21. štev,_V Kranju, dne 2(>. maja 1906._VIL leto.
GORENJEC
== Političen in gospodarsKi list. =
khaj« vsako soboto zve<pr. - Stane za relo leto 4 K, za po! leta 'i K, za Mtrl . Uredništvo in upravnistvo se nahaja v hisi M 105 ntuiproti župne
leta 1 K. Za druge države stane K &M. Posamezne številke po 10 vin. — Na cerkve, — Upravnistvu naj ne blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije,
naročim brez istodobne-vpOBiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila le oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novico. — Dopisi
plačuje za petit-vrsto 10 vin., >'" ie tiska enkrat, za večkrat primeren popust. nuj ce izvolijo franklrati. — Hokopisi te ne vračajo.
Most do Adrije.
Gospodstvo od Severnega do Jadranskega morja, to je geslo Nemcev, Slovenske dežele so tisti del, ki še ni premosten. Toda nemška samogoltnost upa, da bo nemški most do Adrije kmalu dodelan.
V kratkem bo otvorjetta nova alpska železnica, in Nemci se bodo vsipali kot lačne kobilice v našo dežele. Komaj so začeli graditi novo železnico, že so se oglasili čuki na nemških hrastih, in prerokovali konec slovanskemu življu. In čim bolj se bliža čas otvoritve, tem bolj se glasi bko-vikanje teh mrtvaških tic. Drzno zahtevajo nazaj, kar je «bilo že prej njihova posest*. V koru nemških slavofagov čujemo pa tutli glasove nemških sodeželanov,
To nam dokazuje neki spis v <Deutsche Alpenzeitung*. Neki Baumgartuer iz Mo-nakovega popisuju tu v < Kreti z in Qiwf> potovanje po slovenskih deželah. Naslov j« prav primeren, zakaj ves spis je precej •kreuz umi (|uer», Vseh napak mu pač ne moremo popravili, hočemo navesti le nekatere debelejše. Podkorenska Sava (Dolinka) mu je ista kakor Savica, katero prestavi s <kleine Sau>, Poučil nas je tudi, da leži Bohinjsko jezero ob Karavankah in Kamniških planinah. Tudi nas je ta mož tele naučil imena naših gori Tekmeca mo-
PODLISTEK.
Prva ljubezen.
Takrat je bila Anka še čisto mlada: petnajst, šestnajst, morda sedemnajst let je imela. Drobna je bila in majhna; ozko, suho telesce je pokrivalo kratko krilce z velikimi rožami in pisana ozka jopica s širokimi belimi rokavi. Obraz je bil bel, nežen, kakor da bi ga solnce še nikoli no bilo obsijalo, oči velike, temne, sanjave , . ,
V mestu pri gospej Oblakovi se jo učila šivati. Mati jo tako hotela, da pride izpod nog — da se kaj nauči ... In Anka je šla rada . . ,
Sest jih je bilo — vse mlade, žive, razposajene. Zjutraj, kadar so prihajale in zvečer, ko so odhajale, so vpile po stopnicah, da jih je bila polna vsa hiša. Gospa Oblakova
gnčnega Triglava smo vedno imenovali Škrlatica in Suhi plaz. Baumgartner je moral priti iz Monakovega, da je dognal, da moramo pisati »Scorlotika in Sutni Plag». Tega mu pač ne moremo zameriti, /tikaj Nemcu je malenkost, prelivali jezera iz ene doline v drugo, in spakedranje krajevnih imen mu je že prišlo popolnoma v meso in kri. Toda, kar so pa tiče etno-graflčnih in zgodovinskih opazk, izkuša nas Baumgartner prepričali, da je velik učenjak, Kot zgodovinar nam priznava, da so posedli Slovenci že ob preseljevanju narodov sedanje slovenske dežele, obenem pa bije na svoje velikonemš'ie prsi in trobi v svet, da so se kmalu ponemčili. Hiše, narodna nošo, domača umetnost, celo znamenja ob potu mu kažejo, da ji tu nekdaj vladal nemški vpliv in nemški živelj. Krajevna imena, kakor Birnbaum, Lengrnfeld, Assling, Kronau 1.1, d., ga popolnoma prepričajo, da je tod stanovalo nekdaj nemško prebivnrlstvo, katero se je sčasoma poslovenilo. «MI vidimo torej,» kliče mož, <dn prizadevanje utrditi nemški vpliv tam, kjer bi ne smel potrebovati podpore, ni prazno. Dovršitev novih železnic bo pripeljala Kranjski mnogo tujcev; večinoma bodo pristaši nemškega planinstva, katero bo mnogo storilo za ojačenje nemštva.» Baumgartnerju se pri teh mislih odpve krasen razgled v bodočnost. Mi pa komaj
jim je .večkrat zaničevala, noj hodijo mirno po stopnicah ter naj nikar tako ne vpijejo, Toda vse prigovarjanje gospe Oblakove je bilo zaman; če so bile vse mirne — Anka gotovo ne.
Anka je sedela prav pri oknu, tako da je videla na cesto. Mimo je prihajal večkrat nek študent z dolgimi, črnimi lasmi. Bil je iz tiste, vasi kakor Anka in pri hiši so je reklo: pri Mihčevih. Poznala sta se — kaj bi se tudi ne: oba sla bila Iz eneinisle vasi in skoro soseda. Će jo je srečal na cesti, se je odkril in Anka je zardela do ušes -*- ali pogledala ga ni. Neka sladka opojnost jo je obšla, kadar ga je srečala in ko je bila že daleč, se je ozrla napol, ču morda ne gleda za njo . , . In takrat se je zgodilo, da je okusila Anka prvo slast — slast prvo ljubezni , . ,
Mlad, močan fant je bil tisti studeni, skoro za dve glavi večji od Anke; imol je kakih dvajset let. V obraz je bil rjav, poln,
čakamo, da se izpolnijo njegove želje; vsaj upamo, da bodo njihovo «kulturo» oblizale tudi naše krave. Možu so se namreč na potu v Rožico jako zamerile, ker ga niso prijazno vsprejele. Toda šalo na stran!
Baumgartnerjev spis in drugi članki te vrste nam kažejo, da mislijo Nomci, da so z novimi alpskimi železnicami že postavljeni stebli nemškega mostu. Mostnice pa nameravajo naši Nemci s svojimi brati iz «rajha» kmalu položiti. .Veliko pomoč pričakujejo od nemške alpinizma. Postaviti jim moramo nasproti slovensko turistiko. Zato ne smemo smatrati (Slovenskega planinskega društva* več za golo športno društvo, marveč za močan branik v obrambi slovenstva, Veliko je že storilo to društvo za slovenski značaj naših planinskih krajev in s tem postavilo močan jez nemškemu alpinizmu. Brezobzirno naj nastopa proti sekcijam nemškega planinskega društva na slovenskih tleh. Ko se je pred leti zgradila koča na Kredarici, je pozvala berolinsku sekcija nemškega planinskega planinskega društva vse planince, naj pridno zahajajo v naše kroje in obiskujejo edino le nemške koče, Tako se obnašajo nemški gostje na naših tleh. In mi naj imamo nanje še kake ozire? Boj nemški pohlepnosti na vsej črti, mora biti geslo vsakega zavednega Slovenca. 0. U,
skoro prepoln in svetlo oči so gledale veselo v svet.
Kadar je bila Anka pri njem, jo je obila neka nepopisna sladkost in če je slučajno povzdignila svoje oči ter pogledala v njegove, je zaplata kri po njenih žilah in na njenih licih se je prikazala lahka rdečica ... Poslušala je molče, kadar ji je pravil o ljubezni in če jo je slučajno prijel za roko ter jo objel, ni so mu branila . , .
Nek večer jo je spremljal proti domu, Hodila sta najdaljšo pot — počasi, zelo počasi; mudilo se jima ni nikamor.
■■Atiku, ali te jo strnh?>
• Ne, ni me strah . . .»
Sedla sta na klop, ki jo bila ob poti. Noč jo logla in mosec je sijal jasno skozi vejevje. Slišalo se jo zamolklo šumonjo bližnjo vode in slišalo se jo slavčovo petje, Njegov glas pa je bil molmk, skrivnosten, miren,..
Privll jo je nolahko k sobi, tako dn se je dotikalo njeno vročo lice njegovo rame,
Ljudski prijatelji.
Is Aoncurflke okolice.
Dovolj dolgo so nns nafti puhloglavi, sebični, sovražni in hudobno zabiti prijatelji ter osrečevale! vodili za nos. Ustanovili so nam hranilnico in posojilnico, seveda klerikalen zavod, ki nima drugega namena kakor delati na to, da postanejo dolžniki popolnoma odvisni od par sebičnih komandantov. Nada okolica je zadolžena, le s težavo rijemo pod vedno starimi razmerami naprej in si ne moremo pomagati nikamor. Truden in sestradan voliček no pohode svojega gonjača. To so izprevideli naši luni, hudobni in nikdar sili gospodje in so jo iztutitali. S hranilnico jih potegnemo, s posojilnico jih privežemo in zadrgnemo. Povsod se rabi nekaj kimavcev, piavzaprav turških hlapcev, ki so pripravljeni škodovati in, čo far luko zahteva, tudi ugonobiti svojega sotrpina-kmeta. Kmet vedno potrebuje posebno med letom denarja, katerega ima samo enkrat na leto, to je ob novini. Ker smo vsi revni, no moremo si pomagati med seboj, za to so zatekamo pri posojilnicah, ki so rus velikega pomena za pomoč potrebnim; Čc svoje pomoči ne izrabljajo v umazano, sebično in strankarske namene. Lahko I rdim, dn so hranilnice in posojilnico, po Rajfajznovem načinu ustanovljene po farovžih, edino v namen, da zastižnijo in spravijo kmete v farško odvisnost. Kmet se boji gospoda, ker pripisuje njegovim žegnom vse mogočo skrivnosti in eoprnije, še bolj se ga pa boji, čc jo tudi njegov dolžnik.
Seveda caplja tak odvisen in nesamostojen farški, oziroma turško hranilnice dolžnik za njim kakor medved za svojim gonjačem. Včasih sicer malo zagode, toda far-ganjač napne povodec, rinka v nosu povzroči občutne bolečine in kmct-meJved caplja pohlevno naprej. Gorje mu pa, ko bi se hotel otresti svojega Črnega gonjača ali celo drugače delali kako on zahteva, gorje mu ledaj, Bič žvižga po izsušeni koži, kremplji so mu prisekajo in če lc ni drugače, lazmesari in raznucvari ga tako, da je za vedno neškodljiv. -
V .Šenčurju imajo farji hranilnico in posojilnico, Lahko rečemo, do jo imajo farji, ker je vedno od ustanovitve sem vsako-
Ni se mu branila — stisnila se ju k njemu s trepetajočim telesom . . . Udana mu ju bila z dušo in telesom in ga ju ljubila s listo sanjarsko ljubeznijo, ki zatru oči z rožnatim pajčalonom in objame dušo, kakor z dvema sladkima, bolima rokama. , . Poleg njega ji jo bilo čudno prijetno in brezbrižno se ju vdajala sladkemu Čuvstvu, ki ga je vzbujala njegova bližina , . .
«Anka, uli to jo strah?*
«Ne, ni mu strah . . .»
Pomaknil so jo nekoliko bližju k njej, Itoljiubolj mu ju žarel obraz in iz oči mu je švigal plamen, ki jo pričal o njegovi razburjenosti . . . Privil jo jo k sebi :n ji jo pritisnil gorak poljub na žareči ustnici.
Anka so ni umaknila; vztropetala jo... Prsi so su ji dvigalo močno in v tem trenutku je občutila vso nepopisno sladkost njegovega poljuba . , . Sladka, razkošna groza jo je izprelotola — zadrhtola jo po celem životu... Slonela je na njegovih prsih in se mu ni
kratni kaplan tudi predsednik. Zraven lepšega ima seveda nekaj odbornikov, bolje rečeno ponižnih dolžnikov, ki so »lopo orodje v rokah predsednika-kaplana in odbornika-župnika. Kako bi se tudi upali tako zavezani odborniki, kakor so gospod Matija Vidmar, Jožef Kristane, Aleš Vidmar in drugi, ugovarjati gospodovi volji. Ce hi si kdo tudi predrznil le malo zogodrnjali, takoj se ga stori neškodljivega. — Kakšen namen in pomen ima ta hranilnica, so jo najbolje pokazalo pri zadnjih občinskih volitvah šenčurskih. Pred volitvami so jih gonili na volišče s peklom in hudičem, namigivali pa tudi na dolg pri hranilnici. Čuditi su moramo, kuku p mogli nekateri dolžniki farško posojilnice iti na volišče in voliti po prepričanju neodvisno. — Vsa čast jim! Posledice pa niso izostalo. «Kurja ubij ali ga pa pusti pri mirti!» pravi star pregovor. Predsednik posojilnico, hinavsko potuhnjeni kaplan Kmet je odredil, da se iztirjajo in iztožijo vsa posojilu od dolžnikov, ki niso volili na farško komando, i dirjanje se je že pričelo in že je dobilo napoved 682. BO dolžnikov. Kuj le in strmi tu, sedaj za krnela v najneugodnejšem letnem času, ko nima nikjer vzeti denarja, ko nima niti za sol, se mu brezobzirno napoveduje dolg, samo da se nasiti farško sovraštvo. i»priti,
Kmečki pogovori.
Nala samopomoč.
Piše P. K. I.
Ne mislite, da sum j i* vrag vedi, kako premožen, varčen, vzgledun in posnemanja vreden kmetovalec. Ne! Kmet sem, kakor po večini tudi vi, zadolžen in nesamostojen ter si pri najboljši volji ne morom pomagati do blagostanja in samostojnosti. — Res mi pridejo scmterlja pametno misli in lepi načrti, kakor Ribničanu, ki je našel jujco; toda kaj mi pomagajo, kur jih uresničiti no morem. Prvič jo kriva temu neiamostojnost in kup dolga, drugič omahljivost, ali kakor se pravi, pri prvem poskusu nli izgubi ali nesreči zloze človeku srco v hlače, potem pa zopet rijo po starem naprej od dno do dne staruji in ne-zmošnejši, Na kmeta vpliva vse, izkorišča ga vsak, kdor ju pametneji kakor on, derejo ga
branila, ko jo je vodno krepkeje, vodno strast-nuje pritiskal nate, Mrla je v njegovem objemu in ko je začutila na svojih licih njegovo sapo, so jo stresla, toda braniti se ni mogla — vse moči so jo zapustile . . . Strmela je srupo, btuz izraza v daljavo . . .
Muscc je stal že visoko na nubu in čarobno ju odseval izpod zvezdnatega neba. Slavec pa je še vedno pel z mehkim, globokim glasom . . .
• *
Na jesen je šlo, Fantje so šli k vojakom in med njimi tudi Mihčov študent. Prej ta večer je bila zbtana vsa vaška mladež v gostilni, kjer so je plesalo in prepevalo in veselo fantovsko putjesejo razlegalo daleč po vasi.
Tudi Anki je prišlo na uho to potjo; zabolelo jo jc, kakor hi ji kdo zasadil ostur nož v srce . . . Ležala jo v postelji, poleg sebe pa jo imela malega sinčka, Srepo je zrla v strop in razne misli so ji rojile v
vsi stnnovi kar od krajn. Od mjzanikrnejiega farja do najvišjih dostojanstvenikov, od vaškega pastirja do najzabitejšoga aristokrata od zadnjega pisača do dvornegi advokata je kmet pes, katerega bacne lahko vsak, kdor ima ravno čas. Ponižno in topo kakor svote Eme kremža se drži in lovi in prenaša udarce ter krivi hrbet pod neznosno težo. — Koliko farjev se pita v farovžih na račun naših žuljev, koliko drugih takih gospodov se gosli pri penečem šampanjcu, koliko sitih postopačev dremljo v mehkih naslonjačih, dočim krnet, bučtla, trpin truden znafta lem trotom slrd . .. Sramota.
In koliko nesebičnih, požrtvovalnih prijateljev, skrbnikov, zastopnikov in drugih belih in črnih ponmgačev imamo, ki z vsemi silami skrbo za to, du so nam no godi bog-siga vedi kako dobro. Skrbc za nas, da se moramo plaziti krog njih po pasje ponižno. In tako ponižne nas lahko ovijajo krog debelih, z dragimi prstani obložonih prstov, stiskajo in prešajo nas kakor tepke tako dolgo, da ilii tako razmrcvarjeno, razdvojeno bilje še zadnji, količkaj vredni življonski sok. —
Ni čudo tedaj, da smo p;ui takimi ske-'ečimi razmerami topi, indiferentni, plašljivi, sramotno ponižni, brez eneržije in lastne volje, usmiljenja vredni berači.
Razstavi v Londonu in Milanu.
Po inicijativi nižjcavstrijskega obrtnega društva na Dunaju so je z materijalno podporo naše vlade priredila v Londonu avstrijska razstava, ki bo trajala od maja do novembra t. 1. Naloga to razstave je v prvi vrsti tn, da pospešuje izvoz avstrijskih industrijskih izdelkov na Angleško. Kakor znano, je Angleška edina dežela, ki nima carino na večino uvoznih predmetov. Razstavljeni so avstrijski izdelki industrije, obrta, lepih umetnosti in poljedelstva, dalje v podobah in tisku izbornu dola na znanstvenem in kulturnem polju tur naravne lepote avstrijskih dežol. Z razstavo so hoče angleško in mednarodno občinstvo v posebni meri opozoriti na našo državo ter z oživljonjem tujskega prometa indirektno vplivati na kupčiJBke zveze z inozemstvom. Ce se je s Kranjskega udeležila kaka tvrdka s dvojimi izdelki, nam ni znano,
glavi . , . Spomnila se jo tistega večera in spomnila se jo slavcevege petja ... In usi-Ijevaloseji je vprašanje: «Cemu je bilo tega treba?... In vendar jaz... jaz . . . nisem kriva 1 . . ,»
Mali pa ie jokala in tarnala: <To imaš, neposlušna hči! . . . Res, lepo veselje delaš ti meni! ... Oh, saj pravim, kaj takega mi greš storiti! ....
Na vasi pa se je začulo fantovsko petje in so je vodno bolj bližalo; že je lulo razločiti posamezne glasove. Anka je spoznala njegov glas — vedela je, da je tisti mehki, toplo zveneči glas njegov.
(ij, zdig grenili, oj, zdaj grem6, Dazaj nai vei ne bo . . .»
Juh! juh! ju-u-u-h!
Tako je odmevalo fantovsko pelje pod oknom gredoč in dalje po vasi in še daleč tam izven vasi . . .
Juh! juh!
toda da je Kranjska s svojimi naravnimi krasotami v slikah in umetniških izdelkih naših najhe-ljših umetnikov zastopana, to pn vemo. Na razstavi sin rezerviram dve dvorani za potovalno avstrijsko ravs-tavo, ki naj bi po slikah, Iblngrafijnh, kipih itd. pokazala angleškemu občinstvu najlepše kraje naše države dr tako privabila angleške turisti v avstrijska letovišča. Deželna zveza za pospeševanje prometa I nje*1 v na Kranjskem se je te razstave udeležila v vi liki meri ter mnogo žrtvovala, da pridejo krasote in zanimivosti naše dežele do veljave. Razstavila je tri velike oljnate flike slikarja Groharja, pipristavljajoče Po«lo-jinsko jamo, Ljubljano ter Triglavsko pogorje, dalje dva kipa Kranjca in Kianjice v narodni noši, ki ju je izdelal kipar Btrnoker. Dalje se j« razstavilo veliko fotograllj najlepših kranjskih krajev in v angleških časopisov se je objavilo mnogo člankov, ki opisujejo Kranjsko tir opozarjajo turiste na njene naravne krasote. Na razstavi je videti tudi več kapnikov Postojnske jame. Jako dobro bi bilo, ko bi razstavljene stvari privabile bogate angleške turiste v naše kraje, kajti s tem bi Kranjska mnogo pridobila na ugledu in korist tega bi imeli tudi trgovci in obrtniki. — Tudi mednarodna razstava v Milanu je za Kranjsko deželo velike važnosti, ker smo ta-kon kor mejaši Italije in gre naš izvoz po večini v to državo. Te razstave sn je ud« leži lo več kranjskih tvruk in se je v trgovinskem ministrstvu ustanovila nalašč v ta namen posebna pisarna za Milansko razstavo, oziroma se je osnoval specijalni odbor v nižjeavslrijski trgovski in obrtniški zbornici. Z ozirom na tujski promet je naša dežela tudi Častno zastopana po velikih fotografijah oziroma slikali ter po kopnikih Postojnske jame. Kakor smo že omenili v našem listu, se je z ustanovitvijo deželne zveze za pospešovanje prometo tujcev veliko doseglo in napredujemo vsaj v tem oziru, da se inozunci seznanjajo z lepotami naše dežrle in ako bodo lake razstave privabile tujco v naše kraje, bo to koristilo splošnemu blagostanju. T. V.
Dopisi.
Il 8elo. Naše bralno in pevsko društvo dela klerikalcem silne preglavice. Zato je iz-kušaj o seveda ugonobiti. Ko je od tam odšel učitelj g, Grmek, ki je bil vnet za to društvo, so zaceli klerikalci vriskali veselja, češ, da bo društvo po njegovem odhodu takoj razpadlo. A zmotili so se nekoliko možje katoliški, Po Grmekovem odhodu je bilo društvo res nekaj časa brez pevovodja; kmalu pa so je začel
Detet let sokolskoga življenja.
Ob desetletnici Sokola v Kranju. Dalje.
1898. — Dne 16. januarja je volil občni zbor sledeči odbor: starosta Ciril Pire, pod-starosta Avgust Drukar, tajnik Janko Sajovic, blagajnik Ivan Jagodic, četovodja Janko Polak, Janko Engelman, Vinko Majdič, Ivan Rakove, Ivan Valončlč. — Glede telovadnice se je vložila po posredovanju občinskega zastopa kranjskega nova prošnja na c. kr. deželni šolski svet za prepustitev gimnazijske telovadnice, a brez vspeha, tudi z g. V, Omer-setom so se pričela nova pogajanja, a za enkrat brez zaključka. Novo orodje: dve blazini, roček s 30 kg s privijalnimi ploščami po 2 Vi kg do 70 kg, 2 ročka po 10 kg. Društvo je priredilo In se udeležilo: III. članski večer 17. februarja, II, pešizlet v Šenčur (H) km) z javno telovadbo (proste vaje, drog,
zanimati zanje organist g. Uranič, ki že 10 let neti m orno> deluje na pevskem polju. Da ima društvo izborntga pevovodja, izpričuje in cniten uspeh, ki ga je bilo društvo deležno (h priliki izleta 14. t. m. k sv. Joštu. Društvo je pelo tako lepo, da ga ljudje niso mogli dovolj pri-hvaliti. Ker je pa g. Uranič na-prednjak, je župniku Tomažu Rožniku trn v peli. Seveda si Rožnik zastonj prizadeva, da bi Umnič tako plesal, kot on hoče, kakor se mu nikoli ne bo izpolnila želja, da bi do-lil g. Moreta, Župnika v Bukovšici, pod svojo komando. Ker je tudi učitelj p. Jeglič vnet podpiratelj gori imenovanega društva, bo to kar najlepše uspevalo, kakor je doslej, in naj klerikalci rujejo proti njemu, kakor jim drago.
Loške novice.
— Goljufica Marija Kenda, o kateri smo že poročali, je bila pri tukajšnjem sodišču obsojena na osem tednov težke ječe, poostrene vsaki teden s postom.
— Pretep. 24letni Janez Bergant, 25 letni Juri Bergant in 20letni Ignacij Tušek, vsi iz Si ii p m ka, občina Selca, so se jeli v neki gostilni z dvema zidarjema prepirati. Nastal je pretep; posledica je bila, da sta omenjena zidarja težko telesno poškodovana. Zgoraj imenovane fante so orožniki izročili tukajšnjemu sodišču.
— Smrtnonevarno se je ranil 20. t. m, 88 letni Janez Oblak iz Suše pri Škofji Loki vsled prepira s svojo ženo. Prepeljali so ga potem, ko je prejel prvo zdravniško pomoč, v deželno bolnišnico. Upati je, po zdravniškem izreku, da v teku treh tednov okreva. (O tem smo prejeli tudi iz druge roke poročilo, ki je natisnjeno med * novica lj ('!))».)
— Obrtno-nadaljevalna šola v Škofji Loki je sklenila svoje šolsko leto 27. aprila z razdelitvijo izkazov, oziroma izpričeval. Ker je bilo med šolskim letom nekaj učencev oproščenih, nekaj pa se jih je preselilo, ostalo je koncem leta 50. Šolski obisk je bil do malih izjem prav reden. Uspehi so bili prav povoljni, tako v I. in II. letniku. Težave so v pripravljalnem tečajem, kamor vstopi mnogo analfabetov, (fantje s hribov), ali pa z jako pomanjkljivo predizobrazbo. Poučevali so trije svetni učitelji in gosp. župnik Avguštin Šinkovec kot veroučltelj. Voditelj g. Franc Papa, poučeval je risanje v I. in II. letniku. Učitelj g. Friderik Krnmer je imel jezikovni nauk v pripravljalnem tečaju, obrtno spisje v I. in II. letniku ter obrtno knjigovodstvo v II. letniku. Učitelj g. Jožef Svetlič poučeval je risanje v
bradlja), 14. in 15. avgusta udeležba pri slav-noati idrijskega Sokola (proste vaje, vaje s palicami, drog, konj). Odbor je imel 16 sej. Obnovil je večinoma že stare sklepe, zanimiv je le opomin, ki ga je dobil četovodja v seji z dne 2. septembra, ki slove: .Prijavnih nastopih, posebno pri zadnjem javnem nastopu, ko so visokoSolci posetili naše mesto, opažalo se je, da so na pokopališču uhajali posamični člani iz vrste ter se nespodobno vedli, kadili, smejali se i. t. d., bratu četovodji naj se izreče zato opomin in pa naloga, da se v prihodnje ne primeri več kaj takega in da imajo člani, ako so v vrsti, ostati v vrsti in se ne ganiti iz njo.» Sploh je bila po odhodu Al. Puharja disciplina slabša, članstvo pa bolj uporljivo napram četovodji. Leto je preteklo brez napredka, bilo je leto stagnacije,
1899. — Dne 14. januarja je bil izvoljen na občnem zboru sledeči odbor: starosta Ciril Pire, podstarosta Ivan Rakove, tajnik Janko Sajovic, blagajnik Ivan Jagodic, četovodja Janko Polak, Janko Engelman, Jakob
pripravljalnem tečaju in obrtno računstvo v vseh oddelkih.
— Šolskemu odboru nnčeluježupan g. notar Niko Lenček. Obrtno nadaljevalna šola. ki je obvezna zu vse rokodelske učence iz Škofje Loke, vzdrževala se je s prispevki c. kr. naučnega ministrstva, deželnega odbora kranjskega, trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljuni, kranjske hranilnice, škofjeloške mestne občine, cesar Franc Jožefove ustanove za kranjske obrtne nadaljevalnice; [m 1 K mi prispevali rokodelski učenci kot vpisnino. Šolsko leto 1906/1907 se prične v nedeljo 1. oktobra 1906 ter traja do konec aprila 1907.
— Prememba posesti. Hišo g. Ivanu Malija v Škofji Loki na glavnem trgu je kupil g. M. Zigon za 34.000 K.
Radovljiške novice.
— Posojilnica v Radovljici izkazuje v svojem računskem sklepu za petnajsto upravno leto 1905 podatke, ki dokazujejo, kako vsi rajno napreduje ta, za radovljiški okraj tako važni zavod pod svojim spretnim načelstvom. Denarni promet je znašal v preteklem letu K 3,216.489-55. Hranilno vloge, ki so znašale koncem 1.1904 K 1,765.424'56, so se pomnožile Ionsko leto tako, da znašajo koncem 1.1905 K 1,877.859-21. Vseh posojil je bilo koncem preteklega leta K 1.282.874-02. Kakor vsako leto, (ako se je tudi sedaj po sklepu občnega zbora z dne 1. marca 1900 razdelile od čistega dobička večje svote za dobrodelne namene. Gasilnim društvom v radovljiškem okraju se je izplačalo 360 K podpore, šolskemu vrtu na strežnici 30 K, vodovodnemu odseku v Radovljici 500 K, pogo-Hcem v Ratečah 200 K, dijaški kuhinji v Kranju 50 K, slovenski šoli v Št. Jakobu v Rožni dolini 100 K, ljudski knjižnici v Radovljici 30 K, obrtni zadrugi na Bledu zo razstavo vajenskih dol 50 K. Rezervni zaklad je narastel v preteklem letu na K G6.277-89. Dva za zgodovino društva velevnžna sklepa je storil odbor v preteklem letu. Na Jesenicah se je ustanovila podružnica, ki gotovo postane najvažnejšega gospodarskega pomena za vso zgornjo savsko dolino in bo, če Bog da, razširila po otvoritvi nove železnice v kratkem svoj delokrog tudi na slovenski Rož na Koroškem. Dalje se zida velika dvonadstropna društvena hiša, ki ne ho le za poso-jilnično uradovanje velike važnosti, ampak tudi kot monumentalna stavba v kras vsemu radovljiškemu mestu. »
— Premeščenje. Tukajšnji davčni praktikant gosp. Albert P rime c je preme-
Killer, Vinko Majdič, Ivan Valenčič. - Telovadnica je ostala stara, dasi se je odbor dogovarjal z bratom P. Mavrjem; novo orodje: drog iz paplr-machčja in krogi. Društvo je priredilo in se udeležilo: lil. članski večer dne 5. marca, III. pešizlet dne 11. maj-nika na Sv. J o št (864 m), dne 16. julija skupni izlet kranjskih društev v Podbrezje (peš 9 km), 23. istega meseca udeležba pri blagoslovljenjn zastave slov. bralnega društva v Tržiču z javno telovadbo (proste vaje, bradlja, drog). IV.pešizlet dne 10. septembra na Kokrico, IV. članski večer dne 23. septembra. Odbor je imel 12 sej. Bile so še vedno in vedno tožbe o slabem, nerednem obisku telovadbe, o nesokolskem obnašanju bratov; in odbor je bil primoran več bratov strogo karati. Vodstvo pri telovadbi je bilo še vedno precej pomankljivo, dasi so bili javni nastopi precej dobri. Zanimivo je, ako omenimo, da društveni odbor ni prenesel nobeno kritike, lako da čitamo v poročilu o izletu v Podbrezje (IX. seja 31./VII.): .Radi
ščen v Višnjo goro. na njegovo mcslo je prišel c. kr. davčni praktikant gosp. R. Pe-tračck.
— Volitve v cestni odbor radovljiški je razveljavila deželna vlada po preteku enega leta, odkar so se vršile.
— Ura na cerkvenem zvoniku se je v zadnjem času popolnoma sprla s časom. Kaže, kakor se ji poljubi, bije pa vodno nekoliko več, kakor je treba. Ali bi ne bilo umestno popraviti to edino javno uro v mestu? Tudi bi bilo želeti, da so napravi na hranil-ničnem poslopju projektirana ura, s Čemur bi ao zlasti ustreglo osebam, ki imajo opraviti v nasproti stoječi sodniji.
— Stari šolski vrt je zopet prišel na vrsto v zadnji seji okrajnega Šolskega sveta. Večina zopet ni potrdila prodaja zdrav-btvonemu zastopu, s čemur je menda vendar zabranjena nevarnost, da bi se na najlepšem koncu mesta, kjer ustaja vila za vilo, zidala bolnišnica za — kužno bolezni. Radovljiška občina se je zavezala, da preskrbi v ta namen drug primeren prostor.
Tedenski politični pregled.
Dopolnilna volite? na Štajerskom namesto pokojnega '/Jčkarja se vrši prihodnji torek. Postavljenih je troje ali še več kandidatov. Klerikalci silijo v ospredje fanatičnega dr. Korošca iz Maribora, neodvisni slovenski volilci kandidirajo ključavničarja Iv. Rcbeka iz Celja, nomčurji pa ngitirajo za nekega .kmeta* Vračkola. Boj bode vsekakor jako hud.
Delegaciji sc skličtta na dan D. junija 1.1. na Dunaj.
Naš državni zbor pravzaprav nič nedela. Kompromisna pogajanja zaradi volilne reforme ne gredo več naprej, ker Nemci preveč zahtevajo. Zbornica sama bo sedaj razpravljala o novem zakonu za vojaške takse, s katerim sc bodo visoko povišale takse onih, ki niso služili pri vojakih. Potem pride na vrsto obrtni zakon, nato zakon o podržavljenju severne železnice. Začetkom Junija se izvolijo delegaciji.
Ogrski državni zbor je .dvoril cesar minuli torek s preslolnim nagovorom, v ka terem jo med drugim povedal, da je bil ves spor z Madjari le hudo nesporazumljenje. Seveda vsakdo na Ogrskem ve, da se gre Madjarom za popolno samostojnost Ogrske, kateri pa se cesar protivi. Hoj traja še dalje,
seveda ta hip bolj na tihem. Cesar si ni upal stvari zaznamovati s pravo besedo in jo je menoval * nesporazumljenje.. Ogrskemu državnemu zboru se predloži predlog, da se uvede splošna, enaka volilna pravica, da pa se bo pri tem varoval narodni značaj ogrske države, t. j. cesar je zadovoljen, da se uvede plosna, enaka volilna pravioa, vendar naj bo tako prirejena, da bo imel tisti narod na Ogrskem, ki ga je komaj polovico po številu, namreč Madjari, pretežno večino mandatov, lesar pa zato zahteva, da sc za vojaške potrebo dovolijo zvišane vsote. — V ogrski državni zbor jc prišlo tudi 40 Hrvatov, ki so h Madjari zelo prijazno .pozdravili. Hrvati bodo gotovo složno delali z Madjari, vendar bodo prijateljstvo najbrž nehalo, če se bodo kaj zavzeli za zatirane Slovane na Ogrskem n če bodo zahtevali, da se preustroji nagodba Hrvatske Z Ogrsko tako. da bo Hrvatom prav.
Boji ob črnogorski meji. V vaseh Ba-ice in Sloger se boji med kristjani in turškimi vojaki nadaljujejo. Preganjani kristjani bežijo z ranjenci v gorovje. Vojaki so vpri-zorili več grozodejstev; treni ranjenim kristjanom so odrezali glave, podavili so več otrok in onečastili več žen. Turško-črnogor-sha meja je zaprla ter jo straži vojaki kordon. Črnogorska vlada je zahtevala pri Ilirski vladi, naj takoj naredi zopet red.
Volitve na Francoskem so sedaj končane. Vršile so te namreč šo dodatno ožje volitve. Klerikalci so p o p o 1 n o m a poraženi. Ves čas so poprej kričali: ljudstvo bo govorilo. Da, zdaj je govorilo. Izreklo se jo za delitev cerkve od države.
Rasko-angleško sporazumljenje jo smatrati kot zagotovljeno. Pogajanja, ki so trajala že od jeseni, so končana. Podlaga jim je naslednja: Severni del Perzije pripada ruski interesni sferi, južni del pa angleški, za Afganistan, Tibet in Balkan je določeno prejšnje stanje, glede vzhodne Azje se sporazumljenje vjerna z angleško-japonskim sporazumljenjem.
dopisa v .Slovenskem Narodu* interpelira brat podstarosta, nakar brat starosta odgovori, da za sedaj, ko je stvar že prešla, ne kaže odgovarjati, da pa je že pri uredništvu preskrbljen^ da v prihodnje ne sprejme takih dopisov.* Članek je obsegal samo strokovno oceno javne telovadbo.
1900. — Občni zbor jc dne 20. januarja izvolil ves stari odbor.  Koncem leta se je odboru posrečilo izpolniti dolgoletno željo telovadcev: Dobili smo novo telovadnico. Med letom se je nabavila dvoperesna prožna deskn, 15 parov ročkov a 2'/, kg ter vrv Pomembno je v tem letu tudi razvitje dru si vene zastave.  Društvo je priredilo in se udeležilo: V. članski večer dne 17. marca IV, pešizlet na sv.,losi, 8.julija razvitje društvene zastave z javno telovadbo in komerzom (Sokol iz Ljubljane, Trata, Celja, Zagreba, Gorice, Novega mesta, Zagorja), 80, septembra otvoritve ga silnega doma v Vogljah z javno telovadbo (bradlja, drog). Najvažnejše med vsem je go
Desetletnica »Gorenjskega Sokola".
Pretečeno nedeljo je obhajal .Gorenjski Sokol* v Kranju desetletnico svojega obstanka.
tovo nova telovadnica, v kateri se telovadi še sedaj. Društvo je v tem letu v vsakem oziru napredovalo.
1901. — Dne 19. januarja je bil na občnem zboru voljen sledeči odbor: starosta Ciril Pire, podstarosta Vinko Majdič, tajnik Janko Sajovic, blagajnik Ivan Jagodic, četo vodja Janko Poluk, Konrad Geiger, Jakob Killer, Ivan Valenčič, Jakob Rant. V prvi po lovici si je društvo nabavilo dve novi blazini priredilo je dne Ki, majnika izlet na sv. Jošt 12, avgust pa je najvažnejši dan zgodovini gorenjskega Sokola; ta dan je odbor sklenil, «da se usta novi v uspešnejše napredovanje te lo vadili' v ml i le 1 j s k i zbor s katerega po slovnik se tudi potrdi. Za načelnika zbora je bil voljen Konrad Geiger, za podnačelnika Ru pert Celestina, v zbor pa Fran Ažman, Janko Rozman, Janko Šavnik, Evgen in Janko Sajovic, S tem se je začela preporodna doba. Konec arih.
S skromno na povedno, brez vsake posebne gitacije, brez vsakega hrupa ter v ožjem krogu seje završila ta velcpomembna slnvnost.
Deset let — deset dolgih let napornega, marljivega dela je minulo! In »Gorenjski Sokol« je lahko ponosen danes, kajti v teh setili letilr je napredoval res veliko. Pokazal nam je pretečeno nedeljo, kaj so lahko doseže z eneržijo in trdno disciplino. Vsakdo ve, da vsak začetek je težek. Tudi .Gorenjski Sokol, jo imel tožko stališče — svoječasno. Boriti se je moral za svoj obstanek, a boril se je z zavestjo, da njegova pot ne o->Une prazna, nego, da jih pride še veliko za njim po tej poti. In če pogledamo danes v vrste Gorenjskega Snkola», vidimo lepo Stavilo samih krepkih mladeničev, ki se ne ustrašijo dola, ki jim je sveta stvar sokolska ideja in ki lahko pokažejo krepko in trdo delo sokolsko . . . Kdor vadi svoje roko, kdor krepi in zdravo ohranja svoje telo, ta ž njim krepi tudi svojegu duha!
Desot let jc minulo! In pretečeno ne-leljo jc obhajal .Gorenjski Sokol* to redko slavnost popolnoma skromno — v ožjem krogu. S popoldanskim vlakom se je pripe-a deputacija ljubljanskega Sokola, dalje so prišle deputacije iz Tržiča, Jesonic in Kamnika. Ob 4. uri popoldne so je pričela javna telovadba na glavnem Irgu. Na stotine ljudi sc jc zbralo okoli telovadišča in vsa okna so bile nabito polna nestrpnega občinstva.
Lahko rečemo s ponosom, da so se iz-ajalc vse vaje na orodju, kakor tudi proste vaje in francoski «boks» z neko spretnostjo, kar morejo doseči le popolnoma izvežbani telovadci. Navzoče občinstvo je glasno odobravalo lepo izvajane, dovršene vaje in spremljalo posamezne vaje z burnim ploskanjem. Z javno telovadbo obrtnega naraščaja in članstva moramo biti popolnoma zadovoljni, kar nam je pokazala sokolska četa vspeh tihega, trajnega iu resnega sokolskoga dela. Obrtni naraščaj je nastopil z 10 telovadci pri prostih vajah s palicami. Vaje so bile dobro sestavljene, izvedba nas jo naravnost presenetila in čestitati moramo hrntu Voslru, da je znal mladi, čvrsti četi vdihniti toliko discipline in umerjene živahnosti. Želeli bi le malo krajši obhod pri rajalnem nastopu. Tudi par slikovitih skupin na tleh je bilo z navdušenjem pozdravljenih. Članstvo je nastopilo z zagrebškimi prostimi vajami. Izvedba je bila dobra; dober bi bil malo hitrejši tempo ter živahnejše in krepkejše izvajanje gibov.. Potem je nastopilo članstvo v treh vrstah na patih orodjih. Občudovali smo dobro šolo in disciplino; zlasti prva vrsta zasluži posebno priznanje. Orodno telovadbo je zaključila skupina vsega članstva na orodju in na tleh, ki je i po kompoziciji i po izvedbi žela obilo odobravanja. Telovadbo je zaključil francoski boks šestih telovadcev. Upoštevati moramo, da je bit to prvi nastop z boksom in ga kot takega tudi sodimo. Izieči pa moramo priznanje tehničnemu vodstvu, ki je našega Sokola tako lepo razvilo, kar je bilo zlasti težavno radi vednega menjavanja telovadcev. Pri tem nastopu smo videli jako malo starih znancev in prejšnje dobe. Naj bi so ti zopot osokolili in sledili vzgledu — mlajših.
Po telovadbi se je vršil koncert meščanske godbe in komers na vrtu g, P. Mavrja, pri katerem je sodeloval tudi slavni pevski zbor narodne čitalnice. Govorili so: starosta «Go-
prlloja „Gorenjcu" 11.21 i; 1.1906.
renjskcgo Sokola* brat dr. Josip Kušar, slarosla ljubljanskega Sokola br. dr. Viktor Murnik in brat Kvgtn Sojovlc, — Ob osmih zvečer pn se je pnčel pies v prostorih narodni čitalnice in je dajal pozno v noč.
Tako se je torej završila ta desetletnica «Oorenj.-ki ga Sokola* v Kranju. »Gorenjski Sokol« pa sir.e bili ponosen na to slavnost, kajti pokazal nam je s svojim vseskozi častnim nastopom in vzornim redom, kaj je pravo sokolsko delo in zato ga iznova bodrimo še k nadaljnemu neustrašenemu delu. K sklepu pa mu kličemo krepki pozdrav sokolski: Na zdar!
Novičar.
POBtajenaČelnikom na Bohinjski Bistrici je imenovan g. Ivan Ravtar, sedaj postajenačelnik v Podnartu.
Josip Stritar, starosta slovenskih pesnikov, je prišel na vabilo ljubljanskega občinskega sveta, ki ga je imenoval častnim meščanom, z Dunaja, kjer navadno biva, pretočeni teden v Ljubljano. Stritar je za Prcštrnom naš najzaslužnejši književnik. Letos je dovršil 70. leto, Ljubljana ga je sprejela kakor kneza. Tri dni so proslavljali ljubeznivega starčka. Občinski svet je sklenil imenovati dosedanje Spit ah ke ulice, Stritarjeve ulice, to pa zato, ker je Stritarjeva zasluga, da so Slovenci spoznali pravo važnost Prešernovo in je tedaj pokazal 8tritar pot k Prešernu. In dosedanje Spi-tal$ke ulice rodijo k Prešernovemu sporne niku v Ljubljani. Iz Ljubljane je napravil Stritar izlet v Postojno in na Bled. — Na Bledu je vzbudila veliko veselje vest, da obišče ta <kinč nebeški* Josip Stritar. Takoj pri vhodu v vas so pesnika pozdravili šolski otroci; neka deklica je Stiitarju s kratkim, a ljubkim po/dravom izročila šopek poljskih cvetk. Stritar se je nastanil v Luji-zinib toplicah in si ogledal Bled. Zvečer je bila podoknica. Gasilci so nosili lampijone, Rusov kvartet je zapel tri pesmi (»Domovina mili kraj* — «V gorenjsko oziram* — •Slovenec sem*), potem pa je županova hčerka, oblečena v narodno nošo, s pre-srčnimi besedami pozdravila pesnika, Burni živio-klici mnogoštevilnega občinstva, med katerim je bilo mnogo deklet v narodni noši, so odmevali čez jezero in v tiho noč. Stritar se je ginjen zahvalil. Omenil je tudi, •da ga je srečala na izprehodu mala deklica, ga spoznala in mu podala šopek šmamic, ki jib je imela v rokah. To ga je tako razveselile, da si vzame te šmarnice na dom v trajen spomin.
Nemška predrznost. Iz Kamnika se piše: Orožnik Mavec in uslužbenec c. kr. državne železnice Zetinek v Kamniku sta nedavno tega izzivala v slovenski gostilni slovensko družbo s petjem nemških provokatoričnih pesmi. Seveda jim ni slovenska družba ploskala, temveč zažvižgala. Sedaj si pa mislite višek nesramnosti. Zato, ker sta ta dva mo-žiceljna izzivala, sta se čutila razžaljena radi žvižganja in sta stvar ovadila okrajnemu glavarstvu v Kamniku. Sedaj bodo orožniki preiskavah, kdo je žvižgal in zakaj se je žvižgalo. Dotični gospodje se ne boje preiskave, ves Kamnik pa zahteva, da se nemške izzivače
Mavca in Zetineka premesti iz Kamnika v kake nemške kraje, kjer bosta lahko poljubno uganjala svoje germanske burke. Če se pa to ne bo zgodilo, boderaO prisiljeni ra '.ndeii za nemško go3podo v Kamniku neko jako neprijetno delikatno zadevo, ki tej gospodi ne bode po volji. Mislimo, da nas bode vodja okrajnega glavarstva v Kamniku razumel!
V včerajšnji seji poslanske zbornice
je bil delegatom zn Kranjsko izvoljen po.-1, dr. Susteršifi, njegovim namestnikom pa poslanec dr. Žitnik. — Poslanec Pogačnik je interpeliral zaradi ustavljanja osebnih vlakov na postaji Otoče.
Naša planinska podružnica nam je
minuti četrtek priredila prav lep izlet. Na savskem mostu se nas je zbralo ob določeni uri 22 izletnikov, ki smo na to odkorakali na sv. Jošt. Ondi smo počivali dve uri, se krepčali in prijateljsko razgovarjali ter zabavali, potem pa smo odrinili čez Planico, Sv. Križ, Staro Loko v Skofjo Loko, kjer smo kosili jn nam je gospa Deisingerjeva postregla z dobrim pivom in ukusnimi jedili. Po obedu smo obiskali še Kernovo mamo, ki nam je prinesla izbornoga cvička, pri katerem smo se prav zadovoljno šalili ter zapeli par veselih jošlnrskih pesmic. Na to smo se vrnili peš v Kranj, Drugi izlet je dne 10. junija. Izletnik.
Promenadni koncert se vrši danes dne 20. t. m. ob poldevetih na glavnem trgu v Kranju. Spored je naslednji: 1. Slovenska koračnica; 2. Rosen: Sen ljubavi; 8. Schneider: Polka franeobka; 4. vVlassak: Slovenske pesmi; 5. Willy: Gorenjske pokrajine, valček; 6, Nadvojvoda Kari, koručnica.
Grobovi t Kranju. Dne 21. maja jc umrla rodoljubna gospa Katarina Pire. rojena Ha rti, mati tukajšnje občespoštovane in čislane narodne rodbine, v starosti 77 let,
— Dne 22. t. m. je preminul gosp. Jernej Dovžan, trgovec z vinom, v starosti 74 let.
— Dne 23. t. m. je umrla gospa Rozalija Zupan, rojena Korč, soproga tukajšnjega usnjarja gosp. Ivana Zupana, v starosti SG let. Ni v m. p. I
Živinozdravnlška predavanja t kranjskem okraju. Gospod Anton Korošec predava dne 27. t. m. v Predosljih, dne 10. junija v Zgornji Besnici in dne 17. junija v Poljanah.
Tragičen konec ljubezni zakonskega moža. Iz škofjeloške okolice se nam piše: Da bi bil človek videl pred 12. leti našega junaka, sedaj 38 letnega Janeza O.I Kako se je v svoji srčni ljubezni ogreval za svojo, čeprav 16 let starejšo ljubico Len cico in ona, kako je začarana vsled Janezove lepote ime novala svojega moža celo »Jež'ček*, ker mu je bil baje tako podoben 1 Torej pred 12. leti sta se našla na tem svetu, Takrat je vdano zaprosil ročico »brhkega* deklica, ki se pa zopet ni branila tako »lepega* fanta In oba sta pred svojim dušnim očetom slovesno izjavila, da hočeta do konca svojih dni skupno živeti, v slogi in ljubezni prenašati gorje in veselje, ki ju bo čakalo. Začetkoma jima pač ni bilo tako težko življenje, saj tudi dobrega nista bila vajena. Ona je služila, on tudi, in v zadnjih predzakonskih letih celo oba pri istem gospodarju, To so bile srečne urice t In še povrhu par tisoč svetlih kronic, prihranjenih s trdnim delom, so jima lajšale posvetne bolečine in pripravljale brezskrbno bodočnost Toda <Jež'ček> je bil večkrat žejen, kakor ne, ker suho grlo v ognju ljubezni se še bolj suši. Začel je torej še bolj popivati in še bolj ljubili 1 Kronice so ginile, Lenčica te je pa čutila prevarana v svoji ljubezni. Posebno v nedeljo dne 20. t. m. zjutraj ni bila kaj pri volji. Ni hotela uslišali mile prošnje svojega zaljubljenega moža. On, raz-Ijučen in besen kot lev, ker mu ljubljenka njegova ni vračala njega žarko ljubezen z ljubeznijo njene duše in srca in se ni brigala za vsa njegova plemenita čuvstva I Zatorej
je sklenil bridko maščevanje! Ni imel sicer bridkega meča in tudi ne ostre'sulice, pač pa dobro britev, ki je živo rezala. Neusmiljena žena ni bila doma pri oni proceduri, ko se je pocediln njega lastna kri doli po nogah in ko je v čevljih hodil kakor po luži. Trofeje lastne žrlve svojega telesa je zavil in vzel seboj, ko so je napotil na trg, kjer mu je prihajalo neznansko slabo, da jc moral revež poceniti, Zdravnik mu jo za silo zavezal krvavečo rano in gn takoj odpravil v ljubljansko bolnišnico, kjer zdravijo zaljubljenega, a ženski nedolžnosti nič več nevarnega moža. In nko tudi mož kdaj zapusti bolnišnico, vendar ko ni bati, da bi ga omamila strast ljubezni ob pogledu najkrasnejše ženske, še tako polnih in prelcMnih udov. Tudi mu neprestano kesanje ne primnga nič več, ker za njega na tem grešnem svetu ljubezni več ni in ni . . .
Dražbe sv. Cirila in Metodi v Ljnbljani
172. vodstvena seja se je vršila dne 16. maja PJOG ob 3. uri popoldne v družbenih prostorih »Narodnega doma*. Navzočni: Tomo Zupan, prvomestnik; Luka Svetec, nnmestni prvomestnik; dr. Ivan Svetina in Ivan Subie. Svojo odsotnost sta opravičila Ivan Murnik in svetovalec za družblne stvari Anton Po-r'ckar. Imenovala se je druga moška učna moč za deško družbino moč pri Sv. Jakobu v Trstu. Ko so se še rešile nekatere nujne notranje zadeve in se je zagotovilo nekaj knjig kot podpora dvema ustanovljenima ljudskima knjižnicama, je zaključil prvomestnik ob l/»6. uri sejo. Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda.
Pogorel je pod posestnika Valentina Se-lana na Trati pri Kranju. Škode je 2000 K. Zažgal jo bržkone 35 letni slaboumni Anton Petek iz Šmartnega pri Cerkljah,
Ubilo je pri delu v Ročk Springu v Ameriki 40 letnega Matija Meseca, doma iz Poljan nad Škofjo Loko.
Sokolskim društvom, ki se mislijo udeležiti sokolskoga zleta v Brežicah, se naznanja, da jo ta slavnost dovoljena od mini* strstva.
Izredni občni zbor »Domžalskega Sokola* u« vrši v nedeljo 27. maja ob 4. uri popoldne v gostilni g. Fr, Kuharja v Domžalah. Spored: 1. Pozdrav staroste. 2. Od-borova poročila. 3, Volitev staroste, podsta-roste, načelnika, namestnikov in delegatov »Slov. Sok. Zveze*, 4. Slučajnosti. Odbor.
Izvestje deželne zveze n pospeševanje prometa tnjcev na Kranjskem. Tujci iz raznih krajev vprašujejo pri naši zvezi, kje bi se na Kranjskem dobila poletenska stanovanja. Zato smo sklenili, da bomo enako kakor druge zveze sestavili kataster, t, j. pregled vseh stanovanj in sob, ki so na celem Kranjskem tujcem na razpolago. V interesu in v korist vseh imetnikov stanovanj je torej, da nam čimprej naznanijo svoja stanovanja po številu sob in kuhinj, če pripadajo k tem ter tudi cene in sicer za dan, mesec ali celo sezono. Namen tega katastra je, da imamo stanovanja za tujce v evidenci in da vsled tega lahko vsakemu postrežemo, V začetku ne bomo sami posredovali in oddajali stanovanj, ampak bomo obvestili vprašaioče tujce, naj se naravnost obrnejo na lastnika. 2e to je v korist za imetnika stanovanj, ker se s tem olajša tujski promet. Kajpada je lastnikom na voljo dano, da sami oddajajo v najem in da niso vezani na ceno, ki so jo nam označili; to je prepuščeno njih dogovoru s tujcem. Ta pregled napravimo brezplačno kakor tudi korespondenco s tujci, Glavna stvar je, da se vsi interesentje oglasijo, da bo kataster pregleden in popoln. Tudi posestnike hotelov in gostiln prosimo za tozadevne podatke, ker imajo ti gotovo največ koristi od tujcev. Želimo tudi, da se nam naznanijo sploh vsa stanovanja brez ozira na to, so li letos že oddana ali ne, ker bo ta kataster služil tudi za bodoče sezone. — Pisarna »Deželne zveze* je v hotelu «Lloyd», nasproti hotela »Union*. Uradne ure so od 3. do 5. ure popoldne,
Žabniski farmi žalujejo za prerano umrlem pr.ostu Kulaviou. ki si je stekel mnogo zaslug za ustanovitev žabni.ško fare in mu [ohranijo trnjen spomin.
Izredni občni zbor -Gorenjskega Sokola« so vrši dne 29. t. ni. ob poldevetih zvečer v gostilni brata P. Mavrja. Spored: Volitev dveh odbornikov in dveh odpoilancev S. S. Z.
Izlet skozi Soro v Medvode priredi julri moški zbor tukajšnjega čitalniškegu pevskega zbora. Odhod je točno ob 1. uri popoldne. Izletniki ac vračajo iz Medvod z večernim vlakom. V slučaju neugodnega vremena pa je izlet prvo nedeljo po binkoštih, dno 10, junija. Prijatelji našega pevskega zbora sc tem potem uljudno vabijo, da se udeleže tega izleta v mnogobrojnem številu.
Razstava vajenskih del na Bleda. Zanimanji; za razstavo je veliko, ker je zglaše-nih žo pr(cejšnje število vajencev. Ostali Sc nezglašeni vajenci, kateri so mislijo udeležiti razstave, naj se takoj zglase pri razstavnem odboru na Bledu.
Dražbi sv. Cirila in Metoda v LJubljani v prid kolekujejo vse svoje uradno spise z narodnim kolekom vsled sojinih sklepov občine: Vič pri Ljubljani, Kol pri Središču, Kropa na Gorenjskem, Srednja vas v Bohinju. Dol pri Hrastniku in Krtina pri Ljubljani. Živele, ki ste se tako hitro vdale družbinim prošnjam, Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. ♦ + *
Nesreča na železnici. — Dva železnl-ničarja mrtva. V noči od IS. na 19. t. m.
okoli 12. uro je pred postajo Litija cn tovorni vlak zavozil na nekaj vozov, vsled česar sta bila oba tira zastavljena. Vsled tega sla vlaka z Dunaja v Trst in iz Trsta na Dunaj imela večurne zamude. Pri tej nezgodi sla bila vlakovodja VValter in sprevodnik Lavrenčič usmrčena. Nesreča se je zgodila, ker se je nekaj vozov, pri litijskem kolodvoru stoječih, odtrgalo in priletelo nasproti tako-zvnnemu hitremu tovornemu vlaku. Enajst voz je razbitih. Brzovlakoma so ni nič zgodilo. Ponesrečeni vlakovodja Waltor je živel še nekaj minut, sprevodnik Lavrenčič, ki zapušča devet nepreskrbljenih otrok, je bil pa takoj mrtev.
Mravlje V BObah niso sicer tako zoprne ali neprijetne v toliko, ker ohlozejo vso hrano i. t. d. Ker pa se nastanijo te najrajše pod podom ali v kakih .špranjah, je najboljše, če namažeš vse kraje, odkoder jih vidiš prihajati, z ::mesjo iz treh delov sladkorja in enega dela drož na sto delov vode. Vzemi n. pr. desetino litra vode, tri grame sladkorja in 1 gram drož.
Shod slovenskih potovalnih učiteljev s
Kranjskega, Primorskega in Štajerskega se jc vršil 6. t. m. v Postojni. Izmed 11 potovalnih učiteljev jih je prišlo 9 k shodu, dočim sta bila dva službeno zadržana. Namen shodu je bil, dogovoriti se o stanovski organizaciji južnoavslrijskih kmetijskih potovalnih učiteljev v svrho zboljšanja njih gmotnih 'razmer in dvignjonja njih ugleda. Shod, ki jo bil pripravljalen, je sklenil sprejeti v organizacijo vse južnoavstrijske: slovenske, hrvatske in italijanske kmetijske potovalne učitelje, ki jih jo 27. Zaradi končnega dogovora se je sklenilo sklicati shod vseh teh učiteljev v drugi polovici meseca junija v Zader. Sprejela se je tudi resolucija, da naj se z vsemi silami podpira namera ustanoviti državno zvezo vseh avstrijskih kmetijskih učiteljev. Končno je shod tudi sklenil, da naprosi gospoda državnega in deželnega poslanca, graščaka ter ravnatelja Frančiška Povšeta, ki je bil med prvimi ju-žuoavstrijskimi kmetijskimi in obenem potovalnimi učitelji, da sprejme mesto zaščitnika nad nameravano organizacijo.
Umrl jc 22. t. m. g. Josip Jeglič, podpredsednik in ravnatelj »Zadružne zveze* v Ljubljani.
Odbor društva svobodomiselnih slovenskih akademikov „Sava" na Dunaju sc je sestavil sledeče: predsednik: Evgen Vavken,
phil.; podpredsednik: Jože Cerk, phil.; tajnik: Rado Pavlic, phil.; blagajnik: Jože Klun, med.; knjižničar: Peter Prosen, phil.; gospodar: Rudolf Est, iur.; arhivar: Janko Praznik, med. Namestnika: Ignac Pehani, phil.; Radovan M.itjašič. phil. Pregledniki: Makso Scvor, phil.; Ivan Svetlin, phil.; Viktor Pc-terlin, phil, — V legitimacijski odsek sta biia voljena: Ivan Svetlin, načelnik; Rado Pavlic, blagajnik.
Najdebelejsi mož na sveta je bil brez dvoma ravno umrli hotelir v Willenbergu na vzhodnem Pruskem, Hans Eromm. Tehtal je 247 kg in umrl vsled bolezni v nogah. Pri zadnji pariški razstavi so se pogodili z njim, da ga za primerno odškodnino razstavijo. Erom m pa ni mogel v vagon, ker so bila vsaka vrata preozka, v voz za živino pa maral ni in zato ni šol na razstavo.
Kako farba jo mestne ljudi? Neki človek, ki mu je bilo treba denarja, je inseriral v časopisih: «Najzanesljivejše sredstvo, s kojim si more vsakdo podaljšati življenje, pošljem za dve kroni. Vsakemu, ki dokaže, da mojo zdravilo ne pomaga, plačam stokrat več*. Na ta insurat so «padali ljudje noter*, da je bilo veselje in kmalu tudi denarja dovolj. Prebrisani mož je dal na papirček natisniti in kot tiskovino razposlal sledeči svet: «Vstani vsak dan eno uro prej, nego običajno! V spanju itak pravzaprav človek ne živi. Cc tedaj vslanete vsak dan uro prej, pridobite na leto 1105 ur, v 10 letih že pol leta. Za toliko bo Vaše življenje daljše,'.
Henrik Ibsen, največji norveški pesnik, najbolj proslavljen dramatik moderne dobe, rojen 20. marca 1828., je umrl dne 23. t. m. ob poltreh popoldne.
Mačka za 20.000 kron. V Londonu jc bila nedavno razstava mačk, h kateri so prišle gospe iz najimenitnejše aristokracije. Na razstavi je bilo razstavljenih 550 mačk, seveda najbolj »žlahtnih* vrst. Ali vse te je prekosila »nadmačka Eulrna Zaidon*, katere lastnica je lady Decies. Ta mačka je bila cenjena na 20.00 kron. — Pač žensko veselje, rekel bi naš kmet.
Mlada poročene a. V Radomišlu na Češkem sla bila pustno nedeljo poročena dva »nadepolna* zaročenca, ki imata vkup 147 let. Njemu je 72 kit, nji pa 75. On se ženi tretjikrat, ona pa četrtikrat. Ko je gospod dekan sramežljivo nevesto iz šalo vprašal, ali je polnoletna, odrezala se je, da je že tretjič polnoletna.
Bnffallo-Blll — veliki amerikanski cirkus, ki je priredil IG. t. m. dve predstavi v Ljubljani, šteje 500 lastnih konj in 800 uslužbencev. Obeh predstav se je udeležilo po kakih 0000 oseb. Prevoznih troškov je plačal cirkus za vožnjo iz Trsta v Ljubljano 930G K, iz Ljubljane v Zagreb pa 9000 K.
Strašna nesreča se je primerila v Motovunu v Istri. Ondotni posestnik Luka Midorf je gnal na večer svojo mlado in plašljivo kravo napajat. Pri tem si je ovil konopec, na katerem jo bila krava privezana, okoli roke. Naenkrat se je krava splašila in je vlekla nesrečnega gospodarja za seboj po ostrem kamenju, da se mu je obelila vsa koža z glave in je vsled tega v strašnih mukah umrl. Njegova smrt bodi opomin vsem, ki imajo opravka s takimi stvarmi.
**>W**»*«^^g»v^^^^^»ftg<V%^»^
71.000 zahvalnih pisem dokazuje, daje Fellerjev rastlinsko-esenčni fluid izvrstno sredstvo proti glavobolu in zobobolu, utrujenosti, slabosti, trganju, mrzličnosti kakor tudi proti raznim nadležnim Želodčnim slabostim; z ozimni na to je priporočati, da je vedno v zalogi. Edini izdelovalec E. V. Feller v Stubici, glavni trg št. 202, Hrvaško, razpošilja za 5 kron franko 12 malih ali 6 dvojnih steklenic. Z raznimi fluidi ali kakimi rastlinskimi dišavami naj se nihče ne da premotiti, kajti pristen je le Fellerjev fluid.
^*v*^^*^*v^^*s^v***y»v*»^M^*>^»^'
Isvleček is poljedelskih poročil.
Da, da, vročina! Co me je kdo v preteklem vročem poletju vprašal: Kaj bi, posebno pri delu na polju, storil proti hudi žeji, tedaj sem mu priporočil, kar r tem vsem mojim bralcom priporočam; poizkusil je in se mi zahvalil za dober svet in se nadejam, da bode marsikateri bralec teh vrstic, čeprav samo v mislih, storil isto, ako poizkusi sam.
»Vzemi, sem mu rekel, liter vodi, primešaj ji eno polno žlico, približno 15 do 20 gramov «Franckovega» pridatka k kavi. katerega ima tvoja žena itak v kuhinji, In kuhaj to dobrih 5 minul, da se sčisti, na to pa odliv prevrotka postavi v klet, da se shladi (če ti b.Mje ugaja, lahko pridcueš nekoliko sladkorja) in ga vzemi potem v steklenici s seboj na polje. — Najbolje je, če steklenico zagrebe! na kakem senčnatem prostoru, potem bode ta okrepčujoča pijača ostala dolgo časa hladna.
*Ako si žejen, popij precejšnji požirek tega mrzlega «Franckovega» prevrotka in čudil se bodeš, da te žeja no bode zopet nadlegovala dolgo ča3a.» !i*-i
»Franck« toraj ni samo najboljši pridatek k kavi, ker kot tak je itak splošno poznan, temveč tudi prav primerno srodstvo za žejo.
Domača knjižnica.
Izšla je broš urica: Redovne vaje za slovensko gaBilstvo. Razložil Fran Barle. Ponatis iz »Gasilca*. Cena 40 vin., s poštnino 45 vin. Založil Zvezin tajnik, g. Fran Trošt na lg-Studencu pri Ljubljani.
Gospodarstvo.
Tedenski sejem v Kranju dne 21. t. m.
Prignalo se je 185 glave goveje živine, 8 telet, ING prašičev. — kozo, — ovco, — buš. 50 kg pšenice K 8'—, prosa K 6'—, rž, K 7*—. ovsa K 8'25, ajde K G—, fižol,rib-ničan K —'—, koks K — ■—, krompir P80.
Semenj za volno v Miškovcu. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani nam naznanja, da se letošnji semenj za volno vrši dne 20. junija v skladiščih tamošnjega kreditnega zavoda.
Dobavni razpis. Ravnateljstvo državne železnice v Beljaku naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da bo oddalo dobavo G0 ton koksa in 400 ton oglja za dobo od 1. januarja 1907 do 31. decembra 1907. Ponudbe je vložiti pri gori navedenem ravnateljstvu najkasneje do 15. junija t. 1. 12. ure dopoldne.
Hrvaško-slavonska deželna razstava t Zagrebn. Vladni komisar za deželno razstavo živine perutnine i. dr. naznanja trgovski in obrtniški zhornici v Ljubljani, da se bo v mesecu septembru 1906 v deželnem glavnem mestu Zagrebu vršila deželna razstava živine {konj, govedi, prašičev, ovac in koz), perutnine, čebel, mlekarskih izdelkov, krme, poljedelskih strojev in orodja, vina in sadje-Teie, vrtnarstva in v primeru ugodne letine tudi grozdja in sadja, Vsa natančnejša pojasnila daje kralj, razstavni komisar gospod •dr. Ivo Malliu v Zagrebu.
Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu. Ker
stavlja tržaško prebivalstvo slovanske narodnosti vse upanje na i/,holjšnnje svojega gospodarskega polofcaja, na prospeh in razvoj trgovskega in obrtnega stanu, je tržaško »Trgovsko •izobraževalno društvo* že v januarju 1. 1002 sklenilo, da ustanovi v Trstu tTrgovsko-obrtno zadrugo*, s katere čistim dobičkom naj bi se vzdrževala trgovska šola, ker je »Trgovsko izobraževalno društvo* s članarino >ne more vzdrževati. Iz raznih razlogov se ta nakana ni mogla izvršiti do letos, seduj so prenehale te oviio in »Trgovsko-obrtna zadruga* so je ustanovila in žc posluje. »Trgovsko-obrtna zadruga* ima namen spodbujati varčnost s tem, da daje članom priložnost, •da v malih obrokih tekom let prihranijo dobro obrestovano glavnico, da sprejema vloge sploh tudi od nečlanov in jih plodonosno nalaga; pospešuje zasebno gospodarstvo svojih Članov s tem, da jim daje predujme (posojilo) pod ugodnimi pogoji in s tem posebej posreduje med trgovci obrtniki in njih odjemalci ter omogočajo ustanovitev novih obrti in trgovin; slednjič ima namen vzdrževati s čistim dobičkom trgovsko, eventualno trgovsko-obrtno šolo. »Trgovsko-obrtna zadruga* naj nam daje stanov ko podporo in stanovsko naobrazbo! Vsled tega pa je dolžnost vsakega slovanskega trgovca in obrtnika, da k tej zadrugi pristopi, da podpira ta novi, domači zavod kar najizdatneje, da mu gie na roko, da se ga poslužuje in zanj dolnje, ter pridobiva zanj stranke. Le, ako bomo imeli močan zavod, bomo imeli čimpreje tudi svojo trgovsko šolo v Trstu, Brez trgovske šole pa se slovansko trgovstvo in slovanska trgovina in obrt ne bo mogla povzdigniti do one višine, na kateri stojijo dandanes drugi narodi, do one višine, ki daje trgovcem moč, da lahko konkurirajo v vsakem pogledu s svojimi tekmovalci-drugorodci. Opozarjamo pa, du »Trgovsko-obrtna zadruga* ni samo za trgovce in obrtnike, ampak tudi za druge sloje. »Trgovsko-obrtna zadruga v Trstu» je denaren zavod za vso sloje! Nje čisti dobiček pa je v prvi vrsti namenjen za vzdrževanje trgovske šole v Trstu. Svoje prostore ima tam, kjer je bila prej »Tržaška posojilnica in hranilnica*, t. j. v ulici S. Francesco d'Assisi štev. 2, kjer ima svoj sedež »Trgovsko izobraževalno društvo», ki je vrglo seme trgovske naobrazbe na rodovitna tla tržaškega Slovanslva.
Ugodna prilika.
Radi preselitve se proda iz proste roke lepo posestvo v Radovljici (Gorenjsko) po jako ugodni ceni, in sicer
ur hiša ~W
z več sobami, prostorno delavnico, kletjo, s obokanim hlevom in skednjem, vse še
novo. Pri hiši je tudi vodna moč; jako pripravno za kakega usnjarja ali mizarja i, t. d. V hiši je napeljan tudi vodovod, in sicer lastni. Njive in travniki so poleg domovja. Naprodaj sta tudi dva parna-stroja z 10 in 16 konjskimi silami. Oba stroja sta še v prav dobrem stanu, oba v rabi ter se ju lahko pogleda pri delu.
Več se zve pri lastniku Ivanu Derniču, tovarnarju v Radovljioi. 83—z
krojaški mojster
Radovljica it. 41
Jesenice it« 20
priporoča cenjenemu občinstvu svojo delavnico v izdelovanje vrst oblek za gospode, uradniških uniform, salonskih, turistov-sklh in kolesarskih oblek ln ogrinjal ter havelokov. Vedno bogata zaloga angleškega, fmncoeketfa in Hrnskopa sukua. Naročila se izvršujejo po najnovejšem kroju točno in powni. Tudi se sprejemajo popravila. Za dobro in natančno mero m jamči, Specijalist v izdelovanju frakov in salonskih oblek. Lstotam se dobe tudi vsakovrstni dežniki in solafaikt najboljšega, izdelka ter se sprejemajo tudi popravila. ro-4h
Aleksander Ambrožic
nrar ln trgovec na Bledu
dalje vsakovrstnih stenskih in budilnih
ur, verižic, prstanov, uhanov i. t. d„ 79-4    vse po najnižjih cenah.
Kilorljablkiktnln čokolado, t«mii Udi priporrf.on \
Ivana floiia
kl mm nnjiiiHiii tol ■■'•« T cehi, j« tor»j najlačo pr<«-• •»v- .ni., j.rovcr,..',. nikoli v u rtoiti In j. ob najbolj-tam okusu iiredno poo«nJ Priitun lamo > imenom Ivan Koff in i l.vjo varstveno initmk",
Zavoji po'/«k g 90 vinarjev »    . IA 60 Dftbivu 4,1 pnviod.
fu.m mm a J a 2 ''e š0 ne^aJ oro^Ja' liaUlDtlui k''° 7,0'° Pr'Pravn°
V ™f ~ tf tf ^ za 1^1^ sedlarja. Naj nihče ne zamudi ugodne prilikel — Več se zve v upravništvu »Gorenjca*. 84-t
Hiša v Kranju
št. 64
se prostovoljno proda za 10.000 kron. Več se zve pri Marijani Zima, poscslnici
82-3 istotam.
Kaj je
Priznano najboljša, po najnovejših izkušnjah hlgenlje sestavljena in večkrat odlikovana kozmetična
ustna voda.
Dobiva se prt gg. I. KraSovIcu, A, Trevnu
ter gospej Jerici MoriC. Izdelovalec: 0. Sevdl, Ljubljana, Špl-talike ulice 7. 76-81
PiMaru
G. ancr-let in dedičev
priporoča slavnemu občinstvu in spoštovanim gostilničarjem svoje izborno
marčno in na baVarsKi način Varjeno piVo
15
9184
39
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena muti, oziroma tašto, sestra in slani mali, gospa
Katarina ?(rc m. jlartl
posostnlca
dane«, dne 21. maja t. ). oh 5. url popoldne v 77. letu svoje dobe, po dolgi in ■ iiii.iti bolezni, previdtnn s svetotnjstvi xa umirajoče, blaženo zaspala v Gospodu.
Zemski ostanki nepozabne pokojnice se preneio v sredo, dne 23. mnja ob pol ti. uri popoldne iz hiše žalosti na tuknjšnje pokopališke.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
V Kranju, 21. maja 19G6.
Gustav in Ciril Pire sinova. — Ljudmila Verderber in Olga Pire, hčeri. — Josip Verderber, zet. — Lucija, Mirni in »crta Pire, slnahe. — Beti Grunt in Rozallia Lenassl, sestri. — Ciril, Metod, Boris, Duian, Olga, Stana, Zdenka, Halka in Vaslllsa, vnuki iu vnukinje.
Zahvala.
Za mnogoštevilne izraze sočutja in sožalja za rasi bolezni in ob smrti nepozabne matere, tušče, sestre in stare matere, gospe
Katarine pire * jlartl
izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najiskrenejšo zahvalo.
Posebno si pa štejemo v dolžnost izreci prav toplo zalivalo siav. 'Narodni čitalnici* sa korporativno udeležbo pri sprevodu, dalje gg. čitalniškim pevcem za ginljivi zaloslinki, čislanemu mes/anslvu in uradnislvu za častno spremstvo pri pogrebu in sploh vsem, ki bo prišli od blizu in daleč spremit drago pokojnico k večnemu počitku. Islotako bodi prav srčna zahvala vsem darovalcem prek ras nih vencev.
V Kranju, 24. majnika 190«.
»3        Žalujoči ostali.
Ugodna prilika! Samo 3 goldinarje
stnnc poštna pošiljka brutto o kg (60 do 60 kosov), pri izdelovanju neznnlnn poškodovanega, lepo zbranega, po etetju dišečega
W* toaletnega mila ~m
(vijolica, Španski bezeg, Smnrniea, breskvino cvetje i. t. d.) Razpošilja proti povzetju podjetju
MANHATTAN sa-i
Budimpešta VIII, Bezeredigasse 3.
Učenca
iJO-l sprejme
Anton Novak kovaški in podkovski mojster v Radovljici.
t
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soprogn, oziroma mati in sestr., gospa
ftzaUja Znian m. Krrf
danes, dne 28. maja t. I. ob pol 7. uri zvečer v 86. letu svoje dobe, po dolgi in mučni bolezni, večkrat previđena s sveto-tajslvi za umirajoče, blaženo zaspala v Gospodu.
Zemski ostanki nrpozabne pokojnice se preneso v petek, dne 25, maja 1.1, nb pol li. uii popoldne iz hiše žalosti na tu-ksjšnj« pokopaliiče.
Sv. maše-zadušnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
Venci se na željo pokojnice hvaležno odklanjajo.
Pokojnico priporočamo v blag *po-min in molitev.
V Kranju, 23. maja Umri.
Ivan Zupan soprog
Anica in Ida
hčeri.
Maks Kreč
brat.
Jdler
Elsa Jluid
S lo znamko varovani Fellerjev rastlinski esenčni fluid odstrani kašelj, hripnvnst, nervo^nost, naduho, bolečine v vratu, prsili in členili, trtldooat, slabost, vnetja, tež-koče v dihanju, vročinske pojave, infl lenco zasli*enje i. t, d., 12 malih ali f> velikih steklenic franko 5 K, 24 malih ali 12 velikih 8 K 60 vin.
Naročajte pri E. V. FELLERJU v Stubiai, Elzin trg št. 202, Hrvatsko.
Hvalijo se tudi Kellerjeve odvajajoče rabarbara krogljice /. znamko «Klsa-Pillen», 6 škatlic franko 4 krone, 11! škatlic franku 7 K 60 vin. Pravega balzama ne dob.te I, ampak 2 dticnta frank« za 5 K; iznsten je pri tež-kočah v želodcu. Zagorski prsni in sirup za kapelj 2 steklenici b K. Pravo norveško ribje olje 2 steklenici 48 c franko 5 K. 10-6
W foliji
na Sodarjevem vrtu
nasproti pokopališča se bode, kakor običajno vsako leto dne 5. junija 1.1. ob 2. uri popoldne
dala v najem.
«8-1 K. Florlan v Kranju.
Tužnim srcem naznbnjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, dii je naš iskreno ljubljeni oče, ozir. brat in stari oče, gblpuu
Jernej Dovžan
trgovec z vinom 1
iLuii'-', dne 22. maja t, I. ob pol 6. url zjutraj v 74. letu svoje dobe. po kratki in mučni bolezni, previden h svetotajstvi za umirajoče, I laženo zaspal v Gospodu.
Zemski ostanki nepozabn ga pokojnika se pienejo v četrtek, dne 26. mnja ob 1 uri popoldne iz hiše žulo4i na tukajšnje pokopališče.
Sv. maae-zadiišnice se bodo brale v tukajšnji župni cerkvi.
V KRANJU) 22. majn lMti.
Di        Žalujoči ostali.
m
ž. t I
5
3
i
o)
X) o TJ
rt
a
S -s
A
I
B
al«.
Htimao.
Linee o/d.
kralj, prlvll. tov. u kav. »ar. 16 trud. 1860, It. 13120.
Cenjenim gospodinjam
priporočamo naj topleje
pravi : Fra neko v: pridatek k kavi
kot najboljši kavni surogat, izdelovan is tozemskih surovin v domači tovarni
Henr. Francka sinov
v Zagrebu, ********
l).X7B71Ms.o|].
J.Vf.l.
Spominjajte se
Narodnega Doma v Tržiču!
Pozor! Trgovci!
Prej 140 sedaj 150 kosov finega peciva za samo 2 kroni razpošilja proti povzetju
E. BRANDT
tovarna sladščic v Kranju. Večja naročila še ceneje. 224-22
HOTEL „ILIRIJA"
Ljubljana Kolodvorske ulice št. 22
3 minute od južnega kolodvora.
Shajališče vseh Gorenjcev.
Udobni restavracijski prostori, moderno urejena kavarna z dvema najnovejšima biljardoma ameriškega sistema, lepo, nanovo urejene sobe za prenočevanje. — Kopalne sobe v hiši. — Točijo se najboljša štajerska naravna vina, pristni dolenjski cviček iz Gadove peči, kakor tudi priljubljen brvaški pelinkovec. — Izborna kuhinja. Postrežba točna. Cene niike.
Za mnogobrojen obisk prosi spoštovanjem
Frlc Novak.
urar na Jesenicah
priporoča svojo veliko zalogo
vsakovrstnih ur
kakor žepnih, stenskih ur ln budilk, verižic, prstanov, uhanov I. t. d., dalje zlatnine in srebrnine od najfinejše do navadne.
Sprejme tudi popravila, kate-ra izvršuje natančno in točno po zelo nizkih cenah. 70-20
Pod to znamko
je Bpomati prodajalne,
v katerih ae prodajajo samo Singerjovi šivalni stroji
Singor Co., ako. dimi. za šivalne stroje
Kranj, glavni trg 192.
33-14
68-50
Tonnies
tovarna za stroje, železo in kovino-livarna v Ljubljani priporoča kot posebnost žago ln vse
■troje za obdelovanje lesa, F r a n c i s - turbine osobito za žagine naprave zvezane neposredno z vratilom. Sesalno-genera-torski plinski motori, najcenejša gonilna sila 1 do 3 vin. za konjsko silo in uro.
Šivalni stroji in kolesa
Tovarniška taloga 71-82
Ivan Jax-a v Ljubljani
Dunajska cesta 17
priporoča »voje najbolj primane
Šivalne stroje in kolesa
ceniki ae ilopošljejo na lahtevanje zastonj.
Najbojje za zobe
u v Miril i K. Smilite v Krnu
Najcenejša ln najhitrejša vožnja je s paniki
,Severnonemškegfa Lloyda'
iz gremena v ]few*york
s cesarskimi brzopamiki Kaiser Wilhelm II., Kronprini Wilholm, Kaiaer •Wilhelm der Grosae. — Prekomorska vožnja traja 6 do 6 dni
Natančen zanesljiv pouk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parobrodnega društva kakor tudi listke za vse proge ameriških železnic dobite v Ljubljani edino le pri
EDVARD TAVĆAR -JU ? Kolodvorskih ulicah it 35
nasproti obceznane gostilne «Pri starem Tislerju*.
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. Vsa potovanja se tikajoča pojasnila točno in breiplačno. Fostrezha podtena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadne drikvre kakor: Colorabo, Mexiko, Galifornija, Aniona, Utah, Wyoming, Nerada, Oregon in Waahingtoa nudi naie društvo poaebno ugodno Ln ima-redno ceno čez Galdesloa. Odhod na tej progi iz Bremena enkrat mesečno.
Tu se dobivajo pa tudi listki preko Ballimore in na vse ostale dete sveta, kakor Brazilija, kuba, Buenoa Airei, Golombo, 9ingapore, v Avstralijo itd. itd. 186—80
0095
F. P. VIDIC & Kom p., Ljubljana
opekarna in tovarna peči
ponudijo vsako poljubno množino
zarezane strešne opelft „:
Iti
C5trangf alzziegel).;
Barve- a) rdeči naravno žgani, b) črno impregnirani. - Te vrste strešniki so patentirani v vseh kulturnih državah Lastniki patentev: F. P. Vidic & Komp. in Josip Marzola. - Najličnejše, najcene|še in na|prlprostejše strešno kritje. - Dalje priporočamo peči in štedilnike na|ilne|šega lastnega izdelka, kakor vse druge v stavbeno stroko spadajoče izdelke. - Vzorce in prospekte pošljemo na željo brezplačno. - Takojšnja in najzanesljivejša
postrežba. - Sprejmo se zastopniki.
96-2(1
Ijnbljana (Kolizej) R. IvA;NQ na Marije Terezij« cesti
Zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov.
184-47
Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički po vsaki oenl.
čudovito poceni za hotele, vile In za letovišča 52 gld.
Modrocl Iz žična-tega omrežja, afrl-tantke trave aH Ume, prve vrste vedno v zalogi.
Za spalno sobo od 180 #d. naprej. Dlvan z okraski,
Specijalitete v nevestinih balah. Veliki prostori, pritlično In v I. nadstropju.
Oprave za Jedilne sobe, salone, pred-sobe, cele garniture.
Za sobo: nočna omarica, o-mlvalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo.
as «*<2»
ni
o i«
«8-11
(iz HoHos-orchoV)
jša vseh znamk „CERES"-jedilna mast
Najboljša uporaba
pri peki, praženju in kuhi,
Izdelovalnica redilnih sredstev „Ceres", Ausslg.
Izdelovanje ?e yr$j s kemičnim preiskovanjem od vis. c. kr.' ministrstva ya nolrnhjp si vari odobrenega preiskovalnega zavoda za redilna lr jedilna sredstva na Dunaju IX., Spitalgasse 31.
Knpovalci te «Ceres»-masti so naprošeni, da pošiljajo v preiskavo temu zavodu brezplačno blago, in sicer v originalnih zavojih.
iiriaja knnsorri} i(luT«njea».
Odgovorni urednik Andrej Sever.
Lastnina in tiiok Iv. Pr. Lampreta v Kranju.
2
40