sem tega. V vseh taborih ob progi, dvajset milj navzgor in dvajset navzdol, so vedeli, kako se ukvarjate z medvedom. Spodili ste Tibbita, zato, ker je bil. kakor ste sami rekli, v preveč zaupnih odnošajih s Ouadom. Vpričo Ouada ste mu povedali to v obraz. Tibbit je zdaj tam gori prednjak oddelka. To vendar veste, da so dve in dve štiri Tibbit-Ouade pa medved v zraku je tako rekoč isto. Ouade ne zamudi nobene, niti najmanjše prilike. Tibbit in Ouade sta tako obračunala z vami. Istorijo z odejo lahko javite podjetnikom, ki grade sosednjo progo. Da bi pa kaj zaleglo — ne verjamem.«
Aldous je vedel, kakšen bo učinek, ako omeni Ouada v zvezi s tem dogodkom. Keller je bil Ouadu smrtni sovražnik. Sedel je tesno k Aldousu. Oči so se mu zlovešče svetile. Telesna moč ga rrf delala opasnega. pač pa njegova prebrisanost in njegov pogum.
Naročilo, trt, vsa, dopisa,, iicoitsjc. tnalih, oglasov, jo, poštah, na, OgLasru,od, 'dcLck -Julra-' LuN/ana,. PrtJcs-iunja. TU st. z^gi.	Mali oglasi		Vse pnstojbiSL.a. jt vposla, ti, oot/uun, £ naročilom,, st, -c*rn oglasi> n* prvobcuo Čtkovau, račuA, polhu. tra. tulruc.« Lfjibuana.št nf/2
JLah, oglasu, ki- slu. iljo- u posruL&ualtLa. m, roajal na, sicuntsu. obcuutoa,. vsaka, bts&da, jo pas-—Naj-manjši, znasah. Din, S'~- "Pristojbina, za, šifro Vin, j-		tmulu*,, <dcrf>is<nrQsija. ui, oglasu trgovskima. aU- I rcklamsiaga uiača^a,; vsaka btstdas Dui, r-. - Naj- i nanj h zjusek Vin, to- Pristojbina, za šijro Dla, 5-- i	
Šestsedežni avto
t najboljšem stanju. naprodaj po ugodni ceni. — Pcnndbe* na oglas. oddelek cJutra, t>oi iifro <25.000».
21564
Motorno kolo
mamke B. S. A.. 2 » « EP. t brezhibnem stanju, skoro r p v o, radi obolelosti last-rika usrodno naprodaj. Pojasnila in na ogled v ura-":u Ljubljanskega velesejma pri c. Keku. Kupcu na razpolago tudi Kompletna usnjata obleka..	21677
Knfi&e
Knjige
is 15.—15. stoletja, nemške in latinske — med njimi •Corpus Juri« Canonici* — f¥DCLXX.) proda Kračun. Poljčane. '	21684
Trg. pomočnika
dobrega cetajlista za modno in galanterijsko trgovino iščem. Ponudbe na ogl. oddelek c Jetra* pod šifro «Galanterija*.	2144.1
Srečke
II. razreda držsvne razredne loterije oddamo subko-lektorjem. event. t komisijsko prodajo po najpo-voljnejših pogojih. Vpraša-rja na: Jugomosse, Zagreb. Zrinjevac 2^. pod »Subko-lekter*.	21567
Potnik
ki potuje z avtom po Sloveniji, vzame zastopstvo večje tvrdke. Ponudbe na oclasni oddelek • Jutra* pod «Agilen S20».	21320
Potniku (ci)
lanesljivemu dam v proda-vzorce prvovrstnega in Vo idočega predmeta oblačilne stroke Ponudbe pod •Solidna provizija* na orl-oddelek »Jutra*. 21295
Postrežnica
■ilada ir močna, vajena vsakega dela. išče zaposleni* uri druznah ali uradih za par ur dnevno. Naslov prosim poslati na oglasni oddelek <Jutra» pod šifro •Pridne roke*. * 21630



Trg. pomočnika
dobr0 izurjenega železničarja sprejmem. Ponudbe r.* oglasni oddelek • Jutra* pod <2eJezninar 5999».
21629
Učenko
sprejme v trgovino fcevijev M. Trebar. St. Petra c. 6.
21611
Dekle
zanesljivo, boljšo, zdravo in pridno, katero razume kuho in d«!o v boljši hiši, staro 20—30 let. sprejmem s 1. avgustom. Poleg kuhe bo opravljala samo nekaj hišnega dela. Biti mora lepega vedenja ter ljubiteljica otrok. En otrok je star 2, ede pa 5 let. Mesečna plača 300—350 Din. Ponudbe na lasni oddelek •Jutra* t>od •Zanesljiva 4*.	21190
Korespondenta (injo)
zmožnega italijanščine in nemščine, sprejmem v lesno trgovino. Ponudbe na ogla?': oddelek «Jutra* pod cO. M.*	21669
Učenko
= primera:, šolsko izobrazbo sprejme foto-atelie Grabje<\ Ljubljana. 21579
Plačilno natakarico
reprezentančno. sprejmem takoj z dobro plačo. Pismene ponudbe ra podružni-o »Jutra* v Mariboru pod »Pridna*.	21695
Posredovalnica
Mrak nujno rabi gostilni--ke kuharice in natakarice 21693
Perfektno kuharico
popolnoma samostojno in zanesljivo. k: se »pozna tuli -v bolniški kuhinji in bi -adi bolezni gospe event. pravljala tudi posel gospodinje. inteligentno — sprejmem proti dobri plač: takoj aB v kratkem. Vprašati v Vegovi ulici st. 21, desno. Dopoldan do 11. re. popoldan pa do 4. ure.
21685
Dekle
za '-sa domača dela, ki je slugi a in govori hrvatsko in nemško, sprejmem rs-ko; proti mesečni plači 300 Din in vsakega po: le-a nove čevlje in obleko. Marie Zvilling. rrad Zdec-T:na pri Zagrebu 2157S
Pisar. nastavljenca
•prejme lesna tvrdka na <5eže£i ne daleč od Ljubljane. Biti mora izvežban in zanesljiv. Ponudbe z zahtevo plače pod »Izvrsten* na oclasni oddelek »Jutra* 21600
Železninar
•tare j šega. dobrega, takoj rprejmem. Pismene ponudba pod šifre »2/elezninar* ra orlasni oddelek •Jutra* 21595
Natakar, vajenca
imožnega in simpatičnega sprejme takoj po dogovoru gostiln* «6*. Dunajska e.
21557
2 čevljar, pomočnika
dobr"> izvežban* "pretmem takoj t delo. Plača po dogovoru — Janko Odar, fo-rljarski mojster na Bledi; Ljubi ianska cesta 12 21640
(OJ[) B^TBfFpOJJ
prrnvr=tnera. kot poslovijo kinjol za trrovino v Celju. zmnžnera slov. in jezika r govoru
xr pisavi.
crtrenrem
■hrom. Ponudbe z zahtevam: pod znacco »Večletna praksa 110» na ogi-oddelek «Jusr*>. 2164*
Vrtnar, pomočnika
veščega v gojenju cvetlic, zelenjave in sadnega drevje, išče večja tvrdka. Ponudbe z navedbo dosedanjih službovanj in zahtevkov na oglasni oddeJek c Jutra* t»o d •Vrtnarski •pomočnik*.	21552
Brivskega
pomočnika
dobrers, prostera vojaščine. sprejme takoj F. Lw-jak. Slov. Bistrica. 2*654
Hlapec
išče službo v mestu aLi okolici Ljubljane. Kaslov v oelaraem oddelku Jutra.
21594
Deklica
=t*r* 15 let, pošten*, se nudi družini v pomoč, kjer vse obenem kakega obrt* Izučil*. — Naslov: Orajsk* planota, snbs SS. Ljublja-n*.	21557
Prodajalka
začetnic*, želi službe v tr-rovini z met. bl*etim ali marufakturi. Cenjene ponudbe na oglasni oddelek < Jutra* poč f2ro «Poš*e-216®
Prodajalka
izvežbana v modni trgovini, ki mora preživljati sama 5 otrok, išče službe. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* nod »Samostojna takoj*. *	21697
Trg. pomočnik
mešane stroke hoče sedanjo službo premeniti radi večje prakse. Govori slov., nemški in srbohrv jezik ter je vojaščine prost. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Dobra moč*. '	21636
Plačilni natakar
s kavcijo, ki govori slov., -rbohrvatsko. nemško in italijansko, išče službe. — Borštner. Tržaška cesta 12 - Crlince.	21661
Žagar
z osemletno prakso na ve-neciianki m gatsr. išče službe. Cenjene ponudbe z navedbo plače poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro «2arar*.	21657
Gospodična
po poklicu učiteljica, želi vstopiti r svsrustom za 1 mesec h kaki boljši rodbini k otrokom. Prevzela bi tudi instrnkcije ali kakršenkoli pouk- Plača postranska stvar. — Cen j-me dopise na oglasni oddelek »Jutra* po 5 »Prempir.ba ozračja*.	21643
Maline
kupuje Lovro Sebenik. Ljubljana — Knezova uli^a 21655
Kupim
Lisičje
m » k t drugt kože oa divj&čin kupuj- in zanes ijivo doDro plača D Zar* vič. Ljubljana Florijanskh ulica št. S.	47
«Odoi» prazne steklenice
Kcpo^e irogerija Anton šLane sinov* Zidcvtka u.
il L	28S
25 stropnikov
(tramov) starih, a dobro ohranjenih, debelosti 22'25 zm kupimo. Ponudbe pod cTrami* na oglasni oddelek cJutra*. "	21672
Razpis žlebov
Razpisujemo dobavo 200 m žlebov. Ponudbe je vložiti do 2. avgusta t. L Več se izve pri Direkciji državnega rudnika Zabukcvca — pošta Griže.	21641
Enodružin. hišico
event z lokalom, najraje z vrtom kupim Posredovalci izkljcčt-ni Ponudbe na ogl oddelek cJutra* pod šifro »Ljubljana 1927*. 21545
lllfRdf t i
Inštruktorja
ta vse pr&dmete iz S. ali 4. letnika trg. akademije, iščem za takoj Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod »Inštrukcija*. 21671
E5S322
Vrhniško opeki
ur hov
veljbfc kova dr
premog tt m irv» uudi u*jo«nejf-Lorro £ržfc. Trncvski pri «t*n 11 Postrežbe točna 61
Kolesarji!
r Selie: U^ltrjte eO
aaloge dvokolet u*jnovej-šeca tipa Tribun*. Rekord. Ch*myion. Strri*. 3i*nkinL Favor. Peri* Diamant te od 1301 Din naprej — Pnevmatik* Micbelin. Dun lop itd Oeniki fr*nko^ Prodaja aa obrok* — Tribuna F B L., tovarna dvekoiet in otroških vozičkov. Ljubljan*	81
Mecesnovih desk
1 vagon in
2 mladi srni
nroda Palouc, Šmartno ob *?akL	21050
Damsko kolo
dobro ohranjeno, prodam 1000 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*.
21565
Kopalno banjo
leseno. 120 X 65 X 43. prodam. Naslov pove oglasni oddelek cJurr** '21657
Sedežno banjo
veSko. s pečjo, ki sama greje vodo. prodam. Xa-alcv po t? oglasni oddelek •Jutra*.	21655
Gostilno
veliko in dobro idočo. na najprometnejši točk: Ljub-.ur odiam v najem za 10 let. Plačljivo takoj v naprej za vseh 10 let. — Zato je najemnina prav Mznaui*. da iz zaslužka v ■nem letu lahke plača za vsa leta Ponudbe na ogL idelek »Jutra* pod šifro -Promet in siguren uspeh* 21620
Trgovski lokal
v Mariboru v srradu oddam Pojasnila pri trgovcu M Berdajs v Mariboru. 21565 21565
Kolar. mojstru
oddam na zelo prometnem kraju delavnico — katero lahko preured na električni ooron. Josip Prme, Grosuplje.	21642
Kavarno
z obilni u. inventarjem, v hrvatskem industrij, mestu, z dnevnim izkupičkom 2000 Din. proč z za ' TO.OfK) Din Zagorski. Maribo -. Ts tt en-bacbova ulica 19. 21644
Sobo z zajtrkom
v bližini Marianišča iščem i 10. septembrom Naslov v ogrlisnem oddelku Jutra 21535
Stanovanje
2—3 sob iščem s 1 septembrom Ponucbe prosim pod »R. B.* na oglasni oddelek »Jutra*.	21613
Sobo in kuhinjo
oddam zakoncema, če plačata najemnino za 1 leto naprej. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. 21553
Stanovanje
4—5 sobami iščem začetkom novembra. — Ponudbe na orlaer.i oddelek cJutra* por! «M;rna 1?7».
21650

Sobo v Ljubljani
zračno, čisto in mirno išče gospodična za 2 tedna samo pri boljši obitelji. Dopise pod »Avgust 27* na podružnico »Jutra* v Celju 21637
Sobo
za eno ali cve osebi oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra*. "	21584
Gospod
išče sobe, po možnosti v Kolizejskem okraju. Po-nudbe z navedbo najemni- j -e na oglas, oddelek Jutra; pod šifro »Kolezlja 1927*.'
2157S
Opremljeno sobo
lepo. separirano, s hrano aS brez oddam enemu gospodu, al; zakonskemu paru v bližini Tabora. — M. 3rener, FriŠkovec štev. S.
21670
Podstrešno sobo
z 1 posteljo, elektr. razsvetljavo in posebnim vhodom takoj oddam gospodu za 150 Din mesečno. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra*. ^	21678
Opremljeno sobo
v sredini mesta, s posebnim vhodom oddam takoj. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra*.	21691
401etni gospod
soliden, želi priprosto sobo v tivolskem predmestju. Ponudbe na o-las. oddelek cJutra* pod šifro »J. R.»
21695
Gospa
varana v zakonu, želi razvedrila. z boljšim gospodom srednjih let. Ponudbe n* oglasni oddelek •Jutra* pod značko •R. S.* 21566
Klavir
prvovrsten (Flfigel), ohranjen kakor nov, ugodno prodam. Naslov v oglas, oddelku »Jutra*. 21592
V •• 3/8 >apravijeno po navoaiiu-
Sporoči takoj," če v redu? Treba več energije in samostojnosti — sicer slabo! Previdnost .je hči modrosti! Svidenje v soboto za-željeno! J—o. 21650-a
cMutek*
Zopet zdrava, — 24. 7. na Brezje. — Srečne poljube.
21653
Gospod
inteligenten, trgovsko na-obražen, mirnega značaja, dobrosrčen, z naj plemenitejšim: nazori, krute varan v zakonu, želi znanja z inteligentno damo, popolnoma neodvisno, samostojno trgovko ali večjo po-seetnic-o, z najpC ememitej-šimi nazori in cilji, katera bi mi hotela postati srčna boginja — solnce novemu življenju. Diskrecija strogo zajamčena. Cenjene dopise s sliko (katero pod častno besedo vrnem) in polnim naslovom na oglasni oddelek »Jutra* pod značko •ttvljenska sreča* 21648
Višji drž. uradnik
samskega stanu, v najlepših letih, dobrosrčnega značaja, z lepim večjim posestvom v mestu, zeli resnega manja v svrho ienit-vg z izobraženo in dobrosrčno gospodično v sta-osti 25—-35 let. katera bi imela večje premoženje v gotovini Ponudbe je poslati pod •Prava sreča* na oelasni oddelek «Jutra> do 2S. Eja 1927.	21660
Mlin!
^Boeic družabnika za oorta-itev mlina t telo žitnem jkrajn na Dolenjskem — Tcstcr. motorni pogon ns -aipolajo Kaslov v orlaf •••idelku «Jctra». 21566
Brez posebnega obrestna.
Med. Univ. dr. LEO ŠAVNIK SIPKA ŠAVNIK roj. ČUDEN
POROČENA KRANJ	v juliju 1927	LJUBLJANA
Lepo sobo
oddam v sredini mesta. — Vaslov t oglasnem oddeTrn <Jntra>.	21645
Sobico
2 1 posi-elio o-idam takoj gospodični naslor t c^l. iddelkm <Jt;tra». 21654
Lepo sobo
solncno in mimo. -s 1—S gospoda, oddam blizn teb-ke. Karlov v opisnem '-idelku «Jctra>. 23662!
Gospoda
s stalno službo. SC—40 ]et starega, poročim — Resne ponndbe s sliko proti vt-rirvi. pod značke <ŠT;ada vdova 395» na oglasni oddelek <Jctra»	21676
KIa>ir
kratek, črn. dobro ohranjen. naprodaj. Naslov v oglasnem oddelku •Jutra*.
2167S

Cestno kolo
popolnoma novo. znamke •Peugeot*, najnovejše tipe št. 161.640. črno pleskano, veriga popo.noma zakrita, krmilo srednje široko in zavito navzgor, mi je bilo ukradeno na Miklošičevi c. Kdor mi ga izsledi, prosim naj javi proti nagradi na naslov: Jos. CShlar. Vodo- j vodna cesta L	21582 '
Recepte likerjev
iaje izkušen izd elo vatel j likerjev vtem interesentom proti majhn&mn honorarju V a vodila, po katerih lahko ■^ak posameznik izdeluje vsakovrstne likerje. — Po nudbe na oglasni oddelek cJutra* pod mačko »Za nesljSvo 601*	21603
Tovarna POHIŠTVA
1.1. NAGLAS, Turjaški trs št. 6
priporoča svojo veliko zalojro vsakovrstnega pohištva po najnižjih cenah.
Sopotnika
na avto sprejmem proti mali odškodnini Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra* pod Šifro »Slovenija 820» 213E
MALINE
8109
kupuje vsaKo množino tudi cele v3gone tvrdka f.ALK0" družba z o. z odieiek brezalsobolne pijače Ljubljana, Kolizej.
I' i t I! II » t b t i M! f P t t i v t r |: 1! v v r p r~v
S16C a
V globoki žalosti naznanjamo, da je naš srčnoljubijeni dobri soprog, oče in stne, gospod
Kari Jevnikar
železničar
v ponedel ek. dne 19. u m. po kratd mučni bo-lezn , previden s tolažili sv. vere, mirno v Gospodu £2spai.
Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v sredo, dne 20. t. m ob 5 uri pop. iz mrtvašnice Stara pot št. 2 na pokopališče k sv. Križu.
V Ljubljani, dne 19 julija ly27.
Globoko žalujoči ostali.
Sobo z 2 posteljama
t:3ektr razsvetljavo, "poseb i nim vhodom in hrane po- | •ni oddam na Sv Jakoba ; rgu št, 5.	21651 ,
Sobo
za S gospode oddam. Na- \
slov pove oelasni oddelek »Jutra >.	21556
ZAHVALA.
8159
Mizar
»t s no^nje m reiav-jrr -o- n-»-vzema ponra-P	pod značko
»Takr.j	-a oglasni od-
delek »Jutra-.	2155E
2 opremljeni sobi
s souporabo kuhinje od- i dam takoj po zmerni reni j N*«lov v oglasnem oddelku ' »Jutra*. ~	?1 €59 !
Abonente
sprejmem s 1 avgustom na J ^obro in izdatne hrano — | Naslov r oglasn-im oddelku i »Jutra*.	^1572 ■
Dijake
sprejme boljša rodbina v ' vso oskrbo Kaslov v ogl. 1 oddelku cjntra*. 21574 j
S ta nley Volarič
bivši pevovodaja Kiškog I ;evačkog dmštva «Eome-::j*». naj k javi g. Vasi .jeviča, fotograjn v Jvlsu i 21521 i
L. m.
Zelo. l*:0 se v^s^jim svi- i rerja. Fotn;-s ijažbet' —j Vedno Tvoja.	226901
Povodom prerane izgube nagega preljubega soproga, ozir. očeta, starega očita b'a a, strica t o\vka, go poda
dr. Andreja Ferjančiča
dvornega svetnika v pokoju
nam je došlo toliko izrazov <kranega sooria od s'rani piijatel ev in znancev, da nam je b lo v najvtčo o ažbo v briik h urab Mke=a gona. Srčna p trtba nam je izie-ati ^sem 1 ubim sožainikom svojo globoko občuteno zahvalo in hva ežnost
Poserno se zahva ju emo za prijateljsko ooklon^ene žaino cvetje na krsto blagega p0K0;n:ka. Pu etno dolžnost izpolnuiemo ko izrekamo pristno zahvalo preč. duhovščini aa B edn g dr. Jtspu De G erju za v srce segajoče poslovne beseae ob odprem gronu, ble;sktmu Sokosu za častno spremsno in vso ljubezn ivo pozornj?t, gg. pevcem za genljivo petje ter gg. zastopn'<om narodnih drušiev za častno spremstvo na pos:edn em potu nepozabnega poKOjnika.
Na B.edu, dne 18 julija 1927.
Žalujoča rodbina dr a. Fer;aDČiča:

n Koaaocoj «Jutn» Aaoif Bihnilr«r. Z« Narodno ririr«rao od. kot riak»m»rj» Fran iesetšek. Z« iamenoU dd je odgovoren Aloisj Noru, V« t I.mKii»ni_