Ozir na istrijško Primorje.
Marsikteri popotnik se čudi, kadar pride v naše Primorje, vidivši toliko golega skalovja pa le malo trave, njiv, tersa in drugega drevja, kako da mora tukajšni narod živeti. Ako bi pa on premislil, da naš najbližji ljubi sosed, to je, slano morje je tisti dobrotnik, ki nam oskerbuje tiste široke in dolge travnike in njive, na kterih se večidel Primorci trudijo, sejejo in dostikrat obilno nažanjejo, bi se mu oči odperle in bi se ne zavzel nad hišno snago teh stanov-nikov, nad njihovo lepo kuhinsko in mizno posodo in na njih snažno (posebno nedeljsko) oblačilo memo drugih, od morja oddaljenih bratov, kteri so goli revčiki, ako jim terta ne rodi.
Široko morje tedaj je pervo upanje in veselje naših zalih mladenčev, kteri se že od 12. leta svoje starosti radi in brez straha po njegovih bučečih valovih spuste si živeža in sreče iskati in sebi in domačim na noge pomagati, dokler ženske in starci dobro in pošteno obdelujejo perišče zemlje za vsakdanje potrebe, in kar jim primanjka, dobivajo iz morja od svojih pogumnih in pridnih možakov.
M boljšega zaslužka in dobička, kakor je na morji. Kdo nanese več zlata in srebra kakor one strašno velike ladije , ktera ena sama more tisoč in tisoč centov žita ali drugega blaga eno pot iz ene dežele prenesti v drugo , od ktere edine ladije se, Bog zna, koliko ljudi živi.
O turško-rusovski vojski si je tudi naših hrabrih mornarjev (gospodarjev in hlapcev) v kratkem času tako po-moglo, da je čuda. Nimajo naši junaki straha ne premeriti černega morja, ne podati se v daljno Ameriko in zlataplodno Kalifornijo, iz ktere ne pridejo prazni, ampak marsikteri vsi živi rumenih penezov.                   J.  Sajovec, Cerkljančan.
354
Odgovorni vrednik : Dr. Jane* 3ieiweis. — Natiskar in založnik : Jožef Blaznik.