JUTRA! Telefon: PoY!rfHa tSTa^isnaMr flbtovfnT CeffaT Leto I. (VIIL), štev. 185 Maribor, sreda 14. decembra 1927 iahafa r*z a n nedefje In praznikov v«ak dan ob t€. nri Ražo« pri poteiain tek. m v Lfetotjani it tl.409 uroraino. pretwmm » itpravt iti po pote 10 Dt«. do«Wwm m dom p« IB Dte M npr-aiMU Maribor, Alaknnn^rovm wti«nn hitl-„ +or . ,. leca in njegovih suflerjev, da se bo tudi Predsed. g. F. Dobravc je pozdravil šte- SVo ? radovednost!k■ v ta položaj vživel in »če se bo splača- vilne navzoče, sosebno odposlance espe- dovednost obfeka m?l? io« bo še nadalje izdajal »Mariborčana« rantskih'društev iž drugih krajev. Najo drugemu frizura <^i zobie^W v- . * ' v 'i % " Mariborski V f t f K m i k Infra. Hfran 3. Iz življenja izumitelja Edisona 81 LETNI UČENJAK O DELU, ZADO VOLJSTVU, MLADINI IN O — SMRTNEM ŽIVLJENJU. PO- Slavni ameriški izumitelj Edison ■ bo kmalu 81 let star. Njegova visoka postava je sicer malo sključena, nepremagljiva energija mu je pa ostala tudi v teh visokih letih, da še vedno ob 6. zjutraj hodi v svoj laboratorij ter dela tudi ob poznih večerih. Stari učenjak se bavi sedaj z vprašanjem produkcije gumija: kje bi se dali urediti najboljši nasadi in kako bi se na trgu gUmiia mogla doseči popolna neodvisnost od Anglije. Pri tem pa ima še najpopolnejši pregled o izdelovanju električnih baterij ter ve natančno, koliko baterij se izdela dnevno v njegovi tovarni. . Najboljše se počuti v svojem laboratoriju. Soproga ima dnevno mnogo dela, da ga privabi od dela h kosilu. Veliko preglavico mu delajo obleke, če bi mogel, bi se oblekel tudi v vrečo. V boljši 'obleki se počuti neprijetno, ker se boji, da je ne bi pokvaril s kako kislino. Zadnja leta ga močno zapušča sluh. Pravi, da je to od zaušnic, ki jih je dobil, ko je kot‘ dvanajstletni deček po vlakih Grand Trunk Railway-a prodajal jabolka in pecivo. Pešanje sluha pa ima po njegovem mnenju tudi svoje.dobre strani, ker obvaruje človeka pred mnogim neprijetnim in nepotrebnim. Prijetne ih. važne stvari se pa doznajo tudi brez ušes. Edison in veliki tovarnar Ford sta dobra prijatelja. Ko so Edisona vprašali, o čem se s Fordom toliko, pogovarjata, je odvrnil: »Ne vem natanko — večkrat o delu, o vsem mogočem.« — »O novih avtomobilskih modelih?« — »Seveda! Posebno pa o materjjalu — o gumiju.« — »Tudi o veri?« —- »Ne dosti.« —■ Pred . leti so namreč Edisonovo ime mnogo vmešavali v verske debate. Edison sluti, cam meri vprašanje, ter doda: »Nekdai so me vsi napačno razumeli. Samo to ahko rečem, da sem prepričah o neki prevdarni inteligenci, ki vodi svet. Ne da se pa pregledati,, kako ta'inteligenca ■ deluje, kakor se tudi ne ve, kaj bo z nami po smrti. Ko bomo umrli, bomo to itak vedeli. Zakaj bi torej o tem prej razpravljali.« Slavni izumitelj pravi, da nima časa misliti na teorije, po katerih se doseže stoletna starost. Dan za dnem svojega dolgega življenja dela z neomajno silo eno in isto: misli nesmrtne misli, čita, raziskuje ter ljubi lepoto in preprostost. Vneto delo daljša življenje. To je njegovo geslo. Vprašali so ga: V kateri starosti je delavnost in sposobnost človeka največja? — To je odvisno od zdravja, vneme in volje. Po mojem mnenju so izgledi uspeha za mlade ljudi danes večji, kot kedaj poprej. Industrija še močno razvija, imamo pa premalo sposobnih ljudi za vodstvo. ■— Kakšne nasvete bi dali današnji mladini? — Nobenih. Ker mladina nasvetom ne sledi. — Na katepo svojo dobo gledate z največjim zadovoljstvom? — Po vsakem uspehu, po vsaki iznaj dbi je zadovoljstvo veliko. V teni zadovoljstvu se pa poglobim v novo delo, da dosežem novo zadovoljstvo. Treba vedeti, da je dal Edison patentirati nad 1000 svojih iznajdb. —Življenje, kakoršno je — z vsemi uspehi in težavami — bi li hoteli še enkrat preživeti? — Prav gotovo! Strašna rodbinska drama v Parizu. Pred dnevi se je v Parizu odigrala strašna rodbinska tragedija, ki je ter-jaJa pet ljudskih žrtev. Paznik nekega privatnega podjetja, Louis Wotheber, je živel v skromnem stanovanju s 23 etno soprogo Madelaino in tremi hčerami od 4 in pol in dveh let ter šestih mesecev. Mož je ženi čestokrat očital nezvestobo, kar je dalo običajno povod burnim prizorom. Mož je tudi trdil, da zadnji Otrok ni njegov, radi česar je žena pretila, da bo pobila otroke, moža in sebe. Toda ljubosumni soprog pretenj ni uvaževal. Končno sta se celo sporazumela, da se bosta mirno ločila in razšla. Najstarejšo hčerko je nameraval vzeti oče,- mlajši dve pa mati. Poslednji obred ločitve bi se moral izvesti v soboto. Zjutraj pa, ko proti običaju ni nihče.prišel iz stanovanja, je sosed potrkal na vrata. Toda odgovora ni dobil. Prisluhnil je in zaslišal zamolklo ječanje, nakar je s silo vdrl v stanovanje, kjer se mu je. nudil grozen prizor. Vse tri hčere so ležale mrtve v mlaki krvi. Njihova mati je bila že tudi mrtva, dočim je oče ležal težko ranjen na tleh in vzdihoval. Radi težkih ran ni mogel biti zaslišan, dal pa je razumeti, da je grozen zločin izvršila njegova žena, ki je najprej postrelila hčere, nato z dvema streloma težko ranila moža in končno sebi pognala smrtnonosno kroglo v glavo. Soproga bodo mgče rešili smrti, vendar rti mnogo upanja. Smrt starega črnogorskega junaka. V vasi Piperi pri Podgorici v Criii-gori je umrl te dni 105 let stari črnogorski junak in zastavonoša, Neško Vučinič. Še kot starec je sodeloval v zadnji svetovni vojni in je bil kot tak tudi odlikovan. Prvič je šel v vojno, ko mu je bilo komaj 15. let. Bil je legendaren junak med narodom in se je v vseh bojih odlikoval z izredno hrabrostjo Šport MO službeno. Glede ha članek v nekem mariborskem dnevniku, v katerem se očita, da odgovarja za obnašanje publike MO, u-gotavljamo, da MO nima opravka z občinstvom in tudi nikakih pravic do nje, razen v kolikor njeno udejstvovanje ne posega direktno v športno prireditev. Na tribuni in sploh za barijero pa je občinstvo podrejeno politični oblasti. — MO ponovno in poslednjič opozarja klube Svobode-Zelezničarja in Rapid-Mer-kur, da najkasneje do ponedeljka 19. t. m. predložijo obračune prvenstvenih tekem, sicer se jim naloži občutna kazen. Hajduk na Malti. Državni prvak Hajduk odpotuje kratkem na Malto, kjer bo odigral pet tekem. Tri tekme bo sodil domač sodnik, dve pa g. Fabris iz Zagreba, ki ga vabi Hajduk, da se udeleži turneje. Praška Slavija v Nemčiji. Praška Slavija bo o Božiču gostovala v Nemčiji. Za 5 tekem dobi moštvo 385.000 Din ali 25.000 na moža. Iz delokroga amerikanske prohibicije. Po poročilu generalnega komisarijata prohibicije v Washingtonu je bilo v Zedinjenih državah tekom leta aretiranih 50.000 oseb radi tihotapstva alkoholnih pijač. Zaplenilo se je pa 6 milijonov sodčkov piva. 389 tisoč sodov vina, 1500 sodov čistega alkohola, več ladij in mnogo priprav za izdelovanje alkoholnih pijač v vrednosti 28 milijonov dolarjev. Nasprotniki prohibicije pa prihajajo s statistiko, po kateri je na stotisoče ljudi pod pretvezo alkoholnega tihotapstva po nedolžnem preganjanih in oškodovanih. OSE TITE P RAM ZAGREBŠKIB O Ž C S SEJ EM Utrnit- Hnhrn- in nn n^-hnn 1.^1 _ „ _ L X - 1 ! - . IU C U C od 1. d C C e m b r a 1927 do vključno kjer kupite dobto- 'in po posebno ugodnih cenah na drobno in debelo. 5.01 >. p o p..U st a M. vseh- S. H. S, 1 - __‘ 1. * J A fror (V 7H Cetll odi. decembra 1927 do vključno 24 decembra 1927. do pol noči. J III UCUCIU. W j ■ p/ W ^ Ml' • w •" ■*" •**“* " " " ™ j orjij Legitimacije se dobe na gjavucm kolodvoru v Zagrebu in v pisarni PUTNIKA, Jelačičev trg 6, za ceno D1n 6 , Iz žlviien a oilo?a Neki berlinski list priobčuje zanimive Članke iz zrakoplovstva pod naslovom: »Letalci pripovedujejo«. Najstarejši pilot nemške stalne zračne zveze, kapitan Polte, ki je preletel že približno pol milijona kilometrov, pravi, da je bil njegov najlepši let v spomladi preko Alp, ko je letel v višini od 4 do 5 tisoč metrov. Zapimivi so pa tudi nizki leti. Iz višine 100 m se da dobro opazovati ljudi in živali. Živalim se mora letalec večkrat od srca smejati. Perutnina beži pred letalom v največjem strahu narazen. Kuram se tako mudi na dvorišče, da če-$tb i glavami obtičijo v kakem plotu. Goveda na paši pred nizko letečim letalom od strahu odreveni ter se šele potem spusti v divji beg, ko je letalo že precej daleč. Psi dirjajo za strojem, ker pa lajajo in gledajo neprestano navzgor, se večkrat med begom zaletijo v drevesa ali pa prevrnejo v jarke. Posebno zanimive so pa ptice. Roparski ptiči se za letala malo brigajo ter mirno krožijo naokrog. Jastrebe in kragulje srečuje letalec v višini nad 1000. Divje race so pa silno nerodne. Pred strojem se naenkrat dvignejo ter se tudi vanj zadenejo, kar ima lahko usodepolne posledice. Ce bi se raca zaletela naravnost v propeler, bi se ta lahko zlomil. Velike težave so s potniki, ki se prvič vozijo z zrakoplovom, in pa ? onimi, ki imajo navado pilota venomer in vse mo-r goče izpraševati. Največ sc vprašuje po vremenu in po zračni bolezni. Kakor na ladji morska, tako je na zrakoplovu zračna bolezen. K tej bolezni pa prispeva seveda mnogo domišljija., Pilot, ki sedi pri aparatu, take bolezni ne pozna, neprijetno so pa počuti, če sedi brez opravka v kabini. Najboljši nasvet proti bolezni je sledeči: Ne misli nanjo, opazuj pokrajino, razgovor ja j se z drugimi, čitaj ali pa piši. Pri ugodnem vremenu se vidi iz višine 1000 m na daljavo 80 km. Naislabše se vidi, če se v soparnih dneh leti proti solncu, ki zahaja. V enem letu preleti pilot stalne zračne zveze 80 do 1000 tisoč km.: Pilotska Šola traja tri leta in se učenci izbirajo z največjo skrbnostjo. Poleg praktične in teoretične naobrazbe sc polaga velika važnost tudi na .vzgojo. Navadno se sprejemajo v pilotsko šolo mladeniči, stari od 32 do 24 let. Mlajših se ne sprejema.. Sedem dni živ zakopan. V pondeljek so med ogromnim zanima njem več tisoč glav broječe množice i« kopali v Stuttgartu iz groba 64 letnega Fakirja Teko, ki se je dal 8 dni poprej živega zakopati v krsti, . Ko so odprli grob, so povsod zazvonili zvonovi v znamenje. da je Fakir Toka živ in da je že prišel k zavesti. Kq*je vstal,iz krste, Jt. potegnil najprej iz lica, ušes in noša vse igle, ki si jih je poprej vtaknil, nato pa se je mirno nasmejal. Zdravniki so ugotovili, da je Toka popolnoma zdrav, samo silno izmučen je prišel iz groba in izgubil 10 leg na teži. Bil je skupno 7 dni pod zemljo. Tožil je samo, da ga boli glava, Toka je rodom Nemec iz Dussel-dorfa. KRALJ AMANULLA POTUJE... Afganistanski kralj Amanula je odšel na veliko potovanje po Evropi. Ko je dajal zadnje ukaze za potne priprave, je izjavil, da bo Afganistan ohranil svojo samostojnost samo tedaj, ako si bo prisvojil zapadno evropsko kulturo. Že zato more biti vladar Afganistana gotov, da bo prijateljsko sprejet v vseh evropskih državah. Toda tudi brez tega bo njegov poset Evropi dovolj zanimiv, ker .ic on prvi vladar iz daljnih krajev Azije, ki prihaja v Evropo. K rab. ki ima uradni naslov Arnah Ula Kan Emir afganistanski, je nedavno odpotoval iz glavnega mesta Kabula s svojo ženo Turajo in velikim spremstvom. V njegovem ožjem spremstvu je tudi njegova sestra, vrhovni komornik in guverner Kabula, šef generalnega štaba, dva generala, več polkovnikov, dvorni zdravnik in služinčad. Zunanji minister Tazi, sicer kraljev tast, se mudi že dalj časa v Franciji in bo šel kralju nasproti do Port Saida. Posebna senzacija za Evropo bo tudi kraljev dvorni norec, ki ga istotako spremlja. MLADOST IN STAROST. Lani je izdala lady Asquith nevarno knjigo, radi katere so se mnogi člani visoke angleške družbe čutili užaljene. Knjiga je bila podvržena ostri kritiki, toda ravno zato je avtorica izdala tudi drugo knjigo, v kateri razlaga svoje izkušnje, kako se človek najlažje osovraži pri družbi. Ta metoda je popolnoma resnična. So stvari, pravi lady Asquith, katerih niti najhrabrejši človek noče niti videti niti o njih slišati. Najstrašnejše je dejstvo, da se staramo. Prehod od mladosti v starost je sedaj običajno počasnejši kakor prejšnje čase. Dokler sem bila jaz mlada, se je smatralo za nečastno, ako je kdo hotel izglodati mlajši kakor je bil. Za ženske od 30 do 40 let je bilo samoposebi razumljivo, da so nosile dolga krila; ako pa jim je umrl mož, so bile vse življenje oblečene črno in so skrbele, da nikjer niso vžbujale pozornosti. Toda dandanes ni samo obleka, ki dela človeka mlajšega kakor je: v poštev prihajajo tudi spopt, odprta okna, kopalnice, izogibanje težkih in dolgih kosil. Kljub temu je za zdrave in vesele ljudi naravnost strašna misel, da starost enkrat .vendarle pride. Kadar atlet izgublja svojo moč, kadar opazi pevec, da njegov glas pada, ali žena, da vene njena lepota, tedaj je to že dokaz, da je s minila mladost. Kdor pa nima prijateljev, ta pa je star v vsaki življenjski dobi. Mnogo je ljudi, ki nimajo sposobnosti, da bi si pridobili ali obdržali prijatelje. Kdor je popustljiv in nesebičen, ta bo imel vedno dovolj prijateljev in njegovo življenje bo po naklonjenosti in s podporo drugih mnogo lažje. Hladno srce je prvi zttait, da mineva mladost. - k Kupujte železniške vozne karte v biljetarni .Putnfka v Mariboru, Aieksandr.35 . . J '■ v , I-— ' - J. ■ - ‘ ' J" ‘ in«n«nBLwa«aiaBam'-«aBt3gMnim «»t.i«aMTnangnm«3BaaaaDBC«nBDBD»cni □»□■□»□■□■□■□■□■□■□■□■d« Prtstno slivovko, droZenko, brinjevec, konjak, rum, vse vrste likerjev, sadnih sokov, špirita, Ha i vinskega kisa, ezenonega kisa; čaj v zavitkih in odprt dobite po ugodnih cenah v trgovini JAKOB PERHAVEC • MARIBOR - GOSPOSKA 19 NA DROBNO IN DEBELO Tovarna za izdelovanje likerjev, dezertnih vin in sirupov ■□■DBDBDOOiCMIDiaBOBDBDBOBDBDaDl^BDBamCaiirUiCUiDBaBCaiDBniSCJiDannDKrj^srtsnTn« POSTREŽBA TOČNA ogreva a 24 ur | nlca peli Ubranili Vas bodo prehlada snežni lovili svetovno znane znamke „RI<3A OUADRAT,,1 ki iih prodajamo samo mi po ceni Dim 199'- Moške galole Din 129'-Ženske galoše Din 99*- Za številne dokaze Iskrenega sočutja povodom smrti našega nad vse dragega nam očeta, gospoda Jakoba Starca kakor tudi za poklonjeno cvetje in za častno spremstvo na njegovi zadnji poti se vsem, zlasti upravi Nar. gledališča, intendantu g. dr. Brenčiču, članom gledališča in športnemu klubu Mariboru, najprisKneje zahvaljuje rodbina Starčeva Maribor, dne 14. decembra 1927 1931 Za povečanje trgovine iščem ms družabnika ata- tno najboljše idočih trgovin v Mariboru. Potrebno ^približno 100 — 150 tisoč Din. Obrestujem z 20#/o. c Pismene ponudbe na upravo lista pod „Božič". _jL. ------------------------- ŠIVILJE z* delo na donrn in ▼ tovarni se sprejmejo pri tvrdki Durjava, Maribor, Gregorčičeva ulica 24 Delo na dom se da tudi šiviljam iz mariborske okolice. Posojilnica v Mariboru, Narodni dom, odda v najem enodražinsko hišo i št. 35 na Betnavski cesti. Stanovanje s kuhinjo, tremi sobami, kopalnico in pritiklinami. 1932 '5VET0VNrP'ATENT „ZEPHIR“ Lesna trajno goreča peč z zračno kurjavo z 10 kg drv sobo JESPHIR", tvernlea Zastopstvo za Maribor železnini PVNTER & LEttASlO POZOR! POZOR! 11 • v* v* v «• •• Kro]aci.sivi!ifi,tevljarji. ako Vam Vaši stroji nagajajo obrnite se na specljalno m e-hanično delavnico Justin Gustinčič, Tattenbachova ulica štev. 14, ker ima ista specijalni oddelek za popravila strojev vseh vrst. 937 Najprimernejša boliina darila kupite najceneje pri tvrdki ANICA TRAUN Grajski trg 1. 24a se tzposojujejo samo pri tvrdki Justin Gustinčič, Maribor, Tattenbachova 14 Izdajk Konzorcij »Jutra* V. Ljubljani;, predstavnik izdajatelja in urednik: Fran Broroviiv Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d„ predstavnik Stanko Detelav Mariboru E W N I K Julri . V Mariboru, dne 14. XII. 1927. MftM ogt*ri. k) (Mlj«v poere- # • -š • Ž»nltv*, dopi*owu»j» In ogl«-: dovaln« w toclleln« n«m»o* V/ H B f/Tt l ■£ fi S/ft GB •* lre°y