ZR ZGODOVINO K 6522/17 1111111111111111111111111111111111111111 , godovinski arhiv Ljubljana Gradivo in razprave 17 419960815 COBISS • 1 ' --- - FRANCE ŠTUKL v v KNJIGA HIS V SKOFJI LOKI III. v STARA LOKA IN NJENE HISE Zgodovinski arhiv ljubljana Gradivo in razprave 17 v France Stukl v v KNJIGA HIS V SKOFJI LOKI III. STARA LOKA IN NJENE HIŠE ljubljana - Škofja loka 1996 France Štuk! Knjiga hiš v Škofji Loki III. Stara Loka in njene hiše Izdal in založil: Zanj odgovarja: Lektoriranje: Prevod v Prevod v Izdelava indeksov: Oblikovanje: Fotografije: Zgodovinski arhiv Ljubljana Janez Mija Mravlja Niko Hudelja Katarina Kobilica Mija Mravlja Jože Suhadolnik Tomaž Lunder - Studio Grad 6522 v · .• o < ' ... ",'" n,,... f\,J Katastrski skici: prelom: Naklada: Tisk: Janko Uroš MEDIT d.o.o. 600 izvodov Skušek Z '; 7- 1', sredstva so zagotovili Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. Škofja Loka. obrtna zbornica Škofja Loka. Gorenjska banka Kranj. d.d .. p.e. Škofja Loka. Lokateks d.o.o .. Škofja Loka. Peter Stara Loka. izdelovanje predmetov iz mas in orodjarstvo s.p .. Alpetour THP Škofja Loka. Andrej Krajnik. Vse pravice so pridržane. Reproduciranje. fotokopiranje ali v elektronske informacijske sisteme ni dovoljeno brez založnikovega in avtorjevega dovoljenja. CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 94(497.4 Škofja Loka) ŠTUKL, France Knjiga hiš v Škofji Loki 3, Stara Loka in njene hiše / France štukl ; [prevod v Niko Hudelja. prevod v Katarina Kobilica; izdelava indeksov Mija Mravlja ; fotografije Tomaž Lunder; katastrski skici Janko - Ljubljana; Zgodovinski arhiv, 1996. - (Gradivo in razprave / Zgodovinski arhiv Ljubljana; 17) ISBN 961-900S4-9-X 63324672 Na naslovni strani ovitka: Sosedje vasi Stara Loka se z votivno sliko in mašo pri Svetem Florjanu zahvaljujejo in da jih je obvaroval pred strašnim požarom 30. maja 1782. ko je v Stari Loki pogorelo 42 hiš. Votivna podoba je v Loškem muzeju. Na hrbtni strani ovitka: Beneschova podoba Stare Loke iz konca prejšnjega stoletja. Župna cerkev. grad in Strahlov grb. PO stari fotografski v ZAL. Enoti za Škofjo Loko. PO mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-421/96 - mb/sp z dne 17. 6. 1996 šteje publikacija med proizvode. za katere se 5% davek od prometa proizvodov. VSEBINA PREDGOVOR ........................................................................................................ 1 VIRI IN LITERATURA .......................................................................................... 2 ŽUPNIJSKI ARHIV NA FARI IN V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU V UUBUANI ................. 2 MEMORABILIA ................................................................................................................. 7 STRAHLOVA V ARHIVU REPUBLIKE SLOVENIJE V UUBUANI... ............ 11 ZEMUIŠKA KNJIGA ....................................................................................................... 13 ARHIV ŽUPANSTVA STARA LOKA ...................................................... 20 ARHIV KRAJEVNEGA UUDSKEGA ODBORA STARA LOKA 1945-1949 ....................... 2 O ŽIVUENJE IN DELOVANJE FRANC-A KS. KRAMERJA. KORARJA V UUBUANI. POPISANO OD NJEGA SAMEGA ............................................................ 21 POKORNOVA LOKA V DOMU IN SVETU ....................................................................... 22 POKORNOVA V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU V UUBUANI ...................... 22 UPRAVNE ZADEVE ............................................................................................ 23 CERKVENE ZADEVE - ŽUPNIJA ......................................................................... 28 ŠOLSKE ZADEVE .............................. .. ... ............................................................. 40 STARA ŽUPNIJSKA CERKEV ...................................................................... ........ 41 SEDANJA ŽUPNIJSKA CERKEV ......................................................................... 46 KAPELA - KOSTNICA SV. LOVRENCA ............................................................... 55 KAPELICA MARIJE BREZMADEŽNE POD CERKVIJO ........................................ 58 STAROLOŠKI NAGROBNIKI .............................................................................. 61 NAGROBNIK FREISINŠKEGA ŠKOFA KONRADA V. (+ 1412) ........................................ 61 NAGROBNIK VOLBENKA SCHWARZA Z ŽENAMA ........................................................ 62 NAGROBNIK JURIJA FEICHTINGERJA (+ 1583) ........................................................... 64 KORBINIJAN FURNPFEIL (1597-1657) ....................................... ............................ ....... 65 SIGISMUND FURNPFEIL (1602-1657) ...................................................................... ..... 66 GABRIJEL (1620-1683) ... ............................................................................. 67 MARKS PETSCHOCHER (+ 1656) ................................................................................... 6 8 JURIJ FRUBERGER (+ 1666) ........................................................................................... 68 JERNEJ ŠTRUKL (+ 1633) ............................................................................................... 6 9 ANTON EGKER (1684-1727) ........................................................................................... 69 MAKSIMILIJAN ANTON PAUMGARTEN (1695-1778) .................................................. 69 VIUEM GOTHOLD RASP ................................................................................................ 69 .................................................................................................... 71 STAROLOŠKA ............................. ..................................................... 77 STAROLOŠKI ................................................................................... 82 POSEST STAROLOŠKE ............ .............. .......................... ................. 83 STRAHLI IN NJIHOVI PREDNIKI ...................................................................... 85 STRAHLOVA ZBIRKA ......................................................................................... 87 STRAHLOVA VODNA NAPRAVA ........................................................................ 92 VREDNOSTI STAROLOŠKIH POSESTI ............................................................... 93 LOŠKO GOSPOSTVO ....................... ................................................................................ 94 STAROLOŠKO GOSPOS1VO .............................................................. .. ............. ............... 94 GOSPOS1VO EHRENAU, SV. DUH ................................................................................. 95 CERKVENA POSEST ........................................................................................................ 96 DRUŽABNO IN ŽIVLJENJE ............................................................ 98 DREVESNICA ................................................................................................... 102 HRANILNICA IN POSOJILNICA V STARI LOKI, REGISTRIRANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO 1896-1947 ........................ 103 GASILCI .................................................... ....................................................... 104 NAVADE, ............................................ ....................... ........................ 104 VERSKO-POSVETNA OPRAVILA ...................................................................... 105 ROMANJA ................... .. .................................................................................. 108 DAROVANJE ŽIVINSKIH FIGURIC ....... ........................................................ .. . 109 TRENTE ............................................ ........................ .. ..................................... 111 ALELUJA IN LOŠKA SMOJKA .......................................................................... 115 LIK ................................................................................. ........ 116 HIŠE ............................................................................................................... .. 118 POJASNILO ZA BRANJE .............................................................................................. 118 KRATICE .............................................................................. ......................................... 120 HIŠNE ŠTEVILKE .......................................................................................................... 122 HIŠE, KI SO SPADALE V STARO LOKO IN SO DANES V DRUGIH NASEUIH ALI ULICAH ......................... .. .......... ................. 216 SKLEPNE MISLI ............................................................................................... 237 V PRETEKLOSTI ................................. ..................................... 259 POSKUS PRIKAZA RASTI NASELJA ......................... ............. 262 STAVBE IZ 16. STOLETJA (19 ENOT) .......................................................................... 263 STAVBE IZ 17. STOLETJA (24 ENOT) .......................................................................... 263 STAVBE IZ 18. STOLETJA (17 ENOT) .......................................................................... 264 STAVBE IZ 19. STOLETJA (9 ENOT) ............................................................................ 264 STAVBE, ZGRAJENE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE (17 ENOT) ... ............................. 264 STAVBE, ZGRAJENE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (93 ENOT) .................................. 264 ŠTEVILO STAVB, ZGRAJENIH V POSAMEZNIH STOLETJIH ........................... 264 PODLOŽNOST STAROLOŠKIH HIŠ .................................................................. 265 LOŠKO GOSPOS1VO (17 ENOT) .................................................................................. 266 STAROLOŠKO GOSPOS1VO (28 ENOT) ....................................................................... 266 SVETODUŠKO GOSPOS1VO (9 ENOT) ................................................................... ..... 266 CERKVENA POSEST (13 ENOT) ................................................................................... 266 STARA LOKA V ŠTEVILKAH ......................................................................................... 267 SUMMARy ....................................................................................................... 269 ZUSAMMENFASSUNG .. ... ............................................................ ................... 272 KAZALO KRAJEVNIH IN ZEMLJEPISNIH IMEN ................ .............................. 279 OSEBNO KAZALO ....................................................... ..................................... 287 KAZALO PRAVNIH OSEB .............................................................. ................... 317 BELEŽKE, OPOMBE, POPRAVKI, SPREMEMBE ................... : ............................ 325 Pogled na Škofjo Loko s Hribca, v ozadju Stara Loka. Kolorirana risba iz prve polovice 19 . stoletja, Loški muzej Pogled na Staro Loko in Škofjo Loko iz smeri današnjega naselja Podlubnik. Levo podrta RihtaIjeva hiša. Cerkveni zvonik ima še zasilno streho po požaru leta 1817. Kolorirana risba iz prve polovice 19. stoletja je v Loškem muzeju. 1 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKIll!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE __ _ _______ _ _ _ _ _ _ PREDGOVOR PO objavi Knjige hiš v Škofji Loki I., Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave št. 4, Škofja Loka 1981, ki obsega loška predmestja, in Knjige hiš v Škofji Loki II., Zgodovinski arhiv Ljubljana, Gradivo in razprave št. 7, Škofja Loka 1984, kjer je obdelano mesto Loka, sem se še za podobno obde- lavo naselja Stara Loka. Kraju prav gotovo ne smemo vas. Stara Loka ni pravo mesto, predmestje ali trg. Zato je bil pri tem delu potreben nekoliko pristop kot pri mestnih in predmestnih hišah. Za loško gospostvo in mesto Škofjo Loko obstoji bogata literatura. Omenim naj le prispevke dr. Pavleta Blaznika, ki se navezujejo tudi na okolico mesta. Prav gotovo so pri Stari Loki uporabne vse njegove ugotovitve, saj je zgodovina Loke navezana na zgodovino Stare Loke. V Stari Loki je bil sedež loške župnije in to kar do 19. stoletja. Naselja ne smemo z navadno vasjo. Stara Loka je bila farno tudi za mesto. Ko sem skušal povezati svoje ugotovitve o starološki posesti z raziskavami dr. Pavleta Blaznika, sem naletel na nekatere težave in nejasnosti. Blaznik govori o imenu Altenlok, ki se pojavlja v urbarjih. Pod tem naslovom je naštel 30 hub v bavarskem in gadmarskem uradu. je bil tudi o nekih napakah v urbarjih. Teren za te hu be je razmejil od selških mestnih vrat na jugu do Veštra na zahodu. 1 Za ožjo vas bi po poznejših Blaznikovih zapisih šteli 17 gruntov leta 1291 oziroma 18 še leta 1501, zmanjšanih na 6 hub in 22 kajž leta 1754. 2 Odtujenost in drobljenje zemljiške posesti je bila na tem prostoru zelo velika. Statistika iz okrog leta 1817, ki se je našla v svetoduš- kem arhivu, navaja takrat 11 gruntov, en polgrunt in 43 kajž.3 PO analizi hiš je bilo teh gruntov v tistem še deset. Vprašljiva je tudi razmejitev zemljiških enot med Fara in Binkljem. Slednje se pojavlja šele od 17. stoletja dalje. Dr. Blaznik je binkeljske hube lokaliziral po svoje do ur- barja 1291. Žal je Blaznik svojo knjigo z letom 1803, s podržavljen- jem gospostva. Obdobje fevdalnega sistema je trajalo še do leta 1848. Odtujeno in nelokalizirano posest sem skušal najti v zemljiških knjigah. Še v posestnih listih za pripravo nove zemljiške knjige leta 1871 je navedena pripadnost zemljiške posesti gospostvom. Tako ima vsaka posest zapisan svoj srednjeveški izvor. Kot sem navedel pozneje, se v ugotovitve dr. Blaznika nisem ampak sem zajel Staro Loko kot knjigo hišnih posestnikov hiš, brez zemljiške posesti, samo z navedbami velikosti enot. Te so bile hube - grunti in kajže - 1/3 grunta. Prati koncu 2 3 Pavle Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju. SAZU , Razprave II, Ljubljana 1953. str. 154-157. Pavle Blaznik. Škofja Loka in Loško gospostvo (973-1803), Muzejsko društvo Škofja Loka 1973, str. 408-409. V nadaljevanju citirano Blaznik. Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota v Škofji Loki. v nadaljevanju ZAL ŠKL, Ehrenau (Sv . Duh). fasc. E/4. 2 __________________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE 18. stoletja in še pozneje se pojavljajo hišarji. Rekli so jim tudi hišniki. Ti praviloma niso imeli posesti. razen majhne ohišnice. Grunti so imeli veliko strnjeno posest. kajžarji pa le ohišnico oziroma funkcionalno Njive in travniki se kajžarske posesti niso držali. Razprostirali so se v smeri Gorajt. Biž itd. zunaj okolice vasi. podobno kot pri "loških kmetih" v mestu. Ti zem- ljiški deli so nastali s gozda. kar kažejo ledinska imena. npr. Go- rajte. Tudi podložnost te zemljiške posesti je bila Najboljše polje na jugu in zahodu vasi je bilo last starološke in je na starih katastrih še navedeno kot Demšarjevo polje. Ta posest je prišla pod starološko gospos- tvo gotovo že zgodaj. vsaj v 16. stoletja. Ostalo posest. ki je bila prvotno freisinška. sta po 17. stoletju pridobivala še svetoduško gospostvo in cerkvena posest. O Fari so pred sto leti in pisali župnika in dekana. Jernej in Franc Ksaver Kramers. ter starološki kaplan. poznejši besniški župnik in škofijski arhivar. Franc Pokorn. 6 Kolektivno delo je rokopisna starološka žup- nijska kronika'? Naj bo moj prispevek ponoven poskus inventure ob koncu saj ga Fara zasluži vsaj vsakih sto let. VIRI IN LITERATU RA ŽUPNIJSKI ARHIV NA FARI IN V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU V VUBVANI Novejši župnijski arhiv je shranjen v v Stari Loki. Od starejšega gradiva. ki s podatki sega še v 18. stoletje. je tu le nekaj statusov animarum. Ostali starejši arhiv hranijo v Nadškofijskem arhivu v Ljubljani. kamor je prišel zadnji del v novejšem za župnika Staneta Hribška. in poz- neje. po letu 1981. za župnika in dekana Andreja Glavana. 4 5 6 7 Župnijski arhiv je doživljal zanimivo usodo. Ob prihodu dekana Kramerja Nadškofijski arhiv Ljubljana. v nadaljevanju NŠKAL. župnija Stara Loka. knjige fasc. št. 5. stara oznaka Ž 576. Bartholme Boschitz. Memorabilia parochiae Altenlak. .. celoten naslov glej pozneje v tekstu. v nadaljevanju citirano ... Stara oznaka Ž pomeni iz zbirke dr. Žontarja. Življenje in delovanje Franc-a Kramer-ja. korarja v Ljubljani. popisano od njega samega. PO njegovi smrti na svitlo dal in dopolnil Karol Klun. stolni kanonik. dež in drž. poslanec. itd. Drobtinice 25 in 26. 1891 in 1892 in poseben odtis Ljubljana 1893. Naprej citirano Kramer. Loka. krajepisno zgodovinska Spisal Fr. Pokorn. Dom in svet. Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo. uredil P. Lampe. VII. letnik. v Ljubljani 1894. naprej Pokorn. DIS ; NŠKAL. France Pokorn. Stara Loka. Besnica 1908. rokopis. Pokornova zgodovinski zapiski. fasc. 41. naprej Pokorn 1908. V tem fasciklu so tudi drugi Pokornovi rokopisni sestavki. ki jih citiram pozneje z da ne bo nesporazuma. da gre za isti rokopis. V fasciklu je sestavkov. Žal Pokornova rokopisna ni na enem mestu in je še pri njegovem osebnem fasciklu št. 212. Župnijski arhiv v Stari Loki. Župnijska kronika; nastavljena je bila ob zidavi nove cerkve 1863. pa do danes. V nadaljevanju Kronika. 3 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________________ _ je bil del arhiva v treh velikih starih omarah, ki so bile s starimi pismi ali listinami in vsakatero drugo plažo".8 "Stale so pod župniško streho tri omare s starimi pismi in listinami, in mislil sem tukaj kaj zgo- dovinskega iztakniti; ali žal, našel sem tudi tukaj vse papirje od mišij in pod- gan, ki so v teh omarah svoje stanovanje in mlade imele, tako in zdrobljene, da smo jih morali zmetati na gnoj."9 Dekan je za svoje potrebe potem iz stare kuhinje hitro preuredil "trden arhiv".lO Kaj je vanj preložil, ni navedel. Stara Loka, skrita med stolpnicami na Partizanski cesti (desno zgoraj), v Grohmjevem naselju (levo zgoraj) in novimi hišami na Fari in v Podlubniku (spredaj). Posneto iz stolpnice v Podlubniku. Zgodovinar in arhivar Franc Komatar popisuje stanje arhivov sredi prej- šnjega stoletja. Za Loko navaja kapucinskega, mestnega, cehovskega, arhiv Šefert, freisinškega in farnega v Stari Loki. Arhiv gospostva je oblast s posebnim dopisom leta 1846 predala Kranjskemu zgodovinskemu društvu. Prevzem so izvedli leta 1851. Komatar potem našteva zvrsti arhivskega gra- 8 9 Kramer. str. 60. Kramer. str. 72. 10 Kramer. str. 61. 4 _____ _ _______ _ ___ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE diva od originalnih listin do spisov. Navaja tudi jezik zapisov in pisce. ki so o tem gradivu v Mitteilungen des historischen Vereins fUr Krain. Temu gradivu je danes slediti v Arhivu Republike Slovenije. Bolj zanimivo je za nas njegovo da so pred okrog dvanajstimi leti okrog leta 1848 ali 1849). poslali v predelavo v papirnico 80 centov aktov. Nekaj gradiva o loški fari in cerkvi v Crngrobu so pod ceno takrat pro- dali starološkemu župniku. Ta je imel po Costovem župnijski arhiv shranjen na podstrešju stare cerkve. kjer so arhivalije trohnele. Ohranil je le farno zgodovino iz leta 1824.1 1 Koliko škode je nastalo na arhivskem gradivu med drugo svetovno vojno. nisem mogel ugotoviti. Celovški arhiv je za Gorenjsko ustanovil svojo podružnico v Kranju. 12 Vodil jo je dr. Josip Žontar. Ob nemškem odhodu so to gradivo prepeljali v Škofijski arhiv v Ljubljani. Še danes ima to gradivo v starejših popis ih oznako Ž. kar pomeni. da je iz zbirke dr. Josipa Žontarja. Župnijski arhiv je veliko uporabljal starološki kaplan Franc Pokorn. ko je leta 1894 pisal krajepisno Loka v Domu in :Svetu . Pred vojno je arhiv veliko pregledoval in uporabljal takratni kaplan in povojni starološki župnik. dr. Janez Veider. PO župnijskih virih je leta 1936 napisal po Crngrobu. V letih 1960 in 1961 sem pokojnega dr. Veidra obiskal v zvezi z njegovo bogato umetnostnozgodovinsko knjižnico. To so takrat takoj za Steskovo in Stegenškovo. Župnik Janez Veider je med vojno doktoriral iz umetnostne zgodovine s temo Stara ljubljanska stolnica in je delo tudi objaviLB Leta 1936 je še kot starološki kaplan pisati Topografijo starološke dekanije po že znanih vzorih Stegenška. Steleta in Marolta. Kot vir je uporabljal bogat župnijski arhiv. Rokopis so mu Nemci ob prihodu leta 1941 Po vojni. po nekajletnem zaporu ni imel da bi delo obnovil. Zanimivo je. da se je prav v loškem arhivu ohranil njegov dve strani dolg popis virov oziroma dokumentov o župnijskem arhivu. Tu našteva listine od leta 1448 naprej. V primerov je šlo za lepo ohranjene per- gamentne listine s iz voska in celo iz svinca. Kje je sedaj to gradivo. je še ohranjeno. mi ni uspelo dognati. Nekatere arhivalije. ki jih citira v seznamu virov. sem našel v Nadškofjiskem arhivu. npr. cerkvene od leta 1660 dalje. bogoslužni red iz 18. stoletja. koncept Memorabilie. funda- cijske knjige. knjigo rožnovenške iz srede 17. stoletja in celo PO- kornove ekscerpte. ki jih je ta delal verjetno še kot starološki kaplan v prvi po- lovici 90. let prejšnjega stoletja. Vse to gradivo se je ohranilo. Neznano kje pa sta dva srednjeveška rokopisna fragmenta. kijihje datiral v sredo 15. stoletja. bi jih lahko poistovetili z gradivom v listinski seriji arhiva v Nadško- fijskem arhivu. 11 Franc Komatar. Verzeichnis der archivalischen Literatur Krains. Separatabdruck aus den "Mitteilungen des k. k. Archivrates". 1914. 1. Band. 2. Heft. str. 3-4; Jože Žontar. Delovanje Centralne komisije za umetnostne in zgodovinske spomenike in Arhivskega sveta ter arhivi na Kranjskem. Arhivi. 11. 1988. št. 1-2. str. 22-26. 12 Enciklopedija Slovenije 1. MK. Ljubljana 1987. str. 113. 13 Janez Veider. Stara ljubljanska stolnica. njen stavbni razvoj in oprema. Ljubljana 1947. 5 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ --' __ Stara Loka na delu Merianove vedute Škofje Loke iz leta 1649. Številka 2 župnijska cerkev sv. Jurija, številka 3 starološkigrad, v ozadju Crngrob. PO stari v ZAL ŠKL. PO drugi svetovni vojni so morali izprazniti staro Arhiv so pre- nesli v t. i. uto - odprto vrtno lopo pred hišo, kjer je župnik sta- noval. Župnik Veider je potem gradivo preselil v prostore nad zakristijo v cerkvi. Tam je bil arhiv dostopen vernikom, ki so ob posebnih slovesnostih prihajali k maši. Brskanje po "starinah" je bilo nepoklicanim kar prijetno. Pokojni župnik Stanko Hribšek je arhiv prestavil v posebno sobo v novo Ker je bilo gradivo zaradi prenašanja popolnoma pomešano, je najel upokojenega uslužbenca Štefana Šifrerja, ki ga je postopno urejal. Pokojni Štefan je bil mož stare šole, ki je obvladal in gotico. mi je pripovedoval o zanimivostih iz tega arhiva. Pokojni dr. Veider je med vojno prinesel v umetnostnozgodovinski seminar slovenski zapis o zaporniku, ki je bil zaprt prav v pustnem in je v kratkih slovenskih verzih tožil nad jo zapora. Tekst naj bi bil iz 16. sto- letja. O tem mi je pripovedoval dolgoletni laborant na umetnostnozgodovin- skem oddelku, pokojni gospod Franc Preša, ki je to službo opravljal še v mojega študija, pa tudi že pred in med vojno. Štefan Šifrer je v arhivu še našel Prešernove pravde. Tudi te so izginile. 6 ______ _ ____ _ _____ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI !l!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Starološki grad in župnijska cerkev iz ValvasoI:Jeve Topographie Ducatus Carnioliae modernae, 1679. V Nadškofijskem arhivu so gradivo uredili v nekaj serijah. knjige so ohranjene od 17. stoletja. V drugi seriji so statusi animarum od konca 18. stoletja dalje, v tretji pa predvsem rokopisne knjige. Tu naj ome- nim koncept o zgodovini starološke fare, knjigo sv. Rožnega venca, ustanovljene leta 1654. Tu so še urbarji župnijske cerkve in podružnic, oznaniIne in oklicne knjige, knjige mašnih ustanov, protokoli pogodb, delovodniki in koledar iz 18. stoletja. V seriji spisov je kar 59 arhivskih škatel. Gradivo je urejeno po dosjejih: cerkev, cerkveni inventarji, zemljiške zadeve, spisi ubožnih ustanov. Kronološko vodeni spisi so v 13 škatlah, od leta 1720 naprej. Spisi v osmih fasciklih se nanašajo na šolstvo. Starološki dekan je bil od dvajsetih let 19. stoletja do konca "cer- kvenega" šolstva sredi druge polovice stoletja v dekaniji šolski nadzornik. Nadzornik in šolskih odborov je ostal še naprej. Nadzoroval je bolj svoje verouka. Šest fasciklov je normalij, danes bi rekli uradnih listov, okrožnic in navodil. To je gotovo zanimivo gradivo, ki še ni bilo dosti uporab- ljeno. Vsaka serija je gradiva je od 17. stoletja dalje, redkejši so posamezni dokumenti iz 16. stoletja. V gradivu so seveda podatki za loško župnijo, ki je takrat imela sedež v Stari Loki. Mestna župnija Škofja Loka je nastala šele leta 1804. Prav tako moramo tu iskati starejše 7 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ gradivo za župnije, ki so se iz Stare Loke: Žabnica, Suha in Sv. Duh. MEMORABILlA V Nadškofijskem arhivu v Ljubljani je v fondu Župnija Stara Loka pod staro oznako Ž (Žontar, op. p.) 576 zanimiv tekst s slovenskim naslovom Zanimivosti župnije Stara Loka 1824. Ker gre za slovenski naslov, ni pomislil. da se tu skriva koncept Memorabilia Parochiae Altenlack vetustissimae in districtu Locopolitano. Ad mandatum Suae Excellentiae Illustrissimi Domini Domini Josephi Camilo Lib. Baronis de Schmidburg, Caes. Reg. Gubernatoris Illyriae Labaci. Opus conscriptus et dedicatum Museo Labacensi a Bartholomae Boschitz, Pa rocho et Decano in Alten Lack, Anno 1824. 14 Posebno je ta tekst iskal dr. Emilijan Cevc, ki je po Hitzin- gerjevih in Costovih citatih sklepal na bogato vsebino, predvsem glede Crn- groba. 1S Najdeni kocept prav gotovo ni popoln, saj prav pri citatih za Crn- grob ni posebno gostobeseden. Sedaj je ta osnutek, Memorabilia, v petem fasciklu med knjigami. Sešitek vsebuje 24 velikih listov nekoliko pomanjša- nega formata A3, ki jih je, verjetno nekoliko pozneje, numeriral sam. Tudi v tekstu so posamezni popravki in dopolnila, še njegovi. Tekst je del latinski, le ekscerpti iz Valvasorja so nemški in tisti nenumerirani listi, kjer je zbiral koncepte predvsem iz Valvasorja. Zaradi zanimivosti vira in ker nam prinaša najstarejši popis župnijskega arhiva, nekaj besed o tem rokopisu, ki ga glede na bogato vsebino še navajam. Original tega rokopisa je bil v Deželnem muzeju, vendar je že kot pol stoletja zalo- žen oziroma izgubljen. Franc Komatar navaja, da je Costa pred podiranjem stare cerkve iz farnega arhiva na podstrešju stare cerkve vzel le rokopisno zgodovino fare iz leta 1824. 16 se original pod ka- kim drugim slovenskim naslovom še kje skriva, podobno kot se je sedaj znani župnijski konceptni izvod. Takoj za naslovom Memorabilia župnije Stara Loka v poglavjih opisuje razmere, temperaturo, plodnost zemlje, ljudi, izvor nabožnih ustanov za reveže, župnike, stare cerkvene epitafe, gospostva, pa- tronate, šolske zadeve in vsakršne spremembe v topografiji, zgodovini in pri spominski tradiciji. Razmere je povzel ob Avguština Gruberja, ljubljan- skega škofa, dne 4. maja in ob vizitaciji 31. avgusta 1821. Vse to je zapisal in sestavil po starih župnijskih knjigah. Koncept vsebuje naslednja glavna poglavja: a) Stanje župnije Stara Loka. Navaja vseh 8 sosesk s vasmi z 14 str. 4; Emilijan Cevc , Nova umetnostnozgodovinska odkritja v Crngrobu, Loški razgledi, 31 , 1984, str. 33, 38. V nadaljevanju Loški razgledi = LR. 15 Cevc, o. d. str. 33. 16 Franc Komatar, Verzeichnis der archivalischen Literatur Krains, 1914, Separatabdruck aus des "Mittei!ungen des k. k. Archivrates", I. Band, 2. Heft. str. 4. 8 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE imeni v in b) Izvor in razvoj župnije Stara Loka. Tu razlaga in dokazuje kontinuiteto Loke iz rimskih za sv. Mohorja in Fortunata. V Loki domneva tradicijo Rima v na Lontrgu, kjer naj bi bil tempelj. V Stari Loki naj bi imela rimsko tradicijo cerkvica sv. Lovrenca na Govori o razvoju župnij in duhovnij iz starološke prafare, pojavu luteranstva, grado- vih, nemških priimkih in priseljencih, požarih, o stanju župnijskega arhiva, razlaga Crngroba, našteva beneficije itd. c) Starološki župniki. Te bolje pozna predvsem od konca 16. stoletja. d) Epitafi v župni cerkvi. Tu opisuje starološko cerkev in cerkvi v Loki in Crngrobu. Našteva oltarje in požare v Stari Loki. Sledijo popisi epitafov, ki so se ohranili skoraj vsi in sem nekatere predstavil posebej. e) Navade. Tu opisuje, kdaj in kako so maševali za patrone, freisinške škofe. izvaja to tradicijo iz prve polovice 15. stoletja, po smrti škofa Konrada. Skupni rekviem za škofe se je ohranil še v 19. stoletju. Ob starološkem žegnanju so se zbrali vsi župniki iz loškega gospostva in dali starološkemu župniku miznino. S tem spominom so potrdili, da še vedo, iz katere prafare izhajajo. Takrat so jedli tudi trente - posebne kruhke, ki so jih spekli na gospostva in so jih bili deležni tudi svetni pevec (organist) in celo reveži. Zanimiv je zapis o loški smojki. kar navajam posebej. f) Pod fundacijami našteva le denar, ki je bil takrat še na voljo za cerkvene zadeve. g) Pod župnijskimi knjigami navaja rojstne, in mrliške v Stari Loki in vikariatu v mestu. h) Posebnosti iz Valvasorjeve Slave ... , iz XI. knjige. Ta del je za razliko od prejšnjih poglavij, ki so v spisal v S tem je avgusta 1821 tekst in se podpisal. Potem je še dodal serijo lastnikov starološkega gradu in razne podrobnosti iz Valvasorja. V je nadaljeval tekst o izvoru družine Demšar v starološkem gradu in v Dorfarjih. Iz knjig, ki jih je citiral po številkah, je dodal imenitnejše, predvsem plemenite od 17. stoletja dalje. V je navedel še epitafe v nunski cerkvi v mestu in pripombo, da je to Memorabilio sestavil za Deželni muzej v Ljubljani za barona de Schmidburga, guvernerja Ilirije v Ljubljani. 24. avgusta 1824.17 Sledi sinopsis, kjer je naštel popisano. Kot dodatek je opisal še novo kapelo pod cerkvijo na vaškem trgu. Sledi še nekaj strani nemškega koncepta, verjetno po Valvasorju. Te strani niso vezane in numerirane. Kakšno je bilo razmerje koncepta do izgubljenega originala, je težko je bil original bolj popoln. Nekatere zadeve so v konceptu prehitro obdelane, imajo svojo rubriko. Nisem našel tistih citatov, ki jih navajata Hitzinger in Costa. Mnenja sem, da ni bilo velikih razlik. Starejši zgodovinarji pri citiranju niso bili tako 17 V je zapisal Museo nationali, prav na koncu celotnega teksta pa je zapisal namesto Memorabilia Merkwi.irdigkeiten in prav tako National Museo in Laibach. 9 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ --'_ Ko prebiramo Pokorna ugotovimo, da je imel ta koncept v rokah, ga ni nikoli citiral. V zvezi z viri in ohranjenost jo arhivov za Staro Loko iz za primer navajam zapise o župnijskem arhivu. Za listine navaja, da so obstajale od 11. stoletja dalje. Starejše so izgubljene, kar ugotovimo pri poznejših Kramer- jevih zapisih o tem, kako je ravnal z arhivom. IB Ohranjene so skoraj vse knjige, ki jih na tem mestu povzemam po O župnijskem arhivu spregovori na dveh mestih. "Dokaz starosti župnije so župnijski spisi in knjige še od utemeljitve do zdaj, na pergamantu, v gotskem stilu pisane. Spisi so že od 11. stoletja del jih je iz 14., 15. in 16. stoletja in kasneje. Župnijske knjige s serijo župnikov najdemo od 1612, prejšnje so in zadnje so od župnika Švar- ca, kakor je že na povedano. "19 Pod g našteva župnijske knjige v Stari Loki. 1) 1612 - 1622 - raztrgane še starejše, annihilati 2) 1615 - 1651 - vsebuje tudi poroke do leta 1648 3) 1621 - 1642 4) 1653 - 1670 5) 1671 - 1701 6) 1701 - 1723 - dodani nezakonski od leta 1717 7) 1724 -1735 8) 1735 -1771 9) 1771 - 1790 z zaznamkom, da je 14. maja 1787 strela poškodovala žup- vendar brez požara 10) 1790 - 1803 11) 1784 -1795 12) 1795 -1808 13) od 1808 naprej 1) 1652 -1719 2) 1719 -1750 3) 1750 -1808 4) 1784 - 1815 5) od 1816 dalje Umrli: 1) 1678 - 1715 2) 1751 - 1778 3) 1778 - 1791 z notico, da je 26. (mesec op. p.) leta 1789 v Stari Loki št. 9 požar od vzhoda sežgal 30 domov. 2o 18 Kramer. str. 60. 61. 19 str. 4. 20 je mislil na staro numeracijo. je to danes Stara Loka 16. pa že na novo. ki je ob njegovem 10 _______________ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE 4) 1784 - 1790 S) 1790 - 1800 - v mestu 6) 1791-1808 - v mestu 7) 1800 - 1814 - v mestu 8) Ostalo od 1815 in mrIiške knjige popolnoma ustrezajo sedanjemu stanju po po- pisu v Vodniku po knjigah.21 Pri krstnih knjigah so le nekatere manjše spremembe. Sledi popis krstnih in knjig v mestu. Tudi ta popis je v glavnem istoveten s popisom v Vodniku. 22 Iz Nadškofijskega arhiva bi še posebej omenil vir. ki sem ga pogosto upo- rabljal: Rubricae generales parochiales. Župnik Leopold Kalin (1698-1782) je po raznih starejših listinah sestavil tekst dnevnih župnijskih opravil v Stari Loki. vikariatski cerkvi v Loki in na vseh podružnicah. Zapis je nastal kmalu po njegovem prihodu. Spremembe so vpisane tja do leta 1804. ko je Loka po- stala samostojna župnija. Zapis je zelo pomemben vir za kulturno in versko življenje v 18. stoletju in je vreden posebne obdelave. sem se ga poslu- ževal v poglavju o navadah in V letu 1995 so delavci Knjižnice Ivana v Škofji Loki pregledovali in urejali starološko župnijsko knjižnico. Z rezultati dela nas je seznanila di- rektorica Ana v prispevku Še o nekaterih knjižnicah v Škofji Loki.23 Zanimivo je. da se je ob tem delu našel še en poznejši prepis Kalino- vega diarija. ki prinaša stanje ob koncu 18. in na 19. stoletja. zapis o listinah iz 11. stoletja se mi je zdel komaj verjeten. vendar je lahko popolnoma Tudi knjige so bile takrat rokopisne. Rudolf Goer- ge iz Freisinga je zapisal: "Posebno bogato je freisinški škof Abraham obdaril cerkev Maria Worth (Otok) ob Vrbskem jezeru. ki jo je ustanovil okrog leta 980. Na platnici Orozijeve Svetovne zgodovine (elm. 6380) je naveden inven- tar ustanovne cerkve svetega Primoža in Felicijana. Božja hiša je bila oprem- ljena s paramenti in cerkvenim posodjem. Približno polovica od 45 imenova- nih knjig jih je bila namenjena bogoslužju. Z veliko verjetnostjo lahko domnevamo. da je freisinški škof v poznem 10. stoletju opremil s knjigami. potrebnimi za dostojno obhajanje bogoslužja in za dušno pastirstvo. tudi prafaro svetega Jurija v Stari Loki, kajti je veliko skrb ljudem na zaupanem mu ozemlju. Žalo tovrstni knjižni obdaritvi nimamo listine. pa tudi noben ustrezen rokopis iz tega ni oh- ranjen. "24 zapisu že obstajala. bi šlo za hišo, ki so jo pozneje v kompleks. Stara Loka 19. v obeh primerih sta hiši blizu in drži podatek o požaru od vzhoda. 21 Skupnost arhivov Slovenje. Vodnik po knjigah za SR Slovenije Il. Ljubljana 1972. str. 563. V nadaljevanju Vodnik. 22 Vodnik Il, str. 702 . 23 Knjižnice na Škofjeloškem. Jubilejni zbornik ob 50-letnici Knjižnice Ivana Škofja Loka 1995, str. 226 - 230. 24 Rudolf Goerge, O knjigah, piscih in Prispevek k zgodovini freisinške Stolne knjižnice. LR 42. 1995. str. 104. 11 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI !lI. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ STRAHLOVA V ARHIVU REPUBLIKE SLOVENIJE V DUBDANI Dr. Janko Polec je X. zvezek (leta 1930) Zbornika za umetnostno zgodovino skoraj v celoti posvetil obema Strahloma in umetnostni zbirki, ki sta jo zbra- la. 25 Razprava je razdeljena na: Prvi del - Edvard in Karel StrahI, s podpoglavjema Strahlovi posestni predniki v Stari Loki in Strahli, lastniki Stare Loke. Drugi del - Karel StrahI - obsega zgodovino starološkega gradu in Strahlovo avtobiografijo; ta del je razdeljen na: 1. Schlos Altenlack und seine Besitzer. II. Mein Vaterhaus. V obeh primerih drugega dela gre za objavo rokopisa Karla Strahla. Ro- kopisa nista prišla v Strahlovo ampak ju je shranil kurator oporo- ke, loški notar Stevo Šink. Oba rokopisa je zadnji Strahl napisal leta 1922. Notar Šink je rokopisa leta 1946 daroval Loškemu muzeju. PO letu 1967 sta prešla v Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka. Prvi del zapisa je bolj zgodovinski, drugi bolj spominski in oseben. Iz obeh zapisov je dr. Polec poleg drugih virov podatke za prvi del razprave. Tretji del razprave vsebuje katalog Strahlove galerije slik. Ta je sestavljen po Strahlovih zapiskih in po spisu Okrajnega v Škofji Loki. 26 Zanimivo je, da je spis prišel v Loški muzej in potem v Zg odovinski arhiv v Loki že mnogo pred prevzemom tovrstnih sodnih spisov. Že ob nastanku so se zavedali njegovega pomena. Na okrog 10 cm debel sešitek je nekdo zapisal: "Važno iz kulturno zgodovinskih razlogov. - Ne uni- !!" z dvema klicajema, op. p.). Podobno je sodni predstojnik Ustar leta 1937 oziroma 1939, ko so uredili, spis barona Wolkensperga iz Puštala. 27 Strahlov spis je predhodno posre- doval v muzej verjetno notar Šink takoj po vojni. ko je bil nekaj pred- stojnik V tem spisu so našteti predmeti, slike in drugi eksponati v grajskih prostorih. Delno se vidi njihova usoda, npr. kdo jih je odkupil (Na- rodna galerija, Narodni muzej). Precej predmetov je šlo na dražbo. Ponekod so izdražitelji navedeni, ponekod je le opomba, da je predmet prodan. Del pravnih knjig iz je prevzela Pravna fakulteta, arhiv pa Narodni muzej. PO letu 1945 je prešel v sedanji Arhiv Republike Slovenije. Tu ga j e uredila dr. Ema Umek. Pri fasciklih, grajskih listinah, se pozna še Strahlova ureditev. Opazil sem, da je dr. Polec in temeljito pregledal celoten grajski arhiv in obeh Strahlov, tudi bogato kore- spondenco Edvarda Strahla s takratnimi veljaki na Kranjskem. Iz te zapuš- se mu je zdelo primerno, da je v podkrepitev svoje razprave v naslednji 25 Dr. Janko Polec. Edvard in Karel Strah!. Zbornik za umetnostno zgodovino X. zvezek 3-4, Ljubljana 1930, str. 45-210, v nadaljevanju Polec, ZUZ. 26 ZAL ŠKL, Okrajno v Škofji Loki. fase. 68, spis A 31411929. 27 ZAL ŠKL, Okrajno v Škofji Loki. fase. 153. I I 12 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE številki Zbornika za umetnostno zgodovino XI. leta 1931. str. 50-68. objavil pisma Franca Pustavrha in Ivana Franketa Edvardu Strahlu. Zakaj se je prav dr. Polec lotil Strahlove in še to z umet- nostnozgodovinskega vidika. ni pa ta pritegnila npr. prof. dr. Izidorja Can- karja. dr. Franceta Steleta. Viktorja Steske. Ivana Zormana in drugih stro- kovnjakov s tega Dr. Janko Polec je bil pravnik. profesor pravne zgodovine na Pravni fakulteti v Ljubljani. pozneje SAZU. Sam je zapisal. da je vzbudila njegovo pozornost pomembnost Strahlove zbirke in njena usoda. "Zadostovalo pa je. da se je zaprlo dvoje pa je v dveh mesecih. maja in junija 1930. zadela tudi to zbirko usoda vseh zasebnih umetnostnih zbirk. Razpršila se je. izvzemši le najznamenitejše slike slikarjev. na vse strani. Brez pretiravanja smemo da kranjska dežela n i imela vsa stoletja nikdar in nikjer na enem kraju nagromadenih toliko. zlasti umetnostnih predmetov. kakor v Strahlovi zbirki. pa jih najbrže tudi na tem ozemlju ne bo .. . "28 "Ravno ta okolnost pa me je napotila. da sedaj. ko je še zbrati potrebne podatke. zberem v glavnem zgodovin- sko gradivo za životopis Edvarda in Karla viteza Strahla ..... 29 Zgodovinski del razprave je kot pravni zgodovinar opravil. Kljub temu. da je bil laik v umetnostni zgodovini. je tudi umetnostnozgodovinski del razprave strokoven. Menim. da mu je na tem pomagal dr. Fran- ce Stele. Ta se ni najbolje razumel z zadnjim Strahlom. Spor je Stele obdelal v prispevku v naslednji številki Zbornika za umetnostno zgodovino.30 Dr. Stele se je vitezu Strahlu zameril zaradi nekega izvoznega dovoljenja za sliko. ki j o je želel podariti graškemu sorodniku. Poleti 1929 je bil Strahl zaradi ženine bolezni v težavah in je prodal nekaj slik. Na to se je dr. Stele kot konservator strokovno odzval. Zadevo so ugodno rešili, vendar je pri obeh ostala neka zadržanost. Strahl je to pokazal v zadnji verziji oporoke. ko j e Stele želel. da nekaj popravi v zvezi z naslovi institucij. ki bodo pridobivale predmete. Najbolj pa je Steleta motil stavek: .... . 0 tej so izvedeli Na- rodna galerija in koservator gospod dr. Stele; pa zdi se mi da gospodom to n e ugaja; kajti. sem gospode opetovano prosil katere bi želeli prev- zeti. naznaniti. ni o odgovoru ne duha ne sluha. "31 Stele se je naslednje leto da malo pred smrtjo v hladni jeseni niso hoteli motiti starega gospoda. Ta za Steleta neprijeten in neosnovan stavek je Strahlohranil v oporoki in je bil tak tudi objavljen in s strani Steleta pojasnjen v naslednji številki Zbornika za umetnostno zgodovino. 32 Grenak spomin je Ste- letu pokvaril veselje do obdelave Strahlove smemo verjeti tej misli. potem je Stele kot kamniški rojak pomagal "laiku" Polcu pri umetnost- 28 Polec. ZUZ X 1930, str. 45. 29 Polec, ZUZ X 1930, str. 46. 30 Dr. France Stele, Strahlova oporoka in naše ustanove, ZUZ XI 1931, str. 68-74: v nadaljevanju Stele, ZUZ. 31 Polec, ZUZ X 1930, str. 76. 32 Stele, ZUZ XI 1931. str. 68. 13 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________________ _ nozgodovinskih izsledkih. Zanimivo je, da so ljubljanske institucije v smislu takratne narodne zavesti odbrale iz Strahlove predvsem "slovenske slike". Bogastva tujih sli- karjev, ki so delovali ali pustili slike na Kranjskem, smo se zavedli šele pred leti. Tega gradiva pa je bilo precej v Strahlovi zbirki. ZEMUIŠKA KNJIGA Leta 1769 je izšel patent, po katerem so morali vpeljati zemljiške knjige za gospostva, po patentu iz leta 1771 pa tudi za mesta in trge. 33 Za loško go- spostvo naj bi zemljiške knjige obsegale tri enote. V prvo zemljiško knjigo bi vpisovali parcele (Gruntbuch), v drugo pridobitve (Gewiihrbuch), v tretjo podatke obremenih (Intabulacijska knjiga).34 Do leta 1781 niso nare- dili Po cirkularju iz leta 1786 so nastavili intabulacijsko knjigo; za ostale knjige so na ustrezne formularje. 35 Delo z zemljiško knjigo je prevzel protipisar Ingac Anton Prenner, ki je po letu 1787 za to mesto opravil predpisani izpit. Takratnemu nesposobnemu loškemu glavarju je bilo tako kar prav. Prennerja so v tej funkciji z imenom kontrolor. 36 PO opravljenem izpitu je dobil naziv justiciar.37 Tako naj bi glavar obdržal reševanje upravnih, justiciar pa sodnih zadev. Ker je bil glavar Leopold Paumgarten nesposoben in tudi kot neprimernega obnašanja, so se spori glede medsebojnih pristojnosti. let je to zadevo r eševal škofov odposlanec. Šele Prennerjeva smrt leta 1793 je zadeve nekoliko uredila. 38 dve leti se je poslovil tudi glavar Paumgarten. 39 Nova skupina je nadaljevala evidence. Zgornja nastavitev zemljiških knjig je v ku obsegala gospostvo. Od konca sedemdesetih let 18. stoletja so uvedli evi- dence za mesto in predmestja. Zemljiškoknjižne evidence za loško, starološko in svetoduško gospostvo, gospostvo Štemarje in razne cerkvene posesti ter za mesto Loka s predme st ji in trg Železniki so se ohranile v loškem arhivu. Za posest v Stari Loki mestna zemljiška knjiga ni uporabna, vendar si oglejmo njeno sestavo. Pri prvi sestavi zemljiške knjige glavnih knjig niso na- stavili. Nastavili so knjige po sistemu A, B in C. Oznake naj bi pomenile neko sistematiko pravnih naslovov. V knjigi A so vpisane poravnave, "pisma", za- dolžnice, odstopi, pobotnice itd. V knjigi B so v glavnem navedeni testamenti, v ekupne, in menjalne pogodbe, zadolžnice in drugi pravni naslovi. Obstaja še nekaj posameznih knjig s podobnimi pravnimi naslovi. Nekatere 33 Sergij Vilfan, Pravna zgodovina Slovencev. Slovenska matica. Ljubljana 1961. str. 412. 34 Blaznik, str. 358-359. 35 Blaznik, str. 359. 36 Blaznik. str. 360. 37 Blaznik. str. 361. 38 Blaznik. str. 362. 39 Blaznik. str. 367. II 14 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE knjige imajo za lažje iskanje podatkov imenske indekse. Iz zapisov je raz- vidno. da so jih voditi ob izgubi stare mestne avtonomije. na prehodu Loke v t. i. municipalno mesto. Mesto Loka si ni moglo samostoj- nega magistrata. zato je mestne upravne posle prevzelo zemljiško gospostvo. vodeno od države. Te knjige so vodili v letih 1779 do 1814. in sicer krono- loško. Podrobno sem jih popisal v Knjigi hiš 1. leta 1981. 40 Poleg teh knjig so leta 1792 za mesto voditi kronološko zbirko listin. Že takrat bi ta vrsta knjig zaslužila glavno knjigo. ki je v tistem niso nastavili. Listinska vrsta obsega devet knjig in seže do leta 1849. Vpisi v tej zbirki listin se v prvih ob- dobjih ponavljajo oziroma podvajajo z zapisi v knjigah listin A, B oziroma C. Dosti pozneje so k tem listinam nastavili prave glavne knjige. Pri mestni seriji zemljiške knjige imamo dve glavni knjigi. Prvo so okrog leta 1830. Prinaša podatke od do štiridesetih let 19. stoletja. V njej so izpustili hišne številke in evidence t. i. javnih zgradb. 41 Okrog leta 1840 so nastavili novo mestno glavno knjigo. Ta prinaša podatke do okrog leta 1880. Vanjo so zapisali vse hiše in lastnike. Obe knjigi vsebujeta urbarialne številke, vrsto premoženja (hiša, vrt, gozdni delež itd.). hišne številke, lastnike, njihova bremena. Ker sta bili knjigi nastavljeni pozneje, v njih ne najdemo vedno najstarejših vpisov. Pri vpisih niso zapisane opombe, kje v zbirki listin naj- demo dokument. Kjer pozneje ti podatki obstajajo, so navedeni iz krono loške zbirke listin in ne iz knjig A, B in C. Ponekod se da starejše vpise najti iz rubrike pri bremenih, vendar zelo redko. Ti dve knjigi. nastavljeni pozneje, bi spadali v drugo Blaznikovo razporeditev. Druga knjiga ima origi- nalni naslov Buch des Stadt Dominiums Lak, Band 1. Njena predhod- nica ni originalno vezana in je zato brez naslova. Lastnike v mestu in predmestjih prinaša tudi glavna knjiga Satzbuch des Stadt Dominiums Lak. Nekdo je pozneje pripisal, da vsebuje podatke med leti 1832-1877. Knjiga prinaša bremena. Ko jim je zmanjkalo prostora za vpise, so nadal- jevanje pisali v dodatnih knjigah - suplementih. To glavno knjigo bi lahko primerjali s tretjim Blaznikovim sistemom intabulacijske knjige. Za kulturno, gradbeno in lokalno zgodovino mesta in predmestij je zanimiva knjiga Lager- buch des Stadt Dominiums Lak, Band 1. Ta knjiga prinaša opise hiš in drugih in ji lastništvo ni pomembno. Vse zgoraj navedene knjige sem uporabljal pri pisanju Knjige hiš 1. in II. Bldznikova navedba, naj bi v zemljiško knjigo že ob koncu 18. stoletja vpisovali parcele, takrat še ni bila izvedljiva. Parcelno razdelitev je prinesel šele franciscejski kataster leta 1825. Zemljiška knjiga je te evidence izkoristila precej pozneje, v celoti šele z novo zemljiško knjigo leta 1872. Za loško gospostvo so v Paumgartna in Prennerja ob stari gospo- 40 France Štuk!, Knjiga hiš v Škofji Loki I.. ZAL. Gradivo in razprave 4. Škofja Loka 1981 . naprej Knjiga hiš I. str. 5-6. 41 France Štukl. Knjiga hiš v Škofji Loki II.. ZAL. Gradivo in razprave 7. Škofja Loka 1984. naprej Knjiga hiš II .. str. 20. lS KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ evidenci podložniških listin nastavili novo zbirko listin po kronološ- kem principu, ne glede na to, kakšen pravni naslov listina prinaša. Freisinške hiše v Stari Loki so sodile v ta sistem zemljiške knjige. Glavne knjige k tej seriji so nastavili pozneje, okrog leta 1830. V glavni knjigi so ostali pri starem navajanju velikosti posesti: grunt, pol grunta, 1/3 grunta ali kajža itd. Parcelnih številk, ki jih je prinesel franciscejski kataster v letih 1825/26, takrat še niso uporabili. Za starološke hiše sem uporabljal glavne zemljiške knjige in zbirke listin v knjigah. Zbirka listin za gospostvo Škofja Loka ima svoje predhodnike v ur- barjih in podložniških listinah, ki jih hranijo v Arhivu Republike Slovenije, v fondu Škofja Loka. 42 Vrsta podložniških listin pri njih od leta 1581 do 1800, ko se nadaljujejo listinske knjige v arhivu v Škofji Loki, v vrsti t. i. privatnih listin. Za loško gospostvo je ohranjenih v loškem arhivu 14 glavnih knjig v 10 enotah (knjigah). Te knjige so nastavili, kot že okrog leta 1830. Podložnike iz Stare Loke so vpisali v 11. in 12. glavno knjigo, in sicer od urbarialne številke 2074 do 2101. Pri hišah sem navedel najbolj urbarialne številke. V glavno zemljiško knjigo so vpisali tri urbarialne številke od druge polovice 18. stoletja do okrog leta 1830. S temi številkami je najti povezavo med urbarji in zem- ljiškimi knjigami. V primeru, ko je bila glavna knjiga do konca popisana z raznimi bremeni in ni bilo prostora za nove vpise, so podatke prenesli v dodatne knjige. Imenovali so jih suplementi (dopolnilo, dodatek). Te knjige ne prinašajo novih imen lastnikov in njihovega pridobitve (pravnih naslovov). V njih se nadaljujejo zapisi vknjižb bremen. Starejši vpisi v glavnih knjigah so pisani po vedenju uradnika, prinešeni listini, pripove- dovanju novega lastnika. Ti prvi vpisi nimajo oznak (citatov) za iskanje v knjigah listin. Kot sem že povedal, imamo vrst zbirk listin h glavni zemljiški knjigi. Najobsežnejša in kompletna listinska vrsta ima knjige od 1 do 80. Podatke prinaša od leta 1781 do leta 1851. Menim, da je bila ta zbirka listin dosežek prizadevanj ob uvedbi zemljiške knjige v Paumgartnovem Ne- katere listine segajo v prepisu celo v prvo polovico 18. stoletja. Druga vrsta listin je z velikimi od A do O. Skupaj obsega 14 knjig, od leta 1830 do leta 1851. Tudi to serijo citirajo v opombah v glav- nih knjigah. so jo gotovo ob nastavitvi glavne zemljiške knjige. Vpisi v obeh vrstah listin se prekrivajo. V zbirki listin po nekaj kaže, da gre za bolj pomembne listine - za prenose Ob pregledu se pokažejo še drugi pravni posli. Tretja vrsta je t. i. vrsta privatnih listin, ki sem jih že omenil. V njej se pojavljajo pravni naslovi iz obeh prejšnjih listinskih knjig. Ta vrsta listin je skoraj v celoti ohranjena. Obsega 25 knjig, od leta 1800 do 1850. Pomanj- 42 Majda Smole. Škofja Loka. Publikacije arhiva SR Slovenije. Serija arhivi. Zvezek 1. Ljubljana 1980. str. 32. .1.6 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE kljivo SO ohranjene listine med leti 1806-1813. Knjige so Spreminjali so jim tudi naslove. Na so se imenovale Privat Urkunden, od leta 1814 Urkundenprotokoll, med letoma 1835 in 1843 pa Verbriefungs ProtokolI. Po tem letu so spet pisali Privat Urkunden ProtokolI. Ta vrsta knjig je tako po izgledu kot po pisavi pisana bolj površno. Na straneh ob tekstu si je pisar zabeležil, koliko je listina stala z vsemi pristojbinami. Ta, tretja zbirka listin, je podobno vodena kot tista v Arhivu Republike Slovenije do leta 1800. Pri nas se ta vrsta prekriva z najstarejšo vrsto listin po letu 1781. je bila ta zbirka listin bolj delovnega kot neka kopijaina knjiga. V glavno knjigo iz tega sistema niso citirali podatkov. Glavno zbirko listin je podpisovati protipisar. Pozneje so ga ime- novali justiciar ali tudi sodni upravitelj (Gerichtverwalter). To je bil nam že znani Ignac Anton Prenner, ki ga do okrog leta 1790. Takrat se je pojavilo ime dr. Klobusa (verjetno bi danes zapisali Klobovsa), krajevnega sodnika (Ortsrichter),in Leopolda Paumgartna, loškega glavarja. Od starih, še iz freisinškega gospostva znanih uradnikov, sta malo pozneje vodila knjige justiciar Andrej Alojz Prešern in Bernard Rosetti. Prenner je moral sam na- stavljati uradnike in jih tudi na raznih taks.43 Bil je bolan in je pisarno prestavil v svojo, verjetno sedanjo Homanovo hišo. Bil je lastnik obeh sedanjih Homanovih hiš, Mestni trg 1 in Cankarjev trg 13, in še starega Mestni trg 38. Nazivali so ga protipisar in justiciar pa tudi mestni sodni predstojnik, celo mestni sodnik.44 Prenner je bil uradnik, pri katerem so se funkcije prepletale. Bil je pri pokopu loške srednjeveške mestne avtonomije po reformah Jožefa 11. 45 Paumgartnovi podpisi v zemljiški knjigi so razumljivi, saj je bil glavar in si je v tej vlogi prisvajal tudi druga ki mu po delitvi oblasti na upravno in sodno niso pristojale. 46 Leta 1792 so za posamezne pravne naslove v listinskih knjigah upo- rabljati lepe tiskane obrazce, ki pa jih je štiri leta že zmanjkalo. Leta 1803, ob zlomu freisinškega gospostva, so se med zapisovalci pojavila nova imena: dr. Ernest Rozman, justiciar, in dr. Jožef Luznar, inšpektor. Že leta 1806 so uporabljati naziv vodja zemljiške knjige (Grundbuchsfuhrer). Tega leta je to mesto prevzel Anton Balant (Walland), ki je delo opravljal do leta 1822. Za njim je prišel Franc Ksaverij Curhalek (Zurhaleg). Oba sta bila uradnika, proti koncu 18. stoletja tudi špitalska mojstra. Anton Balant je imel še druge naslove in službe: aktuar, kontrolor, špitalski mojster, kamno- sek in Velikokrat je listine podpisal sodnik ali kak drug urad- nik. Leta 1814 že najdemo naziv za urad, ki je vodil zemljiško knjigo - Grund- buchsamt Staatsherschaft Lack, pozneje zapisano samo Grund- buchsamt. 43 Blaznik, str. 359. 44 Knjiga hiš II .. str. 62. 66. 119. 45 Knjiga hiš II.. str. 8. 46 Blaznik, str. 358. 360-362 . 47 Knjiga hiš II. . str. 43. 17 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE __ _ _ _ ____ _ ____ _ V posebno glavno zemljiško knjigo so zapisovali t. i. nove kmetijske enote, novaliste (Novalisten Herrschaft Lack). To so bili podložniki loškega gospostva z malo posesti: rovtarji. bajtarji in hišarji. Posest so si pridobili ali postavili pozneje in jih, kot kaže, prvotno niso vpisovali v urbarje. Pri teh lastnikih niso navedene stare urbarialne številke, ker jih niso imeli. Knjiga je bila nastavljena že po propadu freisinškega gospostva za državnega gospos- tva. Vpisi si še sledijo po uradih. Knjiga v žirovskem koncu, sledi Selška dolina in nato Sorško polje. Prav na koncu je še nekaj pomešanih vpisov. Na ima knjiga krajevni indeks. Citate pri pravnih naslovih najdemo v zbirki listin. Knjiga novalistov prinaša tudi posamezne deleže, pa so v njej vpisani hišarji. Prvi vpisi so ponekod še iz osemdesetih let 18. stoletja, pa so že iz prvih let 19. stoletja. Verjetno so v tej evidenci tudi osamosvojene gruntarske bajte, ki so se prvot- no, ko so bile še v sorodstvu, lastniško vodile pri gruntih. Glavnih knjig nisem posebej citiral. Pri hišah so zapisani ci- tati iz zbirke listin, kjer pomeni prva številka številko knjige listin, druga pa stran v knjigi. o tem pozneje. Dolgo me je debela knjiga listin št. 21 za leto 1805. PO obsežnosti presega vse prejšnje in poznejše letnike. Najprej sem mislil, da so bili uradniki zaradi propada freisinškega gospostva pri reševanju zadev nekoliko v zamudi. Ko sem knjigo pregledal. sem opazil. da gre pri pravnih naslovih za pogodbe. Gospodarji so predajali kmetije mladoletnim in polnoletnim sinovom. Avstrija je bila vpletena v vojne z Napoleonom in je takrat že la vojake. Posestnikom pa ni bilo treba nositi vojaške suknje. Druga skupina starološke zemljiške posesti je spadala pod staro- loško gospostvo. Za zemljiško posest so že leta 1770 nastavili svojo zemljiško knjigo v obliki kronološke zbirke listin. Glavno knjigo - Satz Buch des Guts Altenlack so tudi pri tem gospostvu pozneje, okrog leta 1830. Glavna knjiga navaja podatke za nazaj, od konca 18. stoletja. Pri starejših vpisih ni opomb, kje v listinskih knjigah je pogodba (pravni naslov) zavedena. Od 19. stoletja so pri vpisih v glavni knjigi že navedbe, kje lahko pravni naslov preverimo. Glavno knjigo je leta 1850/51 Ed- vard Strahl. Na okrajnem so jo vodili naprej še do sredine 80. let 19. stoletja. Ko je bila intabulacijska rubrika v knjigi, kamor so vpisovali zadol- žitve in druga bremena, polna, so sredi 19. stoletja dodali še novo knjigo, ki pri vpisu lastništva ne prinaša novosti. H glavni knjigi spadajo štiri knjige listin. Prva obsega od leta 1770 do 1793. Listine sta zapisovala uradnik Jožef Georg Passler in Jožef Demšar. Druga knjiga je iz let 1794 do 1827. Vanjo so vpisovali podatke Passler, Demšar, uradnik Maksimi- lijan sodnik Maks Cebal (Ze ball). Leta 1818 se je že pojavilo ime Friderika Anzelma viteza Strahla, tedaj še kot zakupnika, in leta 1819 že kot lastnika posesti. V tretjo knjigo so vpisovali listine od leta 1827 do 1842(43). 18 ________ _ __ _ ___ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Vodili so jo zakupnik ranocelnik in zdravnik Anton Gerbec, pa uradniki zemljiške knjige. 48 Isto velja za knjigo med letoma 1842 in 1851. Razen v Stari Loki je imelo starološko gospostvo posest še v okoliških vaseh in na Sorškem polju v Žabnici. v Hrašah in Vodicah. Tretji sistem zemljiških knjig je namenjen starološki cerkveni posesti. Glavne knjige obstajajo za vrst cerkvene posesti: posest župnijske cerkve (pfarrkirche), cerkvenega imenja (Kirchengilten) in (Pfarrhofes). Slednja ima dodatek, ker je bila rubrika vknjižb prenapolnjena. Posebna knji- ga je starološki cerkveni posesti zunaj loškega ozemlja. Ta posest je bila v Dragi. Sori, Dolu in na Vse glavne knjige so bile rekon- struirane oziroma napisane verjetno šele v štiridesetih letih 19. stoletja, celo okrog leta 1850, s podatki za nazaj do 19. stoletja. V prvo knjigo zbirke listin niso gledali, zato v glavnih knjigah ni starejših vpisov, razvidnih iz teh listin. Poleg glavnih knjig cerkvenih posesti obstaja sedem knjig skupne vrste listin za cerkvene posesti. Te knjige so zanimive. V prvem zvez- ku, ki deli pravne naslove v tri kategorije: A - pisma, B - zadolžnice in C - kupna pisma, dobimo vpisane listine od leta 1778 (1761) do 1784. Zapi- sovali so jih župniki. npr. Franc Leopold Kalin (Calin), tudi svetni uradniki loškega gospostva - Jožef Jurij Passler, Ignac Anton Prenner in drugi. Druga knjiga obsega obdobje med letoma 1785 in 1805. Vodila sta jo administrator, civilni uradnik Maksimilijan in župnik Matevž Pav- lin. Med letoma 1800 in 1803 je zaradi bolezni župnika Pavlina listine podpi- soval Maskirniljan kot (Bewollmachtiger Grundo- brigkeit Stellvertretter ali z drugim naslovom Altlack Grundbuchs Verwalter). Tretja knjiga obsega med letoma 1805 in 1819. so jo pisali župnik Schwarz in civilni uradniki, ki jih poznamo s takratnega knjigaje bila pisana med letoma 1819 in 1829. Že leta 1820joje pisati župnik Jernej leta 1829 pa župnik Franc Muli (Mulley, Mulej) in vrsta civilnih uradnikov, vendar Peta knjiga prinaša listine od leta 1829 do 1840(41). so jo vodili župniki Franc Muli. Gregor Jereb in Jakob Dolenc. V njej je podpisanih manj civilnih uradnikov. Šesta knjiga vsebuje podatke od leta 1840 do 1847. jo je pisal župnik Jakob Dolenc, pa tudi laiki. Leta 1847 je listine vpisovati slavni župnik Franc Kramer. Zadnja, sedma knjiga obsega obdobje med letoma 1847 in 1851. Vodil jo j e Kramer, ki je s podpisom leta 1850 tudi ostale knjige. Vpisi po letu 1850 so le še delo civilnih uradnikov, ki so zemljiško knjigo prevzeli naslednje leto. Glavne knjige so vodili do sredine 80. let, ko so nastavili novo zemljiško knjigo. Za svojo razpravo sem upošteval le knjige za posest v Stari Loki. Sta- rološka cerkvena posest je bila še v številnih vaseh okrog Stare Loke in na Sorškem polju, v Dorfarjih, Spodnjih Bitnjah, Žabnici ter na Praprotnem v Selški dolini. Zunaj današnjega loškega je bila posest v Kranju, v 48 France Štukl, Zdravstvene zadeve v Škofji Loki do druge svetovne vojne, LR 21, 1974, str. 103. 19 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _________ _ ____ _ _ in na Jami. Po delitvi župnije leta 1804 in ustanovitvi samostojne mestne fare v Škofji Loki so dobili staro posest beneficija sv. Trojice, kapele sv. Trojice, oboje s sedežem na Placu, in beneficij sv. Ane na gradu. Kapelo in beneficij sv. Trojice je konec 15. stoletja ustanovil Volbenk Schwarz. To posest so sestavljali redki podložniki tudi v Stari Loki in jih pri hišah sproti navajam. Sicer je imela ta posest podložnike še Na Logu, zunaj loškega ozemlja pa v Kranju, na v in Žabnici. Glavna knjiga te posesti se imenuje Grundbuch der vereinigten Pfarrhofs GLilten in Stadt Lak. Pod naslovom Suplement Band zum Grundbuche St. Trinitatis se nadaljujejo vpisi iz prejšnje knjige. Obe knjigi sta bili nastavljeni sredi 19. stoletja in rekonstruirani po starih zbirkah listin. Za kaplanijo sv. Ane so listinski vpisi od okoli leta 1770 do leta 1804. Za beneficij sv. Trojice so vpisi v dveh knji- gah. Prva obsega listine od leta 1740 do leta 1806, druga od leta 1777 do leta 1803 (1811). Zaradi na novo nastale župnije in nereda v obeh serijah listin so leta 1804, ob ustanovitvi nove župnije v mestu, nastavili novo zbirko listin za loško cerkveno posest župnije sv. Jakoba. Prva knjiga obsega leta 1804 do 1832, druga obdobje med letoma 1833 in 1851. To škofjeloško posest nava- jam zaradi nekaterih staroloških podložnikov, ki se jim je z ustanovitvijo loške mestne fare spremenil zemljiški gospod in so kot podložniki prišli pod loško župno posest. Svetoduško gospostvo - Gut Ehrenau je imelo kar nekaj podložnikov v Stari Loki . je sezidal Franc Matija pI. Lampfritzhaimb, ki je bil med leto- ma 1659 in 1684 loški glavar. Na tem so bile tri kmetije. 49 so imenovali Ehrenau. Po Pokornu, ki povzema Valva- sorja in druge starejše zgodovinopisce, naj bi ime prišlo od lepe lege ki se razgleduje proti Crngrobu (Ehrenau - Ehrengruben, op. p.), in deloma od razgleda in okolice (Ehren-Au).50 Ime Ajmanova je grad dobil po lastniku Antonu Jožefu HaymanuSI . PO so mu rekli Ajman. Najbolj enostavno ji danes pravijo kar svetoduška V njej so sedaj loške uršulinke. Poleg glavne zemljiške knjige za to posest, nastavljene sredi 19. stoletja in v 80. letih 19. stoletja, obstaja še zbirka listin. Iz te so rekonstruirani vpisi v glavno knjigo nazaj do 19. stoletja. Prva zbirka listin, originalno vezana, obsega listine med letoma 1777 in 1809. Kljub stari vezavi so te kronološko pomešane. Druga knjiga vsebuje listine od leta 1810 do 1851. Obe knjigi listin so podpisovali, posebno v redkeje sodni uradniki. V drugem delu je že vpisov sodnih uradnikov. Opaziti je, da so svetoduško in starološko zemljiško knjigo in listine obeh gospostev po- gosteje podpisovali manj pomembni uradniki, ki so se v glavni zemljiški knjigi loškega gospostva redko pojavljali. V loškem arhivu hranimo fond in gosposke Ehrenau, kjer je ohranjenih nekaj serij urbarjev in sem jih zato 49 Blaznik. str. 330. 50 Pokorn. DIS. str. 569; Valvasor. III. XI. str. 127. 51 Pokorn. DIS. str. 570. 20 ______ _ __________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE pri podatkih za hiše. 52 Zanimivo je vprašanje, kje so hranili zemljiške knjige pred letom 1851. Freisinške so bile na gradu. Ostale so podpisovali lastniki gospostev: staro- loški in svetoduški starološki župnik. Najverjetneje so bile knjige na sedežih gospostev. Podpisi uradnikov glavne zemljiške knjige tudi pri drugih gospostvih dajo misliti, da so posamezna gospostva pooblastila uradnike zemljiške knjige pri loškem državnem gospostvu na gradu tudi za vodenje svoje evidence. Pri glavni zemljiški knjigi so potem podpisane listine zbirali in jih vezali v knjige. Leta 1850/51 so uradno zemljiške knjige bivših zemljiških gospos- tev. Vodstvo zemljiških knjig je prevzelo Okrajno v Škofji Loki . Vpise za te posesti so potem v glavnih knjigah, ki so bile nove po letu 1830, na- daljevali do leta 1871. Takrat so uvedli novo zemljiški knjigo, ki jo še uporab- ljamo. Ponekod so vpise v starih glavnih knjigah nadaljevali še po letu 1871 oziroma 1872, saj je uvajanje nove zemljiške knjige trajalo dalj Žal se nam ni ohranila zbirka listin med letoma 1850/51 in 1872. Ta dvajsetletna prekinitev vrste listin je edina od starih podložniških listin iz druge polovice 16. stoletja do danes. ARHIV ŽUPANSTVA STARA LOKA arhiva se nam je ohranilo le za 40 cm, skoraj 53 Obsega v letih 1909-1941. Starejši župani so uradovali doma. Nekaj let pred drugo vojno so bili uradni prostori v hiši pod Plevno, pri Seliškarju, danes Ljubljanska cesta št. 4. Ob propadu stare Jugoslavije so na vrtu te hiše kurili papirje. 54 Kaj je takrat zgorelo, ne vemo. Na pri nas ohran- jenem delovodniku se vidi, da je bila knjiga že v ognju. Ohranili so se nam kazenski registri, delovodnik iz let 1940-41 , razne in domovinske evidence in nepopolne gradbene zadeve med letoma 1932 in 1941. Manjkajo vsi pomembnejši dokumenti, predvsem sejni zapisniki, in spisi po delovodniku. ARHIV KRAJEVNEGA lJUDSKEGA ODBORA STARA LOKA 1945-1949 Ohranjenega je okrog pol metra gradiva Krajevnega ljudskega odbora Stara Loka. Jeseni 1949 so se Mestnemu ljudskemu odboru v Škofji Loki.55 Na zasedanju Mestnega ljudskega odbora Škofja Loka, 24. 12. 1949, so že govorili o delu nekdanjega Krajevnega ljudskega odbora Stara 52 ZAL ŠKL. Ehrenau. fase. 1- 3b 1-7. oziroma druga oznaka: C-1) izkazi- a) urbarialni 1- 13. Naprej Ehrenau-U =urbarji. 53 ZAL ŠKL. Stara Loka 1909-1941. Arhivisti merimo gradivo v metrih. po policah. 54 Izjava Petra Porente in sosedov. hiše. kjer je bilo leta 1941 župnastvo; leta 1969. 55 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS. U. 1. LRS. VI. št. 33. 25. 10. 1949. 21 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ Loka. 56 Ohranjeni so zapisniki sej odbora, delno tudi t . i. organi- zacij, to je zapisnikov odbora Osvobodilne fronte in zborov volivcev. To ob- dobje bi zaslužilo posebno razpravo, vendar sem pri delu za to knjigo ugoto- vil, da sedanji še ni zrel za objektivni prikaz teh dogodkov. Zato sem to gradivo uporabljal le za primerjave. ŽIVlJENJE IN DELOVANJE FRANC-A KS. KRAMERJA, KORARJA V lJUBlJANI, POPISANO OD NJEGA SAMEGA Kanonikov duhovnik Karel Klun, je v Drobtinicah št. 25 in 26 v letih 1892 in 1893 objavil Kramerjevo avtobiografijo. Leta 1893 je življenjepis izšel še v posebnem odtisu. Podjetni župnik je sam popisal svoje župno delovanje na Fari med letoma 1847 in 1867. Gre za imenitno pisanje. Za rep je še ujel fevdalne razmere v Stari Loki pred revolucijo leta 1848. Za ilustracijo naštevam poglavja: Moj poklic v Staro Loko, Moj prihod v Staro Loko, Prenovljenje Farni prihodki, Leto 1848, Moja služba ob ko sem izgubil prihodke, Odškodovanje desetine in drugih dolžnostij, Farna cerkev, Prva moja poskušnja z novo cerkvijo, Druga poskušnja, da bi zidal cerkev, izpodleti, S cesto v Crngrob, Nova cesta k sv. Duhu, Prenavljanje podružnic, Podružnica sv. Nikolaja v Bitnem, Podružnica sv. Urha v Žabnici, Podružnica Matere Božje v Crngrobu, Starost in usoda Crngrobske cerkve, Crngrob o mojem prihodu, Izprememba Crngroba, Podružnica sv. Uršule v Pevnem, Podružnica sv. Urha na Križni gori, Cerkev sv. Gabrijela na Planici, Podružnica sv. Duha, Z novima nova cerkev, Usoda rožnivenške pri Fari, Prva znamenja nevidne roke se kažejo, Cerkev kazati rebra, Moj zadnji nagovor, osnove, Opomin skrivnih nasprot- nikov, Pri kopanju temelja, Pilotiranje temelja, Borba z vlado se Po Poslovljenje od stare cerkve, Popoldanska prigodba, Blagoslov- ljenje vogelnika 28. junija 1863, Usoda z zvonikom, Slabost stolpa stopa na dan, Obravnava zastran novega stolpa, Hudi napadi nastopajo, Usoda sta- rega zvonika, Izdajalec se zve, zvonikove stavbe, Tesarska dela, Konec dela v prvem letu, Prva služba božja v novi cerkvi, Napredovanje stavbe v letu 1864, Kako se je z lesom godilo, Stolp se dalje zida, Stolp pokrivajo, Naprav- ljanje notranje oprave v novi cerkvi, Blagoslovljenje cerkve, Usoda pokopa- Nekoliko naprav v cerkvi, cerkve, Še druge se naprav- ljajo, Od kod toliko denarjev?, Še nekatere opazke, Moj poklic v Ljubljano, Dostavek. Namenoma sem na tem mestu naštel vsa poglavja, ki ka- žejo pretkanega moža, ki ga zanimata denar, gospodarstvo, delo, in sla- va. Škoda je, da še ni izšel ponatis (s komentarjem) te starološke inventure od leta 1847 do 1867. 56 v v ZAL SKL. MLO Skofja Loka. fase. 10. št. 16. 22 ____ _ __________ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE POKORNOVA LOKA V DOMU IN SVETU Med je še vedno najbolj priljubljeno zgodovinsko branje Pokornova Loka. Prva polovica devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila na zgodo- vinskem izredno produktivna. Leta 1893 je izšel Kramerjev življen- jepis, ki sem ga že omenil. Leta 1894 so izšli imenitni Kosovi Doneski k zgo- dovini Škofje Loke in njenega okraja.57 Kljub kvalificiranosti avtorja je ta publikacija med neznana. O Stari Loki nima kakih poseb- nih podatkov. Ti so bolj osebam in njihovemu delovanju. Pokornova Loka v Dom in svetu je bila med pogosto bran- je. Šele publikacije dr. Pavleta Blaznika in prof. Franceta Planine so to domoznansko O Stari Loki govori Pokorn med tekstom. po- sebno je obdelal starološki grad in župnijsko cerkev. 58 je, da se je Pokorn tako kot Prifarca. Rojen je bil v loškem predmestju Kar- lovcu. V ko je pisal delo, je bil starološki kaplan. Podobo je raztegnil na vso župnijo.59 Lik je razširil v okolico. 60 Ko je napisal Loko, je bil še mlad. zato, verjetneje pa zaradi poznejše poklicne usmerjenosti, je zapiske o Loki rokopisno nadaljeval še pozneje kot besniški župnik in škofijski arhivar. Ta rokopisna je ohranjena v Nadško- fijskem arhivu v Ljubljani. Leta 1995 je inž. Pavle oskrbel prena tis besedila v posebni publikaciji. 61 POKORNOVA V NADŠKOFIJSKEM ARHIVU V UUBUANI Pokornova je v Nadškofijskem arhivu na mestih. Naj- demo jo pri posameznih župnijah, s katerimi se je ukvarjal. in še posebej v nje- govi Loka je Pokorn do smrti dopolnjeval in popravljal, seve- da le v rokopisih. Pregledoval je razne arhive, predvsem starološki župnijski arhiv s starimi knjigami. Zanimivi so njegovi rokopisi. ki se nanaša- jo na Staro Loko: župniki. kaplani in drugi dušni pastirji in poglavje Stara Lo- ka. Ta del rokopisa je in podpisan: V Besnici. dne 20. junija 1908. 62 Rokopis poznamo že iz objave v Domu in svetu, nekatere zadeve pa je na novo zapisal. Te zapise sem uporabil in jih citiram kot Pokornov zapis iz leta 1908. Pokornova kartoteka slavnih in seveda tudi Prifarcev, je izdelana na 57 Dr. Franc Kos. Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja. Ljubljana 1894. V nadaljevanju: Kos. Doneski. 58 Pokorn. DlS . starološki grad. str. 533-536 in župna cerkev. str. 599-603. 59 Pokorn. DIS. str. 180. 60 Pokorn. DIS. str. 213. 61 France Pokorn. Loka. Krajepisno zgodovinska Prenatis iz revije Dom in svet. letnik 7. (1894). uredil in spremno besedo napisal Pavle izdalo Muzejsko društvo v Škofji Loki. založila obrtna zbornica Škofja Loka. maj 1995. Loški razgledi. Doneski 4. 62 NŠKAL. Pokornova zgodovinski zapiski. fasc. 41. Naprej Pokorn. fase. 41 (v razliko Pokorn 1908 v istem fasciklu). 23 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ __________ _ ___ _ polovici formata A4. Spomina vredne osebe so abecedno UPRAVNE ZADEVE Loško gospostvo je bilo upravno razdeljeno na urade (officium). ki so se navadno imenovali po naselju. Do leta 1501 so se ti uradi preime- novali v župe z župani na Zanimivo je. da zemljiška knjiga še v 19. sto- letju uporablja izraz Amt - urad. PO Blazniku je Stara Loka spadala v bavar- sko župo. ki se je pozneje imenovala bitenjska. po vasi Bitnje. V ta urad so spadale vasi od Okroglega. Gorenje Save. dela na severu. do Suhe. Hoste in Puštala na jugu. Poseben urad je bil na kamor so spadale še Pungert in pozneje ukinjena župa Praše. 64 Okrog Stare Loke so spadale pod bitenjski urad vasi Virlog. Vešter. Pevno. Grenc. Virmaše. Stari dvor. Sv. Duh. Forme itd. Nekaj vasi okrog Stare Loke je spadalo v gadmarski urad: Binkelj. Moškrin. Trnje. Vincarje in del Tako pravi dr. Blaznik. 65 Zemljiške knjige imajo še boljšo razporeditev vasi. Vsi gospostvu podložni grunti in kajže na Fari so vpisani v gadmarskem uradu. V bitenjskem uradu je bila vpisana le kajža v Papirnici. ki je takrat spadala še pod Virlog. Papirnice še niso šteli za kraj. Uradnega imena za Pa- pirnica do konca 19. stoletja niso poznali. Hiše so med Staro Loko. Virlogom. verjetno Pevnom in celo Virmašami. Tudi za ostale vasi ima zem- ljiška knjiga podatke. Pevno je spadalo v gadmarski urad. En pod- ložnik v Veštru je bil gadmarski. tja je spadal tudi eden v Žabnici. V gadmar- skem Binklju je bil bitenjski podložnik. v bitenjskem Crngrobu pa en gadmar- ski itd. Zemljiška knjiga je po hišah pripadnost uradom. kar iz ur- barjev ni bilo vedno razbrati. Zato dr. Blaznik ni vsega lokaliziral, kot sem povedal že na Nejasen je nastanek vasi Binkelj. Najstarejši urbar našteva leta 1291 v Stari Loki 19 oziroma 18 hub v bavar- ski. pozneje bitenjski županiji. V gadmarskem uradu je naštetih še pet hub. za katere je dr. Blaznik zapisal, da se je pisec urbarja zmotil in jih je potreb- no lokalizirati v Binkelj. Menim. da gre za gadmarske enote v Stari Loki, saj urbar citira "que dicuntur huebe weinzverleriorum".66 Vas Binkelj - Winkel (vogal. kot. - kar odgovarja legi kraja) bi smeli že po imenu šteti za del Stare Loke. vendar se v tem to ime še ne omenja. Zasledimo ga šele v 63 NŠKAL. fase. 212 - Pokorn. kartoteka slavnih V nadaljevanju Pokorn. fase. 212. 64 Blaznik. str. 408. 65 Blaznik. str. 408-410. 66 Pavle Blaznik. Srednjeveški urbarji za Slovenijo IV. Urbarji freisinške škofije. SAZU 1963. str. 135. Naprej: Blaznik U. 24 _ ___ ___________ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJ I LOKI !lI. - STARA LOKA IN NJ ENE HIŠE fevdni knjigi iz konca 14. in 15. stoletja. 67 ime am Puhel in in Winkel dr. Blaznik France Kos navaja v urbarju 1560 ime Am Puchl za vas Vešter. 68 Am Puhel je verjetno del Stare Loke nad cerkvijo, med- tem ko je Winkel, Binkelj postal pozneje posebna vas. Dr. Blaznik je v svoji rekonstrukciji vasi in enot vodil Binkelj kar od leta 1291 dalje, ga ni še v urbarju leta 1560. 69 Po zemljiških knjigah je ob koncu fev- dalnega obdobja imela vas Binkelj 18 zemljiških enot, ki so bile pod- ložne: freisinškemu gospostvu, starološkemu gospostvu, svetoduškemu go- spostvu, imenju Loka, kapeli sv. Trojice in beneficiju sv. Ane. Od tega je bilo 7 gruntov, 9 kajž in 2 hišarja. vzamemo približno 3 kajže za grunt, kot so t o delali, je bilo na Binklja okrog 10 gruntov (vštevši dva hišarja)Jo Gadmarska enota je prvotno zajemala ki jim je županoval gade- mer - Hausgalter. Staro Loko smemo šteti sem, saj so bili v neposredni bližini na Kamnitniku vinogradi. Vodja bitenjske župe se je imenoval preco Oba urada sta bila precej nemško kolonizirana, gadmarski nekoliko manj, bitenjski pa precej, kar so ugotovili že Valvasor, Pokorn in Blaznik.?1 Majhen obseg gadmarskih gruntov oz. enot je bil povezan z vlogo teh podložnikov, ki so imeli precej obveznosti zobdelovanjem domini- kaIne zemlje. Na tem ozemlju je bilo kar nekaj dominikaIne zemlje (domci - dvorci). Do danes se je ohranilo ime naselja Stari dvor.?2 Takšna je bila freisinška upravna razdelitev do leta 1803. Z razvojem dr- žavne oblasti se je pokazala potreba po lastni upravni organizaciji. V prvem obdobju se je naslanjala na zemljiško gospostvo. Od 18. stoletja dalje se j e širila državna oblast. Leta 1748 so loško gospostvo v gorenjsko kre- sijo s sedežem v Ljubljani.?3 Zaradi razdrobljenosti zemljiških posestev j e oblast za potrebe nabornega sistema ustanovila nabornookraj ne gosposke. so te enote imenovali okrajne gosposke.?4 PO patentu z dne 22. 4 . 1780 so Kranjsko razdelili na 38 nabornih okrajev, ki so bili združeni v 18 kantonih. Prvi kanton, ki je pripadal (delegiranemu) gospostvu Loka, j e obse- gal skoraj celotno freisinško ozemlje, po popravkih po letu 1785 pa vso posest razen in Okroglega.?5 Okrajne oblasti so pridobivale vedno nove funk- cije: vodstvo vojaških zadev, hiš, razglaševanje zakonov, policij- 67 Blaznik - U. str. 223. 225. 234. 239. itd. 68 Kos. Doneski. št. 24. str. 38. 69 Blaznik. str. 408-410. 70 ZAL ŠKL. glavne zemljiške knjige za zgoraj navedena gospostva. 71 Blaznik. str. 47-48. 72 Blaznik. str. 63; Blaznik U. str. 79. 73 Blaznik. str. 357; Dr. Janko Polec. Kraljestvo Ilirija 1. del. Ljubljana 1925. str. 130. V nadaljevanju Polec. Kraljestvo Ilirija. 74 in karte o organizacijski strukturi v deželah Koroški. Kranjski. Primorju in Štajerski do leta 1918. Zgodovinsko bibliografski vodnik. redakcija Jože Žontar. Graz- Klagenfurt - Ljubljana - Gorizia - Trieste 1988. str. 88. V nadaljevanju Žontar. 75 Blaznik. str. 358; Polec. Kraljestvo Ilirija. str. 132-133. 25 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ ske zadeve, sanitarne zadeve, materialno skrb za šole itd.?6 V bitki pri Marengu leta 1800 so Francozi porazili avstrijsko vojsko. PO miru v Lunevillu naslednje leto so nemški posvetni knezi za izgubljeno posest ob Renu, ki jo je zasedla Francija, dobili ozemlja cerkvenih posesti. Leta 1803 je freisinški škof izgubil status posvetnega kneza in so zato škofiji odvzeli po- sest. Loško ozemlje so v avstrijsko komorno ozemlje.?7 PO letu 1803 je dobila država vodstvo loškega gospostva. Za Francozov je spadalo loško ozemlje kot sedmi kanton v ljubljanski distrikt.?8 Stara Loka je bila me- rija. PO avstrijskih preureditvah uprave po Napoleonovem padcu je leta 1817 loško ozemlje pripadlo pod ljubljansko okrožje kot okrajno gospostvo št. 9 - Državno gospostvo Loka. Okraj je bil razdeljen na glavne Takrat se je glavna Žiri, sicer pa so ostale v mejah freisinškega gospostva. Stara Loka je dobila glavno Na te je bil nadrihtar. Glavna je obsegala predele župnije v mejah pred odcepitvijo loške mestne fare leta 1804. Iz poznejše loške župnije je starološka obdržala še Suho, Trato, Lipico, in Gorenjo vas. V ožjo Stara Loka so spadale vasi Trnje, Binklej, Vešter in Virlog.80 Starološki nadrihtar je bil gospod Vincenc Demšar, iz Dorfarjev, stara h . št. 12. Žal je v letih 1818 - 1821 gospodarsko propade1. 81 Stara Loka je bila še za že omenjene vasi Binkelj, Vešter, Trnje in Virlog. Podrihtar je bil Miha Wolgemut (1766-1851) iz Trnja, po Erbežnik. To ime se je razvilo iz Rubežnika, kar so župani tudi bili. Med letoma 1814 in 1816 si je ob novi cesti proti Železnikom sezidal imenitno hišo. in že gradnjo je kupil od starološkega Jožefa Demšarja. Pozneje je Miha Wolgemut še dokupoval posest, t . i. Jurijevo kajžo na Trati in grunta v Virma- šah. Zaradi njegove funkcije rihtarja oziroma podrihtarja se je pri novi hiši na Fari do danes ohranilo ime pri Rihtarju, je stara hiša po- drta in je na njenem mestu nova stavba. 82 Za vas Stara Loka je bil zadolžen odbornik Martin Hafner iz Stare Loke, stara št. 35, Partiževa kajža. Neki Martin Hafner se je okrog leta 1806 priženil na Jamnikov grunt na Fari, takrath. št. 37. 83 Revolucija na Dunaju leta 1848 je prinesla spremembe. naj bi do- bile samoupravo. zakon iz leta 1849 je sicer izšel, vendar do objave deželnih zakonov ni prišlo. 84 Po ukazu c. kr. "ministrov no- 76 Jože Žontar. Nastanek in razvoj upravnih okrajev na Slovenskem do leta 1849. Zgodovinski št. 34. Ljubljana 1980. št. 1-2. str. 119-155. passim. 77 Blaznik. str. 445-446. 78 Pokorn. D[S . str. 344. 79 Polec. Kraljestvo Ilirija. str. 313. 80 y France Stuk!. Nadrihtarji in podrihtarji v Škofja Loka in Stara Loka po letu 1814. LR 36. 81 1989. st r. 45-46. Naprej Nadrihtarji. France Štuk!. Nadrihtarji .. .. str. 48. 82 Glej hišno številko Stara Loka 40. 83 Opomba 44. str. 48. 84 Jože Žontar. red za Kranjsko leta 1866. Zbornik ob 90. letnici Zgodovinskega arhiva 26 ____ ________ _ ___ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III . - STARA LOKA IN NJENE HIŠE tranjih zadev, pravosodja in dnarstva" (danes bi rekli financ, op. p.) z dne 4. februarja 1854, s katerim so razglasili in sodni ustroj vojvodine Kranjske, so navedli v pregledu okrajno glavarstvo Loka in v njem ali sosesko Stara ali Mala Fara. 85 absolutizma samoupravi ni bil naklonjen. Glede na prejšnji obseg je bila Stara Loka po navedbi iz leta 1854 nekoliko manjša od Posebni sta postali Dorfarje in Po letu 1866 so nove zaživele. Po seznamu iz leta 1869 so (upravni) okraj Škofja Loka odpravili in ga okraju Kranj. oblast na tem je dobil okraj v Kranju. V mejah biv- šega okraja so za sodno oblast ustanovili Okrajno v Škofji Loki. Sodni okraj se je tako ohranil v mejah bivšega gospostva. Loka je bila prikrajšana za glavarstvo. Stara Loka je s Dorfarjev in postala spet Takšna je obstajala, ne glede na spremembo države leta 1918, vse do leta 1945. Zaradi obsega do Žabnice na severu in na vzhodu, so bili župani tudi neprifarci. Poleti leta 1969 sem obiskal takrat 86-letnega Petra Porento, po Al ovca iz Stare Loke. Bil je pred- vojni odbornik in pomemben vaški mož. Ta mi je naštel vrsto župa- nov, ki se jih je še spominjal. Jakob - Blažeškuc in Franc Dolenc, vul- go Jošk, sta bila iz Stare Loke. Ostali župani so bili Gašper Triller, po ŽejgI, je bil gruntar v Virmašah. Leta 1921 ga je nasledil Gašper Karlin, s Plevne na Suhi. Leta 1927 je postal (najmlajši) župan in posestnik Anton Hafner, Jošk s Trate oziroma Starega dvora. Leta 1937 so za župana izvolili Ivana Avguština, posestnika in trgovca, po Erbica iz Leta 1940 se je še podpisoval za župana. Kdaj je prevzel županske posle Janez Šifrer, po Polenc iz Žabnice, nisem mogel ugotoviti. Zadnja župana sta imela že poklicnega tajnika Antona Host- nika, vulgo Škampca s Suhe, ki je uradoval v najeti hiši pri Seliškarju pod Plevno, danes Ljubljanska cesta št. 4. Nemška oblast je nadaljevala skoraj do konca leta 1941 . Podolžni žig se je glasil: Gemeindeamt AltIak, uradni okrogli: Siegel der Ge- meinde Altlack, z znakom v sredini. Iz pisanja besede Stara Loka je razvidno, da žiga nista nastala posestne liste (Erfassungsbogen) so v maju popisovali razni uradniki, tudi takratni brezposelni slovenski je izdajala karte zagotOVljene preskrbe in prehrane. Na enem redkih ohranjenih dokumentov iz tega obdobja se je v avgustu 1941 podpisal v. d . župana Johann Schiffrer (Janez Šifrer). Zadnji dopis s starološkim žigom je ohranjen iz novembra leta 1941. Na Ljubljana. Gradivo in razprave 8. Ljubljana 1988. str. 88 - 103. 85 Deželni vladni list za Kranjsko vojvodino. Pervi razdelk. Xl. Del. VI. 1954. str. 217- Ukaz c. k. ministrov notranjih zadev. pravosodja in dnarstva 4. Februarja 1854. s katerim se razglašuje in sodna uredba vojvodstva Kranjskega. 86 Žontar. red .... str. 98. 87 Žontar. red .... str.100. 88 Izjava Petra Porente. Alovca leta 1969; Kronika. passim. 27 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ seznamu brezposelnih oseb brez datuma je v glavi dopisa že naslov: Ge- meinde Bischoflack, Untergemeinde Altlack. Delovodnik za leto 1941 so maja delno voditi v Pri vpisih niso bili dosledni. Zadnji vpisi v delovodnik so iz 19. novembra. V letu 1942 ni sledu o spisih in samostoj- nosti Vprašani Prifarci so mi povedali, da se ne spominjajo, da bi med vojno dalje delovala. V Žabnici so imeli med drugo svetovno vojno svojo in leta 1941 niso prišli pod Škofjo Loko. Leta 1945 je Stara Loka postala sedež Krajevnega ljudskega odbora (KLO). Ta je bil dosti manjši od predvojne Obsegal je Binkelj, Staro Loko, Vešter, Virlog in Trnje. PO letu 1946 so se mu pridružile vasi odpravljenega Krajevnega ljudskega odbora Pevno. Ta je obsegal Moškrin, Pevno, Papirnico, Crngrob, Križno goro, Lavtarski Vrh in Planico. Stari Loki so pripadli Pevno, Moškrin, Papirnica in Križna gora, druge kraje so dodelili Krajevnemu ljudskemu odboru Žabnica. Nekaj je bila Križna gora v KLO Žabnica. Ostali predeli predvojne so prišli pod Krajevni ljudski odbor Trata - Kolodvor in Krajevni ljudski odbor Do leta 1948 je KLO Stara Loka spadal pod okraj Škofja Loka. Z marcem 1948 so okraj Škofja Loka odpra- vili. 9I Jeseni 1949 so Krajevni ljudski odbor Stara Loka Mestnemu ljudskemu odboru v Škofji Loki.92 Ohranjeno gradivo Krajevnega ljudskega odbora Stara Loka in dokumenti v Mestnem ljudskem odboru Škofja Loka kažejo na to združitev. Leta 1952 je Mestni ljudski odbor Škofja Loka postal Ljudski odbor mestne Škofja Loka. Ustava iz leta 1963 je dovoljevala ustanavljanje krajevnih skupnosti. PO ustavi iz leta 1974 je ustanavljanje teh postalo obvezno. Krajevna skupnost Stara Loka je poslovati 1. januarja 1965. Sklep o njenem delovanju je sprejela 14. aprila 1965. 93 S 1. januarjem 1972 so se pri- h Krajevni skupnosti Škofja Loka. 94 Na referendumu 25. maja 1980 so se izrekli za preoblikovanje krajevnih skupnosti. Spet je delovati Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik. 95 PO velikosti in pristoj- nosti se njeno delovanje ne more primerjati s stoletno tradicijo. Od januarja 1995 je Stara Loka v novi Škofja Loka. Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik še deluje. 89 ZAL ŠKL. Stara Loka. fasc. št. 7. 9. 90 Zakon o upravni razdelitvi LRS. U. 1. LRS. III. št. 26. 3. 4. 1946; Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS z dne 2. aprila 1946. U. l. LRS. III. št. 62. 14. 9. 1946. Papirnica je takrat še spadala pod KLO Pevno. 91 Zakon o upravni razdelitvi LRS. U. l. LRS V. št. 9. 23. 2. 1948. 92 Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o upravni razdelitvi LRS . U. l. LRS. VI. št. 33. 25. 10. 1949; ZAL ŠKL. MLO Škofja Loka. fasc. 10. št. 16. zasedanje 24. 12. 1949. 93 Uradni vestnik Gorenjske. II. št. 12. Kranj. 26. 5. 1965. 94 95 Uradni vestnik Gorenjske. VIII. št. 16. Kranj. 25. 12. 1971. Uradni vestnik Gorenjske. XVII. št. 15. Kranj. 1. 7. 1980. Predpisi samoupravnih organov št. 188. volilne komisije KS Škofja Loka; Informacije. Krajevna skupnost Škofja Loka. št. 11-80. 22. 12. 1980. 28 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE CERKVENE ZADEVE - ŽUPNIJA o cerkvenih zadevah bom na tem mestu le kratko spregovoril. Dr. Pavle Blaznik je v svoji knjigi posvetil temu posebna poglavja. Ozemlje starološke prafare je bilo po stari razdelitvi od Karla Velikega v sklopu Oglejskega patriarhata, ki je versko oskrboval ozemlje do Drave na severu. Pozneje j e bila pražupnija skupno z župnijami. ki so nastale v obeh dolinah, v gorenjski arhidiakonat. je bil prifarški župnik celo arhidiakon za Go- renjsko. 96 Dr. Janez H6fler domneva, da je župnija nastala takoj po letu 973 in pred 1002. 97 piše v svoji Memorabilii. da sega župnija v 10. stolet- je. 9B Patrocinij sv. Jurija kaže na starost župnije in povezavo s Freisingom, kjer je Jurij tudi farni zavetnik. Dr. Janez HOfler navaja, da je "najstarejša Jurijeva cerkev v osrednji Sloveniji bržkone tista, ki so jo po letu 973 sezidali freisinški škofje v Stari Loki in iz katere se je razvila obsežna pražupnija n a loškem gospostvu; njen patrocinij lahko brez težav povežemo s freisinškim vplivom. "99 Leta 1 074 sta se freisinški škof Ellenhard in oglejski patriarh Sigehard sporazumela o zidavi cerkve na Vinjem vrhu na Dolenjskem ter o klerikih in cerkvah na loškem gospostvu. 100 V tej listini se že omenja cerkveno v Stari Loki. Freisinški škof ni imel cerkvene jurisdikcije, dobil pa je od papeža Inocenca II. (1130-1143) patronatsko pravico, na podlagi katere je dajal so- glasje k patriarhovim imenovanjem duhovnikov na loškem ozemlju. 101 Od drugih župnij sta segali na freisinški teritorij še pražupnija Sora, ki je vklju- del vasi na desnem bregu Sore, in pražupnija Šmartin pri Kranju. V to župnijo so spadale vasi do Spodnjih Bitenj, vasi severno od Planice in freisin- ška Jama na Sorškem polju. Po Blazniku in HOflerju naj bi takšna razdelje- nost na tri pražupnije kazala na staro urejanje cerkvene organizacije na tleh poznejšega loškega gospostva še pred freisinško podelilnico. 102 Župniji Šmar- tin in Sora sta prišli leta 1461 pod ljubljansko škofijo. 103 Župnija Stara Loka je bila prafara župnij v gospostvu, prejšnji ni. sedanji republiški upravni enoti ali dekaniji. Izjem na tem mestu ne bi na- števal. Blaznik, in HOfler so enotni v mnenju, da je bila že v 13. stoletju 96 Blaznik, str. 2 3 B. 97 Janez H6fler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem, Filozofska fakulteta, Razprave, Ljubljana 1986, str. 26. 9B str. 23. 99 Janez H6fler, O prvih cerkvah in pražupnijah na Slovenskem, Filozofska fakulteta, Razprave, Ljubljana 1986, str. 51. 100 Janez H6fler, Srednjeveška cerkev na Slovenskem, Dokumenti slovenstva, Cankarjeva založba, Ljubljana 1994, str. 54, fotografija listine. 101 Blaznik. str. 73. 102 Blaznik, str. 74; H6fler, passim. 103 Blaznik, str. 23B. 29 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI 111. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ urejena cerkvena organizacija v obeh dolinah. Leta 1296 se omenjata vikarja v poljanah 104 in Selcih.lOS Žiri naj bi dosegle takšen status v 14. stoletju. 106 Ti prvi vikariati so bili odvisni od župnije na Fari. Kljub temu, da sta bili župniji Selca in Poljane že od 15. stoletja samostojni fari. je ostalo nekaj vljudnosti, da ne podložnosti, obeh župniji Stara Loka. Leta 1668 so novega župnika v Selcih. Postavili so mu kar devet pogojev, kako naj se obnaša v novi službi. Pod dve je navedeno, da "loškemu župniku vsako leto brez upiranja odrajtati to, kar je vsled papeževe bule dolžan dati za škofovo mizo ("ad mensam episcopalem"). - Isto tako pridno hoditi k obletnicam, ktere se vsako leto obhajajo za umrle freisinške škofe v loški farni cerkvi. "107 O teh obletnicah pozneje. Tudi poljanskemu župniku se ni bolje godilo. Leta 1677 je pisal poljanskemu župniku Karlu Ignaciju Codelliju pri- farski sobrat ter ga spomnil njegovega pisma z dne 4 . novembra 1675. V tem pismu mu je obljubil poljanski župnik), da mu v teku enega leta povrne vse stroške, ki jih je imel (prifarški župnik) pri zidanju novega farovža v Poljanah. "Ako bi se to ne zgodilo, moral bi ga tožiti."108 Danes bi temu rekli ekonomska odvisnost. omenja, da so bili nekdaj na Fari štirje kaplani. Prvi je hodil k sv. Vidu v Bitnje, drugi v Selca, tretji v Poljane, v Žiri (popravljeno: tretji naprej v Žiri).1° 9 Tako misli tudi Pokorn, ko brez navedbe vira pravi, da "vse to ogromno po- sestvo j e imelo izprva le jedno samo župnijo: 'Mater faro', od koder so hodili duhovn iki na vse strani izvrševat duhovna opravila".IIO Za Pokornovega kaplanovanja na Fari so te župnije še neko miznino starološkemu župniku. Denar so župniki pobirali na ponedeljek po obletnici posvetitve cer- kve, to je po roženvenski nedelji v oktobru. To navado sta zapisala župnik Kalin in župnik in sem jo posebno obdelal v poglavju o navadah - t rentah. Janez H6fler domneva, da je imela starološka župna cerkev prvotno krstno cerkev na Suhi pri sv. Janezu Krstniku. lll Navaja, da je bila tam blizu voda itd. Menim, da je to malo verjetno. Župnijska cerkev je blizu vode: Sore, Potoka, pa tudi poleg cerkve izvira star studenec, ki kljub temu, da izpod ni bil nikoli strupen. Lega suške cerkve zunaj vasi kaže na poz- nejšo lokacijo, kakršne poznamo v loškem gospostvu, ko se niso mogli dogovoriti med soseskami in uradi o lokaciji cerkve, pa so to postavili na naj- bolj nevtralen teren (npr. Jamnik, Sv. Lovrenc, itd.). Pri teh lokacijah v neka- terih primerih ne stare poselitvene tradicije. Izkopavanja okrog 104 Cerkev na Slovenskem, Provincia ecclesiastica Slavena in LjUbljana, str. 91. V nadaljevanju es. 105 es, str. 94. 106 es, str. 11 1. 107 K D k' v l os, ones 1, st. 480, str. 262. 08 K D k' v 10 os, ones 1, st. 498, str. 268. 11 str. 3. 111 DI S, str. 218. Hofler, o. d. str. 59. 30 ____ _ ____________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE suške cerkve bi Hoflerjevo tezo podkrepila ali ovrgla. Pisnih dokumentov o tem pa zaenkrat niso našli. Po je bil v župnijski cerkvi star oltar sv. Janeza Krstnika, kjer so gotovo Leta 1532 je bila mestna cerkev sv. Jakoba, poznogotska dvoranska stavba iz leta 1471 in 1532, povzdignjena v vikariat. 113 Potem pa na Fari ni bilo sprememb do 19. stoletja. Tridentinski zbor je utrdil cerkvene obrede in v zvezi s temi mnoge prifarške in mestne navade. Leta 1751 so odpravili oglejski patriarhat in papež je naslednje leto usta- novil za njegov avstrijski del nadškofijo v Gorici. Župnije v loškem gospostvu so razporedili v gorenjski arhidiakonat goriške nadškofije s sedežem v Ljub- ljani. Med letoma 1785 in 1788 so po idejah Jožefa II. spremenili škofijske meje. Župnije v loškem gospostvu so pripadle ljubljanski škofiji, kjer so takrat novopridobljene duhovnike in duhovnije. 114 Iz zapisov iz leta 1788 je France Pokorn sestavil in objavil šematizem duhovnikov v ljubljanski nadškofiji. lIS V teh popisih se omenjajo dekanati, ki so jih takrat uvedli. Dekanat je cerkvenoupravna enota med župnijo in arhidiakonatom. Na loškem so takrat ustanovili štiri dekanate: v Poljanah, Žireh, Železnikih in Šmartinu pri Kranju. Stara Loka je spadala v šmartinski deka- nat, skupaj z vikariatom v mestu. Leta 1804 se je ta vikariat iz staro- loške fare in postal samostojna župnija. Za seboj je potegnil vse cerkve proti Poljanski dolini in Trato, Suho, in na Sorškem polju. 1I6 Leta 1840 je dobila eskpozituro Žabnica. Prifarški župniki se niso posebno trudili, da bi bila duhovnija zasedena in se žabniškim ekspozitom ni godilo posebno dobro. Samostojna župnija je Žabnica postala šele leta 1899. Z ustanovitvijo žabniške fare so se iz starološke fare vasi Spodnje Bitnje, Žabnica, Dorfarje in Forme. Leta 1980 je postala samostojna župnija podružnica pri Sv. Duhu. Na 19. stoletja je bila starološka župnija pod Šmartnim. je zapisal, da so poljanski dekanat ukinili leta 1821. Starološki se je osamosvojil iz šmartinskega leta 1822, ko so slednjega ukinili.lI? Starološki dekanat je potem pokrival skoraj celotno bivšo freisinško posest. PO zadnji vojni so na- slov dekanije spremenili v dekanijo Škofja Loka, kar je Prifarce užalilo. Naslov je sedaj zvezan s Škofjo Loko, vendar ne z župnijo oziroma loškim župnikom. Dekan je sedaj lahko katerikoli župnik v dekaniji in deluje naprej v svoji žup- niji. Že nekaj let je starološki župnik obenem tudi loški "tehant". Naj povem še, da je župnik v Stari Loki imel vedno naslov loškega - škofjeloškega žup- 112 str. S. 113 es. str. 103. 114 F. A. Dolinar. Slovenska cerkvena pokrajina. Acta ecclesiastica Sloveniae 11. Ljubljana 1989. passim. V nadaljevanju F.A. Dolinar. AES. sep. lIS Šematizem duhovnikov in duhovnij v ljubljanski nadškofiji 1. 1? 88. Preiskovalcem zgodovine na korist priredil in Pokorn. župniki, Ponatisk iz " Zgodovinskega zbornika". LjUbljana 1908. V nadaljevanju Pokorm. Šematizem. 116 es. str.103. Il? str. 23. 31 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ ___ _ _________ _ _ nika. Rezidenca je bila zunaj mestnega obzidja pri materi Fari v Stari Loki. V mestu je bil njegov mestni vikar do leta 1804. Vikar je moral biti v mestu stalno prisoten. Pomagal je v dušnem pastirstvu tudi na Fari.1 18 Prifarški župniki so bili v srednjem veku in še do konca 17. stoletja imenitnejši ljudje tudi z drugimi službami in ki z župnikovanjem na Fari niso šle vedno skupaj. so bili cela leta odsotni in jim je bila Stara Loka bolj v materialno korist. Za župnika Pankracija Eckerja je Santonino leta 1486 zapisal, da ob Kamnitem mostu v mestu "stoji vrh mestnega obzidja hiša gospoda župnika, ki jo zadnje poziduje zelo visoko na svoje stroške; iz nje je lep razgled na reko in most in rodovitno obdelano ravnico".119 Dalje piše Santonino, da "je bila (starološka fara, op. p.) imenitnejša od katere koli cerkve na vsem Kranjskem in je imela petsto dukatov do- hodka, zdaj (1486 op. p.) pa je že zelo osiromašena".1 20 Kramer piše v svojih spominih, da je bila Fara "jako med prvimi v škofiji"121 in da s "taki- mi dobrotami ni bilo v naši škofiji nobene druge fare".l22 Tako je bilo do zemljiške odveze, pa tudi pozneje se stanje ni bistveno poslabšalo, so se župnikovi dohodki zbirali kot pred letom 1848. Zato so na takšni fari sedeli starejši in zaslužnejši možje, kar pa v gospodarskem in pastoral- nem pogledu ni bilo vedno koristno. V pastoralnem delu so do reform Jožefa II. v župniji delovali naslednji sistemizirani duhovniki: župnik, vikar v mestu, prvi kaplan na Fari, drugi ali kaplan na Fari, beneficiat sv. Trojice v mestu in beneficiat sv. Ane na gradu. Redovne po letu 1712 v kapucinskem samostanu ne omen- jajo. Posebej je bila še v nunskem samostanu, prej klariškem, po letu 1782 uršulinskem. V samostanu je bilo kar nekaj duhovnikov. V mestu so bili še posebni beneficiati. Materialna osnova župnije je bil škofov delež v dajatvah v naravi, zem- ljiški posesti in denarju, beneficiji posameznikov v posesti in denarju, usta- novne maše cehov in posameznikov in seveda redni mašni inten- ciji. Za druge sodelavce v pastorali ali pri bogoslužju je bil njihov delež je bila tudi bera. Škofov deputat v žitu, od katerega je moral župnik odstopiti del in obema cerkovnikoma na Fari in v mestu, se je obdržal po letu 1803 in ga je do ukinitve leta 1848 vzdrževala država. Vse fevdalne boni tete so tega leta propadle. 123 Odškodnina za dese- tino, ki jo je pobiralo po župniji in od svojih podložnikov po Dor- farjih in Gorenji vasi , je znašala leta 1848 14.464 gld. Zaradi valutnih spre- memb in padca denarja je pred prvo svetovno vojno vsa ta odškodnina padla 118 Blaznik. str. 239. 119 Paolo Santon ino. Popotni dnevniki, Prevedel Primož Simoniti. Mohorjeva založba Celovec, Dunaj, 120 1991, V nadaljevanju Santonino, str. 40. 121 Santonmo, str. 40. 122 Kramer, str. 56. 123 Kramer, str. 62. Blaznik. str. 239; Kramer. str. 62. 3_2 ___________ ___ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE na 100 kron. dohodki so bili ocenjeni na 200 kron. Župnik je mora; iz tega denarja prehranjevati dva kaplana. Ker je opravljal tudi dekanska opravila, je dodatna sredstva za vzdrževanje dodal verski sklad. 124 Zanimive je, da so se dolgo po letu 1848 v zemljiških knjigah ohranile oznake pri tistih podložnikih, ki so bili podložni župniku v Stari Loki. Pozabili so se posamezni pravni naslovi, komu so bile enote podložne: ka- planiji, beneficijem itd. Po Pokornu je bilo podložnih v Stari Loki 15, v Veštru sedem, na Trnju štiri. vDorfarjih 11 (?- v Dragi 27 (? - veliko), v Crngrobu tri, v Virmašah devet, na Grencu tri. v Bodovljah pet, n a Laborah 14, v Sori 16, na dve, v Puštalu 14 in v mestu s predmestji sedem enot. 12s Starejši beneficiji so bili: Kostnica sv. Lovrenca poleg žup- nijske cerkve z donosom od podložnikov,126 kaplanija zgodnje maše ali 12 apostolov,l27 posest Svetega Rešnjega Telesa, itd. Sredi 16. stoletja so bili ti beneficiji še lepa posest z osnovo 158 gld.I 2B Že v 16. in v 17. stoletju so morali mnogo teh ustanov prodati, zamenjati ali pa so jih kako izgubili.I29 Po pregonu protestantov se je konec 17. in v 18. stoletju cerkveno življenje razvilo. Našli so se novi dobrot- niki. Iz diarija, ki ga je v prvi polovici 18. stoletja sestavil župnik Kalin, spo- znamo nove dobrotnike z novimi materialnimi osnovami za vzdrževanje du- Udarec je beneficijem in ustanovam zadal Jožef II. V 19. stoletju so se spet našli dobrotniki in z gotovino podprli stabilnost župnije. Med letoma 1891 do 1894 je v Stari Loki kaplanoval nam že znani France Pokorn. Ta je leta 1891 za potrebe zbral vse dokumente o teh zadevah in jih na novo popisal v Knjigo kaplanskih ustanovnih maš v župni cerkvi in v pod- ružnicah.I 31 Kar je Pokorn zbral in zapisal. je potem veljalo do prve svetovne vojne, ko so te ustanove ugasnile. Denar je šel za vojna posojila, opravila pa je pozneje škofija ukinila. na kratko strnemo njegove zapise, so v farni cerkvi ob koncu 1 9. stoletja delovale ustanove, ki so jih ustanovili naslednji dobrotniki: Wolfgang Schwarz, loški itd., leta 1486, 1124 gld Jernej Štrukel, župnik, leta 1633, in Matija Sluga, župnik v Burg- schleinitzu na Nižjem Avstrijskem (ali v Slivnici pri Mariboru?), leta 1732, 120 gld 124 Pokorn 190B. 125 Pokorn. prav tam. 126 Blaznik. str. 241 . 242. 127 Blaznik. str. 242. 12B Blaznik. str. 243. 129 Blaznik. str. 244. 130 NŠKAL. Župnija Stara Loka. fase. 23. 131 NŠKAL. Župnija Stara Loka. fase. 12 in IB. knjige. Citirano iz knjige brez oznake v IB. fasciklu - razne knjige: Liber in quo inseripta sunt saera fundata a RRDD Cooperatoribus in "Staraloka" peragenda in eeclesia paroehialieiusque 7 (popravljeno) 5 filiabus per annum. Ab anno 19B2 usque ad 1909. Ad sempiternam memoriam. Pisano v kapelaniji Starološki dne 19. novembra 1 B91 in na sv. Jederti dan 1 B92. Franee Srf. Pokorn. kapelan. 33 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ __ _ _________ --'_ Korbinijan Fii.rnpfeil de pfeilhaimb, leta 1656, s številnimi pridruženimi ustanovami, 600 gld Andrej župnik, leta 1718, 290 gld Marija Katarina plemkinja, leta 1780, 120 gld Marko Fik, posestnik na Formah, leta 1791, 120 gld Marija Križaj, samska, leta 1792, 600 gld Marjeta Dinzel de Angersburg (Linz, Enns), verjetno iz svetoduške graš- leta 1795, 80 gld Jožef Demšar, v Stari Loki, leta 1798, 120 gld Marija Strnad, rojena Kalan, leta 1798, 200 gld J era Dolenc, rojena Porenta, mlinarica pod mostom (verjetno Krevsovka, op. p.), leta 1800, 160 gld Gašper Pintar iz Stare Loke (Alovc) , s. d., 153 gld (glavnica pri privatnikih) Luka Karlin, Papežev gospod, leta 1809, 1088 gld (denar delno naložen pri privatnikih) Gregor iz Binklja 8 , Mertinar, leta 1818, najemnina (vsako leto 10 gld) njive "Lestina per Sore", v uporabi Jakoba Pokorna, njiva ocenjena na 21 0 gld Matevž iz Stare Loke, leta 1841 , 150 gld (denar pri privatnikih) Neža Bernik iz Stare Loke, leta 1825, 252 gld (denar pri Tomažu Kalanu - in pozneje, ko je ta pri Francu Pokornu - Primeu) Marija Kuralt, leta 1844, 175 gld Cecilija pI. Strahl iz starološkega gradu, leta 1850, 100 gld Anton Pokorn, Ararjev iz Binklja, župnik v Slavini. leta 1855, 214 gld (de- nar pri privatnikih) Jožef Pintar, Alovc iz Stare Loke, leta 1868, 50 gld, glavnica pri Tomažu Pintarju doma na gruntu Matija Lovša, organist in cerkovnik na Fari. leta 1881, doma iz Kašlja, biv- ši 250 gld. Denar z obrestmi je takrat bratov sin Andrej Lovša iz Kašlja. Ustanove iz konca 18. stoletja, ki jih Jožefove reforme niso prizadele, in tiste iz 19. stoletja so ostale samostojne in jih je bilo do Pokornovega pri župnijski cerkvi še 21. V 19. stoletju so jih reducirali in spet poprav- ljali. Pokorn je zasledoval v teh ustanovah predvsem kaplanske dohodke, ki jih j e na koncu Seveda so ti beneficiji prinašali dohodke tudi žup- niku. Zapisal je, da je popise za potrebe izdelal po dokumentih v žup- nijskem arhivu. Do njegovega je bilo marsikaj neurejeno. Za naprej naj bi vodili to evidenco kar so tudi izvrševali do leta 1909. Pod vsako po- stavko je Pokorn zapisal "in tako je zdaj v veljavi". S temi zapisi je naredil uslugo poznejšim kaplanom npr. Avguštinu Šin- kovcu, pozneje znanemu župniku in politiku na Jesenicah in v Škofji Loki .132 132 D • usan Kermavner. boji na Gorenjskem in delavsko gibanje na Jesenicah - Javorniku od 34 _ ____________ _ __ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Sredi devetdesetih let je užival starološko kaplansko družboslovec Ale3 Pokorn je da dajo ustanove kaplanoma, takrat je bil navadno že po eden, preko 103 goldinarjev dohodkov na leto. V isti knjigi si j e na koncu leta 1897 kaplan Stanko Peha rc letni Do- hodki so bili: od mašnih ustanov zaokroženo 124 gld, prispevek k 4 gld, denarne bire je bilo 279 gld, štolnine 24 gld, za hrano je dobil 126 gld, vrednost stanovanja je bila 25 gld, skupaj 584 gld kosmatega dohodka. Kaplan je odbil stroške: za vojaške pristojbine 3 gld, za zavarovanje pred ognjem 1 gld in 60 gld za vzdrževanje visokošo1ca, ki je bil pri njem tri mesece. Stroški so bili 64 gld. Prijavljenega dohodka mu je ostalo 5 19 goldinarjev, kar ni bilo malo, za kakih 6 krav ali pa 5 bikov.1 33 seštejemo vsote farnih beneficijev, dobimo znesek 6276 gld. Vrednostne papirje za podružnice so hranili posebej v nadaljevanju knjige. dodamo n a to župnijsko vsoto 4% obrestno mero, ki je še veljala za in ne za oderuško, dobimo 251 gld obresti. Kapital so naložili v rentah, obligacijah, vrednostnih papirjih. Danes bi temu rekli tudi v certifikatih. Zanimivo je, da je bil del denarja ob koncu stoletja še naložen pri privatnikih. Proti temu se j e ves boril dekan Kramer, je bila to stara cerkvena praksa. Stara navada je bila, da so dolgove Neposredno poso- janje cerkvenega denarja ter dolgoletna in truda polna izterjava obresti in glavnice cerkvi v drugi polovici 19. stoletja materialno in moralno ni u s- trezala. Ko so ob koncu prejšnjega stoletja postali stari izposoje de- narja od bogatih posestnikov, trgovcev, vaških mogotcev in cerkve nezadostni. je prav starološka župnijska struktura ustanovila eno naj- starejših hranilnic in posojilnic na loškem ozemlju. O tej ustanovi pozneje. Tudi maše so reducirali. predvsem tiste iz 1 7. in 18. stoletja. Vse stare ustanove pri podružnicah so na prvem mestu nava- jale župnika Matijo Sluga. Starejši ustanovniki so bili potem navezani na nje- govo ime. Za ustanovnike iz 19. stoletja so se ohranili samostojni naslovi. Ustanovitev župnije v mestu je osiromašila starološke beneficije in ustanove. V Loki so ob koncu prejšnjega stoletja, podobno kot je naredil Pokorn na Fari. naredili inventuro stanja na tem PO delitvi so v Loko pripadli: beneficij sv. Trojice iz leta 1486 (pravilno leta 1513, stari je ostal na Fari), be- neficij sv. Ane na gradu, beneficij Tomaža Jugovica iz leta 1728, beneficij sv . Katarine, Maksa Oblaka iz leta 1708, beneficij Alojza Cebala in Tomaža Pre- vodnika iz leta 1735, ustanova Jurija Šifrerja iz leta 1732, ustanova Johana - Mihaela in Neže Pušar iz let 1707 in 1714, beneficij duhovnika Matije Sluga iz leta 1701 , ustanova Jeremije Grundlerja leta 1713, Franca in Marije do leta 1918. I-II1 . DZS, Ljubljana 1974-1975; podrobno glej III, str. 355. 133 ZAL ŠKL, Škofja Loka, fase. 137, poljedelstvo, gozdarstvo, živinoreja, cene živine za tista leta. 134 NŠKAL, Župnija Škofja Loka, Sacra fundata persalv. in ecc!. paroch. in Škofja Loka et in ecc!. filialibus s.d. žup. VI/56. Citat je po starem inventarju, izdelanem v arhivu v Škofji Loki, kjer smo fond hranili do leta 1993. 35 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI Il!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ Gloune leta 1701, Marka Oblaka s. d., Jakoba von Jenkensheima s. d., Mar- jete Dinzel leta 1798. Zadnja ustanovna maša je bila utemeljena leta 1928. Samo v župnijski cerkvi v Loki se je do leta 1918 ohranilo 43 ustanovnikov. Pri podružnicah je bilo ustanov seveda manj in so bile podobno kot na Fari pridružene Slugovemu beneficiju. Na tega so navezovali vse starejše in poz- nejše ustanovnike, ki jim je glavnica pešala in ni prinašala zadosti za sa- mostojno ustanovo. Že zapisi iz druge polovice 18. stoletja so in pravijo, da je bil Schwarz duhovnik. 135 Župnik je zapisal, da se za dokumente mnogih ustanov v Loki ne ve, ker so ostali na Fari. Ko so nekatere ustanove opešale, so se dokumenti lahko izgubili ali založili. Pogosto so prešle ustanove Nekateri cehi in niso imeli velikih stalnih glavnic. Tako so svoje zaobljubne maše vsako leto sproti. Ukinjali in zmanj- šali so število maš za razne cehe, ko so ti zgubili svoj pomen. Na Fari, v Loki in na vseh podružnicah se je ohranil Slugov beneficij. Ta je bil zapisan tako, da so se brale maše po izbiri v vseh cerkvah, razen na Hribcu in pri kapucinih.136 bi analizirali še loške ustanove, bi ugotovili, da so Prifarci leta 1804 radi odstopili stare opešane beneficije. Oboji so potem vse 19. stoletje nabirali nove dobrotnike. Glede na ugled starološkega župnika in materialne koristi iz te službe so to mesto zasedali tudi manj primerni ljudje. Poleg dohodkov od župnije so bile druge službe širom cesarstva še bolj Nekateri župniki so bili zelo posvetni. Protestantizmu so nekateri prizanašali in so mu bili celo naklonjeni. V 18. stoletju se je pobožnost in duhovniki so postali bolj dušnopastirsko Jožefinske reforme so bile glede tega gotovo do neke mere Pokornov šematizem navaja leta 1788 na Fari župnika, dva kaplana in še štiri nerazporejene duhovnike. Na vikariatu v Loki so delovali: vikar, Cebalov beneficiat, ki je bil namenjen tudi verskemu pouku otrok, beneficiat sv. Trojice, sv. Ane na gradu in še devet nerazpore- jenih duhovnikov. V uršulinskem samostanu, ki je bil takrat še nov po spre- membi reda, sta bila spovednik ter katehet in kaplan v isti osebi. V samo- stanu je bival še upokojeni loški duhovnik. Skupaj je bilo tako na Fari in v Loki 23 duhovnikov brez patrov v kapucinskem samostanu. Tem nerazporeje- nim navadnim svetnim duhovnikom so po Pokornu v Loki rekli Iz Loke in Fare našteva Pokorn v letu 1788 širom po škofiji okoli 40 duhov- nikov Mnogi med njimi so po letu 1788 izgubili "službo" in so živeli v pokoju v Loki in na Fari vse tja do tridesetih let 19. stoletja. V karakteristikah teh duhovnikov je zapisano, da je njihova poklicna kvalifikacija stro- kovno vprašljiva. Matevž Homan iz Žabnice, stara h. št. 7 (vuIgo Mert?, op. p.), si ni nikoli prizadeval za kakšno namestitev. Ni se izpopolnjeval in na škofiji so dvomili o njegovih strokovnih sposobnostih. Doma se je zapil in 135 N Y Y Y 136 Skofja Loka. fase. VIl/70 (po starem eitatu). 137 NSKAL. Stara Loka. fase. 23. Pokorn. Sematizem. str. 127. 3_6 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE umrl leta 1798, star šele 50 let. Janez Krstnik je bil doma v Poljanah . Nekaj je bil kaplan pri starološkem Demšarju. Raje j e mizaril in na svoj poklic pozabil. Umrl je v svoji hiši v Stari Loki. stara h. št. 18 (pri op. p.).138 Za ilustracijo si poglejmo še vrsto staroloških župnikov od srede 16. sto- letja naprej. Najstarejše župnike najdemo v Blaznikovi knjigi. Prvi siste- popis staroloških gospodov je opravil že Seveda je precej pomanjkljiv. S temi zadevami se je po letu 1894 ukvarjal France Pokorn. Ža l vseh svojih rokopisov ni uspel objaviti. V njegovi rokopisni na ško- fiji je tudi rokopis z naslovom "Duhovni pastirji starološke matere fare. a ) župniki. vikarji. plebani". Njegov zapis omenja župnike od 12. stoletja dalje, kot sledijo spodaj,140 Do srede 16. stoletja naj omenim le dva župnika. Od tedaj naprej pa popis napretrgoma. Hildebrand Hak se omenja leta 1355, ko je nastavil svojega vikarja v Selcih in v Loki (mesto). Leta 1358 je dovolil klarisam sezidati samostan v mestu. Krištof Wichsensteiner se leta 1516 omenja v zvezi z znanim beneficijem sv . Trojice, ki sta ga ustanovila Volbenk Schwarz in njegova žena Rotija. Dr. Leon Lasch je bil župnik med letoma 1540 do 1545. Bil je zelo in j e leta 1552 postal freisinški škof. Umrl je leta 1559. Ambrož Hauman se omenja v letih 1562-1594. V Loki je bil znan že prej. V letih 1556-1559 je bil starološki kaplan in mestni vikar. Leta 1569 je od frei- sinškega škofa Ernesta prejel v priboljšek še kaplanijo sv. Lovrenca v kostnici. Bil je nasprotnik protestantizma in je v Crngrobu ustanovil Bla- žene Marije Device. "Za faro je bilon jako zaslužen mož, a žal. da je bil ožen- jen tudi on, akoravno ne luteranec. "141 Gašper Freudenschuss je deloval na Fari med letoma 1594 in 1599. Doma je bil v Radovljici. Študiral je v Italiji in Od leta 1579 do 1603 je bil ljubljanski stolni prošt. Upokojili so ga leta 1612. Zaradi Bi tenjcev, ki so še po nemško kramljali, je rad pridigal nemško in le malokdaj "slauonice" (leta 1597). Bil je protestantsko usmerjen, zato so ga tožili v Videm. Leta 1599 so mu odvzeli Staro Loko in je odšel stanovat domov v Radovljico. Poz- neje se je poskušal kot župnik še drugod, tudi v Šmartinu, kjer so ga prav tako odstavili (leta 1613). Josip Sittich je deloval v letih 1599-1620. Že leta 1586 je bil beneficiat kapele sv. Trojice v mestu. Tudi njega so dolžili protestantskega obnašanja. Jernej Štrukelj je bil župnik v letih 1622-1633. Bil je in zaslužen mož, kar se vidi iz njegovih naslovov na ohranjenem nagrobniku v cerkvi. Do leta 1622 je bil mestni vikar. Bil je tudi ljubljanski kanonik. Andrej Hafner (Ofner), župnik v letih 1634-1647, je bil rojen v Loki. Bil je 138 Pokorn. Šematizem. str. 124. 139 str. 5-6 140 Pokorn. fase. 41. 141 Pokorn. fase. 41. 37 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ____ _ ________ ----" __ magister prostih umetnosti in modroslovja. Po posvetitvi leta 1627 je bil najprej beneficiat sv. Trojice v mestu. Zbral in zapisal je vsa duhovna opra- vila potomcem v spomin in pregled v posebni matrikuli; kdaj, kje in kako se izvršujejo ob posameznih praznikih po cerkvah cele starološke fare. Tega za- pisa po 100 letih še nismo našli. ga je Pokorn zamešal s poznejšim podobnim Kalinovim zapisom. Janez Dienstman, župnik v letih 1647-1651, je bil doma v Radovljici. po- je bil leta 1616. Ko je prišel v Staro Loko, je bil že bolehen in so o njem da mu gre slabo v vseh pogledih. Dokler je bil zdrav, je bil silno uspešen v naslovih in službah. Bil je svetovalec freisinškega škofa, apostolski protonotar, radovljiški beneficiat in novomeški kanonik. Gregor Jurij Rozman je deloval v letih 1652-1664. Doma je bil v Kranju, rojen leta 1595. Bil je in je nosil naslovov: kaplan kranjske deželne konjenice, ljubljanski kanonik in apostolski protonotar, gorenjski arhidiakon. Dr. Jurij Hafner (Ofner) je bil starološki župnik med letoma 1664 in 1670. Bil je doktor teologije. Leta 1669 je odšel h kartuzijanom v Bistro. Umrl je kot opat v stiškem samostanu. Medtem je župnijo nekaj oskrboval njegov vikar Andrej Krištof Karel Walter (Wolther, Boltar) je bil starološki župnik od leta 1670 do 1675. Bil je doktor teologije. 142 Leta 1642 je bil tajnik freisinškega škofa. V Stari Loki je bil na župniji le kaka tri leta. Leta 1672 sta ga škof in patriarh potrdila vsak v svojih pravicah. Že naslenje leto (1673) je odšel k jezuitom, kjer je kmalu umrl. Medtem ko je bil pri jezuitih, ga je vikar Pavel Bergmamaš. V zgodovinskem spominu je ostal starološki župniji in mestu župnik Andrej Bilje župnik v Stari Loki od leta 1675-1718. Rojenje bil leta 1638 v Radovljici, leta 1662. Med letoma 1664 in 1668 je bil kaplan v Stari Loki. potem mestni vikar in obenem tudi administrator Stare Loke do leta 1671. Poljanski župnikje postal leta 1672. Za župnika gaje leta 1675 postavil loški glavar Matija Lampfritzhaimb, seveda s patriarhovim blagoslovom. Teološko je bil dobro izobražen in je v Gradcu postal magister filozofije. Poleg župnika je imel še naslov apostolski protonotar. Ko je prišel v Staro Loko, je našel gospodarstvo in celo zadolženo. Dobro je gospodaril in veliko daroval v cerkvene, in dobrodelne namene. Ustanovil je beneficijev in leta 1701 kupil za cerkev pri Sv. Duhu nov kelih, ki je signiran z njegovim priimkom.143 Andrej Blaznik (Plashnigkh) je deloval v obdobju od leta 1718-1728. Do leta 1701 je bil mestni vikar. Potem je bil do leta 1716 župnik v SeIcih in med 142 str. 6 143 France Štuk!. Umetnostnozgodovinska topografija dekanije Škofja Loka. rokopis. cerkev pri Sv. Duhu. Napis na kelihovi nogi: 17 - A.H.P.A.P.L.F.F. - 01 = Andreas Hudacut. Protonotarius Apostolicus. Parochus Locopolitanus. Fieri Fecit. 1701. 38 ______ _ _ ________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE letoma 1716 in 1718 župnik v Poljanah. Franc Leopold Kalin (Callin) je bil rojen leta 1698 v Postojni. V Gradcu j e študiral do leta 1725. Nosil je razne naslove. Starološki župnik je po- stal leta 1728 in je ostal do smrti leta 1782. Sestavil je Rubrica generales pa - rochiales. poseben seznam dnevnih opravil starološke in loške Od leta 1761 je bil komisar goriškega nadškofa. Župnijski cerkvi je namenil preko 1100 goldinarjev za zadušnice. Matevž Janez Pavlin je deloval v letih 1783-1805. Rojen je bil leta 1737 v Žireh. Študiral je v Gorici. Služboval je v Žireh. leta 1768 pa že v mestu Loka. Od leta 1798 je bil bolan in sta župnijo oskrbovala kaplan Franc in upokojeni poljanski župnik Valentin Notar. iz Puštala. Filip Schwarz je bil rojen leta 1761. Leta 1790 so ga posvetili. Kaplanoval je v Selcih. Hinjah. Žužemberku. V Stari Loki je bil župnik med letoma 1806 in 1820. Po požaru leta 1817 je spremenil zunanjost cerkve z novo dvokapno streho. Na severni cerkveni steni ima nagrobnik. Jernej je bil doma v Idriji. Rojen je bil leta 1764. Posvetili so ga leta 1790. Kaplanoval je v Idriji. Spodnji Idriji, Zavratcu. Od leta 1805 je bil žup- nik in dekan v Poljanah. V Staro Loko je prišel leta 1820. kjer je deloval do smrti leta 1828. Po reformi dekanij je leta 1822 postal starološki dekan. okrajni šolski nadzornik in duhovni svetnik. Kljub kratkemu službovanja na Fari je bil zaslužen. saj je zapisal Memorabilio. ki jo še danes s pridom uporabljamo. Na severni strani prezbiterija ima nagrobnik. Franc Ksaver Muli (Mully) je bil iz Leskovca pri Krškem. Rojen je bil leta 1765. Posvetili so ga leta 1789. Kot kaplan in župnik je deloval v osmih farah. V Staro Loko je prišel leta 1829. Že naslednje leto je umrl za jetiko. Gregor Jereb je bil iz Žabnice. rojen leta 1780. leta 1806. Za kap- lana je bil pri sv. Petru v Ljubljani in v ljubljanski stolnici. Od leta 1815 je bil župnik in dekan v Ložu. V Staro Loko je prišel leta 1831. Kljub temu. da je bil ni bil naklonjen žabniški ideji o samostojni župniji. Umrl je leta 1839. Za smrt je Kramer dolžil "Jereb. zelo dušni pastir. je pri izpraševanju žabniških fantov malopridnim njih hudobije; namesto kesanja so njegovo grajo le zasmehovali in kar ga je tako v srce zbodlo. da se je pred njimi od mrtvouda zadet zgrudil in že drugi dan v neza- vednosti umrl. "145 Jakob Dolenc je bil župnik in dekan med letoma 1839 in 1846. Tudi za njegovo smrt je Kramer dolžil Prifarce. Med je neki potepuh lezel p o lestvi v kaplanovo sobo. Župnijski hlapec ga je zalotil. vendar je tat ušel in izgubil kapo. "Da bi zvedeli tata. vzame Dolenc kapico. gre ž njo od hiše d o hiše po vasi. popraševaje. je? pa si ni upal hudodelnika ovaditi. 144 NŠKAL. Župnija Stara Loka. fasc. 23. Rubrica generales parochiales. V nadaljevanju NŠKAL. koledar. 145 Kramer. str. 64. 39 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _________________ _ Dolenec pride premrazen nazaj, zboli in v kratkem umrje."146 Za njim je prišel na Faro veliki reformator Franc Ksaver Kramer. 147 Doma je bil v Prigorici v fari Dolenja vas pri Ribnici. Rojen je bil leta 1800. V Staro Loko je prišel z Notranjske, kjer je bil župnik v Loškem Potoku in v Postojni med letoma 1843 in 1847. O njegovem uspešnem delovanju na Fari sem že govoril. Skoraj je ni stvari, kjer ne bi pustil sledov, posebno še, ker je vse svoje delovanje popisal. Doživel je padec fevdalizma in z župnijo na novih temeljih, gospodarskih in duhovnih. Leta 1867, ko je bil na Fari gotov z ob- novO cerkva in ljudi, ga je škof poklical v Ljubljano za kanoni ka in vodjo Semeniški vodja je bil do leta 1873. Ukvarjal se je s politiko in je bil deželni poslanec za loški, kranjski in tržiški okraj. Bil je med ustanovitelji Slovenec. V Ljubljani je ustanovil hiralnico sv. Jožefa v Kravji dolini. Umrl je leta 1884 v Ljubljani. Zanimivo je, da so njegovo "trdoto" pozabili že pred smrtjo in še bolj po njej. Pisec, ki je njegov življenjepis v Drobtinicah, je svetopisemsko zapisal: "Njegov spomin bode blagoslovljen ... Spomin bo Še bolj laskavo je zapisal Pokorn: "Bil je miren, krotak, prijazen, dober, za božjo in blagor vernikov silno vnet mož, pravi svojih podložnih, zlata duša. "149 Matevž Kožuh je bil loški rojak, rojen leta 1824 za Vrhom pri Sv. Filipu in Jakobu v Hribih. Posvetili so ga leta 1849. Pred prihodom v Staro Loko leta 1868 je bil župnik in dekan v V Stari Loki je bil dolgo in so ga imeli radi. Postal je starološki od cerkvenih oblasti je dobil naslov monsignor. Umrl je leta 1896 in je pokopan v Stari Loki.lS0 Istega leta je prišel za župnika in dekana Kumer. Doma je bil v Kranju, rojen leta 1841. Posvetili so ga leta 1864. Od leta 1878 do 1893 je bil župnik v Mošnjah, kjer si je mnogo prizadeval pri zidavi nove cerkve na Brez- jah. Med letoma 1893 in 1896 je bil župnik in dekan na Vrhniki. Od tam je prišel v Staro Loko, kjer je ostal do leta 1910, ko se je zaradi slabega zdravja odpovedal župniji in odšel v pokoj v Kranj. Umrl je leta 1913. V Stari Loki je obnavljal farno cerkev in podružnice. lSl Kratka karakteristika v župni kro- niki ob koncu njegovega življenjepisa pravi: "Bil je odkritega vnet dušni pastir in ekonom. "152 Ob koncu leta 1910 je prevzel župnijo in dekanijo Matija Mrak. Rojen je bil leta 1861 v Radovljici. Že na je znal navdušiti farane za prenovo cerkve ob njeni 50-letnici (leta 1913). V njegovem se je nadaljevalo boga- to kulturno in strankarsko življenje, ki se je na Fari razvijati po letu 1900. Dekan Mrak je z župnijsko kroniko spremljal dogajanja in tudi sam ak- 146 Kramer. str. 64. Slovenski biografski leksikon. str. 555. Kramer. str. 162. 149 Pokorn 1908. 150 P k f 151 o om. zapusema. ase. 41. 152 fase. 41. Kronzka. str. 61. 40 ____ _ _ _ __________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE tivno posegal vanje. Posebno temeljito je popisal prvo svetovno vojno ter poli- dogodke med obema vojnama. Njegov pogled na dogodke se še danes ujema s zgodovine. Njegovi pogledi so bili npr.: koroška za- deva se mu je zdela polomija. "Bili smo izdani in prodani. "153 Leto 1929 je smatral za državni udar. "Boljši je najslabši parlamentarizem, kot vojaški absolutizem .. . "154 "Orel je preminul, Sokol kraljevine Jugoslavije, Dobili smo kraljevino Jugoslavijo, Slovenije ni Dravska banovina je njena nasled- nica."155 Med ljudmi še živi spomin, da je bil strog in mož. Bali so se ga. Koncem 30. let se je utrudil. kar se pozna tudi pri zapisovanju v kro- niki. Nemci so ga leta 1941 pregnali. Leta 1944 je v Ljubljani v obhajal biserno mašo. Ob tej priložnosti se je kljub vojnim razmeram zbralo veliko Za spomin so se fotografirali. Umrl je leta 1947 v Zave- sv. Jožefa v Ljubljani. Pokopali so ga na Fari, v grob njegovega pred- prednika Matevža Kožuha in imata skupen nagrobnik. Na koncu strnjene vrste župnikov in dekanov se nam pokažejo nekatere skupne Trije priznani župniki so bili doma iz Radovljice. Nekaj žup- nikov je bilo iz Loke in okolice oziroma iz loškega gospostva. Nekateri duhovniki so kariero kot mestni vikarji ali beneficiati. Pot drugih je bila napredovanje iz dolinskih župnikov, selškega, poljanskega in žirovskega. Za starološke župnike je veljalo, da jim je to zadnja postaja in uspešne kariere. Kramer je postal kanonik. Mnogi med njimi so nosili razne naslove. ŠOLSKE ZADEVE Stara Loka ni imela svojega šolskega poslopja. Najbližja šola je bila v mestu. Stara Loka je imela na svojem ozemlju kar dvoje šol. V so šolo ustanovili leta 1894, po nekaterih virih pa že leta 1891. 156 Šola v Žabnici je bila ustanovljena že leta 1869. 157 Starološka je skupaj z Zminec po financirala (deško) osnovno šolo v Škof j i Loki. Temu primerno zastopstvo so imeli od leta 1927 v krajev- nem šolskem svetu, v odboru v Škofji Loki. V prvi polovici 19. stoletja je bil dekan šolski nadzornik v celotnem loškem okraju, pozneje je nadzoroval le verouk. Za deklice je bila šola v uršulinskem samostanu. Šele po izgradnji nove šole leta 1932 so deklice lahko hodile tudi v civilno osnovno šolo. 153 Kronika. str. 98. 154 Kronika. str. 125. 155 Kronika. str. 127. 156 Slavica Iz kronike osnovne šole v ob njeni 100 letnici. LR 1993. str. 59-70; KLD B. str. 582. 157 KLDB. str. 583. 41 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ____ _ _________ _ _ Po drugi svetovni vojni so s specialnim šolanjem v domu slepih. To šolanje bom opisal pri hišni številki 31. V šolskem letu 1995/96 so uvedli v Centru slepih in slabovidnih šolanje ekonomsko-komercialnih tehnikov V. stopnje. Za ta program so se ker daje izobrazbo, obenem pa je študirati naprej na višjih in visokih šolah. Program je prila- gojen. Nekateri predmeti zahtevajo ponazoritve, zato bo šolanje trajalo pet let. 158 STARA ŽUPNIJSKA CERKEV Župnijsko cerkev so nameravali podreti že po požaru leta 1817. se je stara cerkev, ki ji dekan Kramer ni niti dostojnega imena, leta 1863 morala umakniti novi stavbi. Kljub temu, da mu stavba ni bila pa prav zato, nam je Kramer zapustil njen opis. Prvi zapis o stavbi, ki do sedaj ni bil znan in ga raziskovalci stare cerkve niso po- znali, je zabeležil leta 1821. ''Ta župnija je najstarejša v loškem okrožju (distriktu), kot je dokazano. Iz tradicije; se sliši danes o starih od leta 1739 od patra Urbana, petdesetletni ka in njegovega prednika Andreja, sedemdesetletnika, ki sta slišala, da je prednica župne cerkve v Stari Loki sta- la že za sv. Mohorja in Fortunata. Skupnost kristjanov je bila v prej- šnjem templju, kjer je sedaj postavljena žitnica (Ge- treide Kasten, Kashten, Magazin) na Spodnjem trgu v Loki. To govori od go- spoda Kalina, loškega župnika, popisana v L.(eopolda) B.(arona) Paum- gartna, predstojnika, izkopani na iz leta 1769, ki spominja na te O tem starem govori dalje Jurij Notar, ki je slišal kapucina patra Joahima pri pridigi ob žegnanju v župni cerkvi (dedicatione ecclesia parochialis), da je v župnije to pridigal. Tako je župnija najsta- rejša, dominantna, glavna in prominentna in vse druge župnije v loškem okrožju (distriktu) so zrastle postopoma, kar se vidi in potrjuje kamen v cerkvi, na katerem je napisana številka 104 ali 164, kar je zelo težko berljivo (quod vero lectujam /lectuiam/ difficile est), vendar je za to številko o župnije pravil kapucin, da jo je videl. "159 Po zapisih naj bi bila v cerkvi stara letnica. Zapisal je: "Poleg velikega oltarja sv. Jurija patrona cele župnije, so še drugi oltarji: sv. Janeza Krstnika, sv. Apostolov, sv. Štefana in v kapeli Blažene Rožnoven- ske in sv. Valentina. 160 Oltar sv. Jožefa je bil takrat že podrt. Cerkev je bila zidana v gotskem stilu (gothica structura), polna stebrov in podob- 1 S8 G . k' v IS9 1 glas, leto XLVII, st. 100. torek. 20. 12. 1994. str. 5. 160 str. 2. Bozlc. str. 2 in 7. 42 ________________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE na kot v mestu Loki. Cerkev so podaljšali po zadnjem požaru in na novo po- svetili ob vizitaciji gospoda škofa Avguština Gruberja leta 1817. "161 omenja požar v zvoniku leta 1728 in tri požare na Fari, ko je pogorela tudi cerkev: leta 1775, leta 1789 in 7. maja 1817, ko je pogorelo še 50 do- mov. 162 Zadnji požar je cerkev najbolj prizadel in jo pozneje na zunaj pre- oblikoval. Najobširnejši zapis o cerkvi nam je zapustil Kramer. Dekan navezuje za- v Stari Loki na sv. Pavla. Ta naj bi prišel do Trsta, nje- govi pa v naše kraje. Po Jelovšku navaja brez citata, da je sv. Mohor "pridigoval" v Loki.163 Ta tradicija pridige sv. Mohorja se je ohranila celo v likovni umetnosti. Pri Sv. Lovrencu je visela slika Janeza ŠUbica. Podoba s svetnikom ima v podnožju veduto Loke, ki jo blagoslavlja sv. Mohor. Slika j e sedaj v Loškem muzeju. Za cesarja Konstantina naj bi na tem že stala cerkev. 164 Za njim, v kroniki pa pred njim (1863), je isto zapisal kaplan Frelih. Ta je še pristavil, da je Mohor prišel k nam Tolminsko".165 Po takšnem imaginarnem pozneje Kramer priznava, da se "za stran prve tukajšnje farne cerkve nikjer ne najde napisanega ... ", ali nekaj od- stavkov naprej, "kdaj je bila farna cerkev sv. Jurija zidana, ni znano; ve se le, da je zelo stara, dasi tudi se menda nobeno pisanje o tej stvari ne nahaja"J66 Po Kramerju je cerkev merila 14 do 16 sežnjev v dolžino in šest v širino. Bila je triladijska bazilika. PO sredi je imela dve vrsti po pet nizkih stebrov. Srednja ladja je bila obokana in višja s petero okni na vsaki strani. Stranski ladji sta imeli lesene strope. Cerkev je bila temna in je dobivala svetlobo le iz višje srednje ladje. V stranskih ladjah so bila ob vsakem oltarju zazidana mala okenca. Pri oltarju sv. Štefana so takšno okence odkrili pri podiranju. Dva oltarja sta bila ob drugem paru stebrov, dva v Rožnovenski kapeli, veliki oltar pa v prezbiteriju. Tega so prizidali v gotiki namesto romanske apside, ki so jo našli v tleh ob podiranju leta 1863. Iz gotike je bila za- kristija ob južnem delu ladje. Cerkev so po njegovem podaljšali zato, ker so vrvi zvonov motile mašnika pred oltarjem. Zvonik so naredili nad kornim kvadratom. Prvi naj bi bili kar v linah na preslico. 167 Leta 1750 je rožnovenška prizidala na severu ob ladji kvadratno kapelo s porezanimi vogali, ki je imela skoraj poligonalen tloris.168 To kapelo je Kra - mer še odobraval. Ta zidava župnika Kalina je bila prva in zadnja prezidava. Prezidave župnika Schwarza leta 1817 je obsodil. Schwarz je zaradi požara moral popravljati cerkev. Tega se je lotil v 161 str. 2 in 7. 162 str. 4. 163 Kramer. str. 71 . 164 Kramer. str. 71. 165 Kronika. str. 7. 166 Kramer. str. 72 . 167 Kramer. str. 74. 168 Kramer. str. 74. 43 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ duhu. Barokiziral je staro stavbo. Okna srednje ladje so takrat zazidali. Stranske stene so primerno nadzidali in naredili v stenah nova okna. Vso stavbo so pokrili z enotno dvokapno streho. Prizidali so lopo ob vhodu in na jugu ob zakristiji. V Stari Loki so tako dobili preobleko šele po po- žaru leta 1817. "S to prenaredbo je izgubila cerkev popolnoma svojo prejšnjo podobo in postala prava pokveka. bolj kleti kakor cerkvi podobna. "169 Gotovo so stavbo s takšnimi gradbenimi posegi tudi ogrozili. Kramerjev zapis o stari cerkvi je dober. Ni pa razumel. da so gotski pre- zbiterij dozidali primerno in ne samo zaradi tistih vrvi izpod zvonov. zvonili bi lahko tudi na oboku. vendar jih ta stara navada do Kramerja ni prav motila. Glede zvoni ka je bil da so pogrešili. ko so ga nare- dili nad kornim kvadratom. Tudi tu ni razumel stilnih tokov. O linah na pres- lico ni imel nobene potrditve v virih. Prišel je iz Postojne. kjer so mu bile takšne rešitve poznane. Na Gorenjskem so bile pa zelo redke. Takšne line si je razlagal kot skromnost. ne pa kot stilno konstanto primorskega prostora. Pod odbitim ometom so sredi cerkve na stranski steni našli podobo škofa v mašni obleki z nizko mitro. "pa zelo od miter sedanjih v zna- menje visoke starosti cerkve. "170 Kramer se je pri oceni starosti cerkve naslo- nil na spomeniškovarstvenega strokovnjaka. 171 Dve leti pred podiranjem stare cerkve je Staro Loko obiskal zaupnik Centralne komisije za spomeniško varstvo na Dunaju. Škoda je. da dekan ni zapisal njegovega priimka. Strokov- njak je sodil. da izvira cerkev iz 9. ali 10. stoletja in se je zavzemal za njeno ohranitev. "Ud starinoslovske družbe iz je Kramerju obljubil 500 gld. bi cerkev obnovili in je ne bi podrli.172 Dekanovo pisanje dopolnjujejo zapisi v župnijski kroniki. To je takrat vodil kaplan Frelih in vpisoval dogodke. O podiranju stare cerkve je zapisal: ''Tudi se obenem (1864. op. p.) zadnji ostanki zidovja rajnce cerkve izkopljejo iz tal - ko je odranje Vse staro zidovje ni imelo nobe- nega zgodovinskega spominka hranjenega. Zastonj smo do zadnjiga kovali. de se bo kaka letnica dobila - ali glavni kamen a. k. d. (verjetno: ali kaj drugega. op. p.). Samo pod starim zvonikom. tam kjer je bil oltar sv. Štefana na stolpov steber prislonjen - sim najdel že skor popolnoma zlizano pisanje. tako de so se le samo nekatere besede še brati zamogle. Bilo je freško (pisano m na zid z gotico. op. p.) tako le: 'Reliquiae hic reconditae su nt 1 reliquiae s. Stephani Protom. dein s. Rochi. ss. Fab. et Sebatiani. stae Magdalenae. sti element ... Haec 2 altaria zibata (Bog ve kaj je to. op. Frelih) errecta anno 1112 ... putruit et novo altari opus fuit et hinc picta anno Dni 1441 mensii Augusti die 2 de 1. Bonitz.' Druziga nismo dobili "173 Kramer je v življen- jepisu zapis nekoliko poenostavil. Prvo letnico je citiral 1118. izpustil je relik- 169 170 Kramer. str. 74. 171 Krame r. str. 73. 172 Kramer. str. 73. 173 Krame r. str. 73. Kronika. str. 34. 44 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI. vije sv. Roka. Daljši zapis je starološki cerkvi posvetil duhovnik, profesor na višji gimnc ziji v Ljubljani Johann Georg Vonbank. Zapis je iz leta 1869.17 4 Stavba mu j "vzbudila nekoliko pozornosti ".1 75 Cerkev je stilno ovrednotiL ko pravi, d "vse te gotskega sloga tukaj še docela manjkajo in zato je ta stOl ba do pozne gotike v podobnem razmerju, kakor pravkar iz surove oblike i;; klesana marmornata klada do poznejše podobe".176 Opisa stavb ne bi ponavljal. Opazil je še, da je bila na zgornjem delu fasade naslikan freska sv. Jurija. Ladijski del cerkve je primerjal s crngrobsko ladjo, ki ni imel bazilikalnega osrednjega dela. Vse tri ladje so bile križno obokane. Pri Rožnc venski kapeli omenja kupolo. Bolj kakor zaradi lepote se mu je cerkev zdel pomembna zaradi starosti in stavbne zgodovine. Zavzemal se je za njen ohranitev. l ?? Stilno in je stavbo pravilno predstavil leta 1858 Henrik Costc Datiral jo je v med romaniko in gotiko. 178 Hitzinger je stavbo leta 186 postavil v 13. stoletje, prav tako Radicz leta 1880.1 79 Pokorn je bil umetnost nozgodovinsko manj Menil je, da je stavba še iz 9. ali 10. stoletja Sv. Jurij je bil eden izmed 14 priprošnjikov v sili in je bil v tistih me( ljudstvom zelo Pri popisu cerkve v Domu in svetu se je naslonil n( Kramerjeve spomine. Nekaj je povedal le o prizidani cerkven kapeli. Takrat še ni(so) razlikoval(i) med "renesanškim zlogom" in barokom Popisal je staro razporeditev oltarjev. Oltar sv. Valentina v kapeli je gleda proti zakristiji oziroma v nasprotno, stransko ladjo. Na kupoli kapele je bilc freska sv. Mihaela. V štirih polkrožno pravokotnih oknih so bilc barvna stekla. Pred prezidavo kapele so bili razporejeni oltarji: , prezbiteriju sv. Jurij, v stranski ladji na moški strani je bil oltar sv. JaneZ( Krstnika, na ženski strani sv. Valentina. Ob slopih na moški strani je bil oltaJ dvanajstih apostolov in na ženski strani sv. Štefana. Omenja tudi kapelo sv Mihaela. "Kje je bila stala ta kapela, nisem mogel pozvedeti."181 Za oltar sv Jožefa Pokorn ni vedel. Karel Strahl je cerkev v svojih spominih datiral v 8 . a l 9. stoletje.1 82 Poleti 1954 so na pobudo Muzejskega društva v Škofji Loki in ob podpOri Ljudskega odbora mestne opravljali arheološka izkopavanja na Kran- elju in v Stari Loki. Ekipo Narodnega muzeja iz Ljubljane sta vodila StanE 174 Emilijan Cevc. J.C . Vonbank in loški umetnostni spomeniki. LR 25. str. 88-95. V nadaljevanju Cevc. Vonbank. 175 Cevc. Vonbank. str. 89. 176 Cevc. Vonbank. str. 89-90. 1?? Cevc. Vonbank. str. 89. 90. 178 Dr. Marijan Zadnikar. Romanska arhitektura na Slovenskem. DZS. Ljubljana 1959. str. 179. V nadaljevanju Zadnikar 1959. 179 Zadnikar 1959. str. 180. 180 Pokorn 1908. 181 Pokorn DlS. str. 600. 182 Polec. ZUZ. str. 85 . 4S KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________ _ _______ _ Gabrovec in za njim ravnatelj Loškega muzeja Karel Plestenjak. Rezultati niso 1- bili vzpodbudni. saj v bližini starološke cerkve niso našli domnevnega staro- ie slovanskega Teren je bil v srednjem veku tolikokrat prekopan. da bi a bile slovanske najdbe res polni zadetek. Bolj pomembni so bili rezultati za /- umetnostno zgodovino. Ugotovitve je prvi strokovno obdelal Cene Avgu- Štin. 183 )e Cene Avguštin je podrto cerkev vzporedil z mariborsko stolnico. podrto a ljubljansko stolnico. proštijsko cerkvijo v Ptuju itd. Korni kvadrat s stolpom je a smatral za vpliv z Bavarske in naj bi izviral iz poznega 11. ali zgodnjega 12. )- stoletja. Zaradi prepletanja romanskih in gotskih oblik predvsem pri a arkadnih lokih med stebri je cerkev datiral v pozno 13. stoletje. Poleg bavar- la skih vplivov je dodal še severnoitalijanske. Gotski dolgi kor naj bi pristavili v 14. stoletju. Na ta so kazali tudi manjši troosminski (3/8) pri l . obeh stranskih ladjah in obokanje cerkve. 184 Ostale poznejše prizidave. od ;5 baroka dalje. so nam že znane. Emilijan Cevc je stavbo datiral v pozno 11. ali t- 12. stoletje. Vzore ji je poiskal v Furlaniji. Stavbo naj bi zidali lombardski l. mojstriJ 85 Menim. da so za starološko cerkev pomembni novejši izsledki dr. Marijana a Zadnikarja. 186 Ta navaja do sedaj znane omembe in opise starološke cerkve. li V celoti navaja Kramerjev opis. Zapisom je slikovno gradivo. za ka- l. terega je ugotovil, da ni posebno je razbrati iz 11 ki so ohranjeni v Arhivu Republike Slovenije. Stavbo poimenuje z 'a alpskim tipom triladijske slopne bazilike. t.i. "starobavarsko". brez 'a ladje in s tremi apsidami v ravni Tak tip cerkve je bil pogost v freisin- v škem prostoru. Pri nas ga poznamo v Kopru. Mariboru. Mošnjah. Ptuju. Sta- :a rem trgu pri Ložu in v Šmarju na Dolenjskem. italijanski vplivi se Ir Zadnikarju niso zdeli dovolj Po njegovem je na stavbo vplival v. severnjaški stil in sega v prelom 12. na 13. stoletje.1 87 v. Stavba je bila v meri in najdlje romansko-gotska. Gotovo je bila li ob ustanovitvi župnije na tem mestu že neka zidana cerkev. katere dele so v poznejše prezidave. Na zgodnejše kaže Kramerjeva odkrita ri letnica 111 2. ko se omenjata dva oltarja (najbrž poleg glavnega) in relikvije 1- svetnikov Štefana. Roka. Fabijana. Sebastijana. Magdalene in Klemena. Got- le sko fazo pa lahko razložimo iz že omenjenega v Arhivu Republike Slovenije. ju v 183 Cene Avguštin, Zgornji stolp na Kranciju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki - o 184 izkopavanjih v letu 1954. LR 1. str. 107-120. 185 Zgornji stolp. passim. 186 Cevc. Umetnostni delež loškega ozemlja v preteklosti. LR 16, str. 24-25. Manjan Zadnikar, Romanika v Sloveniji, Tipologija in morfologija sakralne arhitekture, DZS 187 Ljubljana 1982, str. 178-185. Zadnikar 1959, str. 119. 46 _ _________ _ _ _ ____ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE SEDANJA ŽUPNIJSKA CERKEV Od 19. stoletja so si župniki prizadevali sezidati novo cerkev n a Fari. Leta 1817 je cerkev pogorela. Požar je bil tako hud, da so se sto- pili zvonovi in kapljali na obok.188 Cerkev so zasilno pokrili z deskami, saj so že takrat nameravali z novo gradnjo. Prišlo pa je do nesporazumov med župnijo in patronom - loškim gospostvom oz. nadrejeno oblastjo.189 Župniki so bili tudi premalo in so prehitro umirali. Radi so se poto- lažili z izjavami faranov, da so ti zadovoljni s staro cerkvijo, ki je "strašno žegnana in obdarovana z odpustki. kakršnih razen v Rimu ni nikjer drugod po svetu".190 Nekaj gradbenega materiala so zbrali, vendar se j e les spridiL apno je bilo pokradeno ali prodano. Še ob mojem (Kra - merjevem, op. p.) prihodu sem našel kosove hrastovega lesa okrog cerkve semtertje ležati".191 prinese Bog tukej sem leta 1847 (22 . aprila) noviga gospoda dekana Franc Ksaver Kramerja, ki je to sveto delo po neštevilnih zopernostih premaganih nastavil."192 Škof se je zavedal, "da je v Stari Loki cerkev in vse drugo postarano in zanemarjeno da je groza".193 fa - rane je Kramer skoraj 20 let pripravljal na gradnjo. Kljub izgubi bogatih do- hodkov leta 1848, ki so bili na Fari eni najlepših na Kranjskem, je z o b- novitvenimi deli po župniji. Najprej se je lotil bolj necerkvenih opraviL cest in popravljanja cerkva. S temje pridobil širše župnijsko Leta 1863 se je lotil cerkve. Da bi imel ugodnejši položaj pri župljanih, se je odpovedal stavbi z dvema zvonikoma, kot si jo je na tihem želel. Ohranil naj bi stari zvonik, da bi ljudem dokazal, da bo res gospodarno zidal. Zvonik je moral po dveh hudih nevihtah leta 1858 obnoviti. Od leta 1817 ta ni imel pravega le piramidasto streho iz desk. Ker je ta razpadla, so stolp za dva sežnja dozidali in ga leta 1859 na novo pokrili s kositrno streho. 194 Ohranjen je Souvanov ki ga je za gradbeni urad v Kranju podpisa l Schemerl. V Domu in svetu se nam je ohranila slika takratnega stanja.1 9s 188 Kramer. str. 75; Kronika. str. 8. 189 Kramer. str. 75. 190 Kramer, str. 77; Kronika, str. 5. 191 Kramer, str. 74. 192 Kronika, str. 8. 193 Kramer, str. 56. 194 Kramer, str. 106. 195 NŠKAL, Župnija Stara Loka, spisi, fasc. 2; Pokorn, DIS, str. 215. E o V o ::l. e e ::l. 1 V 1 e k 47 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ______ _ ______ _ Prenova zvoni ka leta 1995. Tloris za novo cerkev je narisal inž. Halm po Kramerjevih zamislih. 196 Pri zidanju je imel dekan seveda dosti težav. Ker je cerkev podrl, so se pojavile težnje, da bi se župnija odpravila. Del bi se Žabnici, ki bi postala samostojna, del pa loški mestni fari.19? Druge težave si je nakopal Kramer sam. Svojeglav kot je bil, ni uradnih soglasij, ampak je delal velikokrat brez dovoljenj. Pridobil je soglasje gradbenih oblasti, ne pa tudi denarne pod- pore države in pravice do obveznih prispevkov župljanov itd. Tako je bil od- visen od prostovoljnih darov. Tudi v primeru bi dekan nosil vse posle- dice sam. 196 K 'k 19? rom a, str. 13. Kramer, str. 111. 48 _________ _ ______ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE Župnijska cerkev, veljkj oltar sv. Jurija. Spomladi 1863. ko je stara cerkev še stala. so kopati temelj. Stara stavba je bila pravilno postavljena v smeri vzhod - zahod. Novo stavbo so obrnili v smer sever - jug. Ker je bila nova stavba so na južni strani posegli v Kramer je spet samovoljno naskrivaj s svoj o ekipo "korenjakov" prekopal 22 krst v skupno jamo sredi na novo cerkve. S tem si je nakopal nasprotovanje oblasti. Zaradi poroznosti tal so morali temelja pilotiratP99 Še pred rešitvijo vloge pri vladi je zidavo cerkve dal na dražbo v Laibacher Zeitung. Dela so prevzeli Franc Faleschini. 19B Kramer. str. 111. 199 Kramer. str. 113. E 49 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ Anton Treo iz Ljubljane in Janez Molina ro iz Škofje Loke. 2oo Ko je bil temelj dozidan, so v drugi polovici junija podirati staro cerkev. 201 Že konec meseca so blagoslovili vogelni kamen. Dokument v so podpisali dekan, oba kaplana, kapucinski gvardijan, stavbni vodja Gincelj, loški okrajni glavar Leopold pI. HOfern in sosed, Edvard Strah!, s katerim sta bila ves zidave rahlo sprta. 202 Temeljni kamen je blagoslovil škof Jernej Vid- mar. Ko so poleti odstranili staro cerkev, so po dogovoru ohranili stolp, ki je pokati, ko ni imel zunanje opore. Kramer si je s stro- kovnjaki prizadeva!, da bi ga ohranil, saj je bil na zunaj obnovljen. Na žalost so ga morali podreti. Kramer se spet ni držal uradnih navodilo podiranju, ampak je s svojim moštvom miniral stolp, ki je padel tako da ni v oko- lici podsuI. cerkve si je ogledal celo deželni predsednik Schlois- nigg. Kramer se je z njim dobro pogovoril kar na PO zgraditvi sten je tesarska dela prevzel Janez Porenta iz Virmaš. Pod vodstvom Petra Webra so stavbo pokrili zaliloški škriljarji. Pozno jeseni so obokali prezbiterij in obe zakristiji. zimo so že maševali v grobo dodelani stavbi. 204 V letu 1864 so gradili naprej. Obokali so stavbo in dozidali stolp. Ta ima podoben kot ga je imel prejšnji, je pa nekoliko višji. Pokril ga je ljubljanski krovec Korn z angleškimi - skriljicami. 205 Leta 1995 so kritino zaradi dotrajanosti zamenjali z bakreno streho. Vratne portale in oba korna stebra je iz glinjškega kamna izdelal kam- nosek Lorenc Vodnik iz Št. Vida. 206 Obhajilno mizo, menzo in stopnice pri velikem oltarju je izdelal Janez Vodnik, kamnosek iz Ljubljane, iz kamnit- niškega kamna. 207 Ker je bila nova cerkev dosti in se je tako zmanjšalo ga je Kramer razširil. Proti hišam na vzhodni strani je leta 1864 po Faleschinijevih zgradil novo škarpo. Stopnice sta leta 1897 obnav- ljala Simon Treo - gradbeni del in Feliks Toman - kamnoseški del. 208 Nasprotovanje gradnji nove cerkve je bilo premagano, ko je škof prinesel cesarski dar 500 gld. 209 Na roženvensko nedeljo leta 1865 je cerkev posvetil škof Jernej Vidmar. Stavbo so potem opremljali. Nov tabernakelj je leta 1867 izdelal Janez Gosar. Vratca je naredil ljubljanski zlatar Matevž 1 Schreiner. Nad menzo in tabernakljem so v posebnih Gosarjevih nastavkih J apostoli pri zadnji Na vsaki strani tabernaklja so kompozicije: Izgon iz raja, Izakova in Melkizedekova daritev, Sedem zakramentov, Darovanje 200 Kramer. str. 114. 201 204 Kramer. str. 124-137. 205 Kramer. str. 137-139. 206 Kramer. str. 143. 207 Kramer. str. 144. 20B str. 145., , 209 str. 50; NSKAL. Zupnija Stara Loka. spisi. fase. 16 . Kromka. str. 18. 50 ____ __ _ _ _____ _ ___ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI IlI. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Kajna in Abla. Vse omenjene figure, angela in Brezmadežno nad tabernak- ljem je izdelal kipar Franc Ksaver Zajec. 210 Majhne je naslikal slika r Anton Wolf. Slednjemu so za predlogo služile Schnorove ilustracije svetega pisma. Zajec se je zgledoval pri Ca novi in Ghibertiju. 211 Ker ni bilo denarj a za ostali monumentaIni del oltarja, je oltarni nastavek naslikal Wolf na zid v fresko tehniki po Fernkornu in Hochstetterju. 212 Leta 1904 je Rovšek obnovil figuraIni del 0Itarja. 213 Leta 1906 je kamnosek Feliks Toman iz Ljubljane od- maknilogromno oltarno menzo od zidu in napravil prehod okrog oltarja . Namesto Wolfove freske, ki je propadala, je naredil kamnit oltarni nastavek. Wolfove slike so bile že "razmazane in porušene".214 Kamnita oltarno arhitektura se drži stene in obroblja oltarno sliko. To so kupili leta 1908 p ri Matiju Bradašku. Leta 1913 je Gotzl spet prenovil veliki oltar in stranske oltarje ter drugo cerkveno opremo. Ponovno so obnavljali veliki oltar leta 1928, ko ga je osvežil Ivan Buh. Leta 1948 je dal takratni župnik dr. Janez Veider naslikati Sternenu novega sv. Jurija. Ker je takrat primanjkovalo platna, je slikar uporabil staro sliko, kar so župniku pozneje zamerili. Sv . Jurij je eno zadnjih del slikarja Mateja Sternena. Leta 1955 so namesto slike, ki se je Prifarcem zdela premoderna, voltarni tron postavili kip sv. Jurija z zmajem. To kompozicijo je ob podiranju stare cerkve kupil StrahI in jo po smrti spet zapustil cerkvi. Kip naj bi bil star nekaj 300 let.21S stranska oltarja je leta 1869 Janez Gosar. V levi srednji kapeli je oltar Roženvenske Marije. Marijin kip je po star kot 3 0 0 let. Narediti ga je dal vitez Marks Petschocher, ki je umrI leta 1656, in ima sedaj v tej kapeIni niši nagrobnik. PO podatkih Enciklopedije Slovenije naj bi bila Marija iz sredine 18. stoletja, kar pa se mi zdi sporna datacija. so jo takrat preoblekli in prezlatili. 216 Nasproti temu oltarju je oltar sv. Štefana. Oba oltarja sta lesena in posnemata stile. Kramerju nista najbolj ugajala. "Marsikaj je Janez po svoji glavi naredil. npr. nekatere podobe so premarogaste, kar mi ni ugajalo, ali kaj Takrat je bil Kramer že korar v Ljubljani in se ni mogel vtikati v podobarjevo delo. 210 Sonja Žitko. Kipar Franc Ksaver Zajec (1821-1888). LR 34. str. 46-48. 211 Sonja Žitko. Kipar Franc Ksaver Zajec. str. 47. 212 Pokorn. DIS. str. 602. 213 Kronika, passim. 214 Kronika. passim. 215 Ljudsko se je od mojih študentskih let postarala za kot 30 let. Kip lahko datiramo v sredo 17. stoletja. 216 Enciklopedija Slovenije VI/416 s sliko. 217 Kramer. str. 154. E r a a V II I. a 'i e a z o , " :1 1 e r 51 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ _ _ __ _ Župnijska cerkev. Levi GosaIjev stranski oltar jz leta 1869 . Rožnovenska Marija je iz 17. stoletja, v 18. stoletju Druge štiri male stranske oltarje levo in desno ob koru in ob prezbiteriju je po Kramerjevih zamislih izdelal Ivan Antonini iz Vidma. Oltarji so kamniti, arhitektur e so enake. Menze so delo Janeza (Tršana, op. p .), kamnoseka, do- iz Škofje Loke in jih je odlomil na Kamnitniku. 218 218 Kramer, str. 153, 154. 5_2 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Prvi oltar na levi. sv. Uršule. je zamenjal prejšnji stari oltar dvanajstih apostolov. Ob zidanju nove cerkve so ustanovili sv. Uršule. ki j e zbirala denar za novo stavbo. Leta 1911 so oltar preimenovali v oltar Mariji- nega srca. Kip sv. Uršule je sedaj na konzoli v prezbiteriju. sliko pa je župnik Veider prestavil nazaj na oltar. Na desni je enak oltar Ksaverija. Tudi tega so verjetno v prve svetovne vojne zamenjali za oltar Srca Jezu- sovega. Ksaverij je bil Kramerjev godovni zavetnik in njemu na so posvetili oltar v novi cerkvi. 219 Levo ob pevskem koru je oltar sv. Ane. Kip sv. Ane je iz Bidetove kapelice. Plastika je še poznogotska. pozneje predelana. Kronika sicer piše. d a je kipar leta 1875 izdelal sv. Ano in sv. za stranska oltarja. vendar danes nista na svojem mestu. Po cerkvenih zidovih so apostoli. delo priznanega kiparja Fran- ca Zajca iz leta 1865. 220 Cerkev ima torej kar dve garnituri apostolov. saj so še enkrat na velikem oltarju. Tako so se oddolžili prejšnjemu oltarju v stari cerkvi. Kipi so izdelani iz moravškega in so skoraj naravne velikosti. Namesto Juda je dodan Pavel. Prižnico in takratni veliki lestenec je izdelal Matija iz Kamnika. Za cementno prižnico pravi kronika. da je prvo tovrstno delo. 221 Vhodna vrata in vsa okna je izdelal Anton iz Kapucinskega predmestja oz. iz Stare Loke. 222 Klopi je Kramer dal v delo loškemu mizarju Spovednico in okvirje križevega pota je izdelal Janez Gosar. Križev pot je bil delo dunajskih delavnic. 224 Pri mizarskih delih je sodeloval Sedanji križev pot je mlajši in so ga kupili v po drugi svetovni vojni. Barvna okna so iz leta 1913 in jih je izdelal Avgust Agnola iz Ljubljane. 225 Ohran- jena so le na desni strani stavbe. Na levi so bila razbita med drugo vojno ob bombni eksploziji na Orgle je leta 1865 naredil orgelski mojster Franc Popravljal jih je Anton iz Radovljice. Ta jih je leta 1912 popravil in uglasiJ.227 Ponovno jih je obnovil leta 1919. ker so nekaj vzeli za vojsko. Leta 1931 je naredil nov principal; prej- šnjega je vzela vojska. 228 Angela ob orglah je Kramer že kot kanonik. Izdelal ju je kipar Franc Zajec. Na koru sta še dve oljni sliki: Cecilije in Ma- rije. obe v neogotskih okvirjih. PO izdelavi okvirjev bi sklepali na Gosarjevo delo. Pod korom na levi strani je krstilnica. Krstni kamen je kamnit z lesenim nastavkom. Luneto s sliko sv. Trojice nad krstilnico je naslikal Matija Bradaš- 219 Kronika. str. 134. 220 Sonja Žitko. Kipar Franc Ksaver Zajec. str. 46-48. 221 Kronika. str. 32. 222 Kronika. str. 33. 223 Kramer. str. 154; Kramer je pomotoma zapisal pravilno je 224 Kramer. str. 149. 225 Kronika. str. 66. 226 Kramer. str. 150. 227 Kronika. str. 63. 228 Kronika leto 1931. 53 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI Il!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ____________ _ _ ka ml. Ob župnika Veiderja so v krstilnico postavili križ iz podrtega Žbalcovega znamenja na Grencu. Velik poznogotski Križani iz okrog leta 1480 je bil do druge polovice 19. stoletja v loški župnijski cerkvi. Ob predelavi stranskih oltarjev v Loki so ga prodali na Grenc v t. i. Žbalcovo znamenje. ki so ga zgradili okrog leta 1892. PO drugi svetovni vojni je bilo znamenje "silno napoti in je motilo promet". zato so ga podrli. Takratni župnik dr. Janez Veider je križ prenesel v župnijsko cerkev in oskrbel restavracijo križa. Ta je bil prebeljen z apnom. Križani ima napol odprta usta in ljudsko pravi, da je dvakrat že spregovoril. enkrat pa še bo. Ob križu so sedaj lepi in kipa sv. Dominika in Helene. ki sta bila v Bidetovi kapelici ali Gosarjevem znamenju. potem pa nekaj v cerkvi na oltarju Rožnovenske Marije. Župnijska cerkev. Gotski Križani iz Žbalcovega znamenja v sedanji krstilnici levo pod pevskim karam. Levo sv. Dominik, desno sv. Helena iz Bldetove kapelice ali G osaIjevega znamenja v Groharjevem naselju. Levo spodaj ob prezbiteriju je zakristija z opremo. vredno nekdanje deka- nijske cerkve. Na severni steni visijo podobe štirih zaslužnih dekanov. Ti so bili Kramer. Kožuh. Kumer in Mrak. Na južni steni je slika prifarškega rojaka škofa Karlina. po Kalanovša. Na steni proti prezbiteriju sta viseli sliki na steklu Srce Jezusovo in Marijino. ki ju je cerkvi podaril gospodar Erbežnik 54 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE s Trnja. Danes sta žal cerkvi odtujeni. Nad zakristijo je shramba cerkvene obleke. Od številnih mašnih je še nekaj Zanimivi so oblikov- no in motivno, saj so na enem celo grbi. Nekaj iz druge polovice prej- šnjega stoletja je delo Johane Wolgemut. Bila je znana izdelo- valka cerkvenih in imajo njena dela tudi po drugih župnijah. Eden od prtov je datiran v 17. stoletje. V zakristijski omari iz stare cerkve je neogotski relikviarij in lepa kadilni ca. Monštranco so kupili ob proslavljanju 800. letnice župnije. Ob Briseja jo je izdelal Matevž Schreiner iz Ljubljane. 229 V sto letih so imeli Prifarci dosti opravka z zvonovi. Leta 1883 sta se raz- bila veliki in srednji zvon. Druga dva so prodali v Trboje, kjer sta bila pozneje ob požaru Še istega leta je Albert Samassa vlil štiri nove zvonove, težke od 355 do 2569 kilogramov. 23o so bili svetnikom Juriju, Ma- riji, Jožefu, Štefanu in Florijanu ter Jezusovemu in Marijinemu srcu. Let a 1916 so morali oddati vojski veliki zvon, malega in mrtvaškega. Naslednje leto so jim vzeli še enega. Leta 1918 so otroci našli ki ga imajo še danes v slepih linah in jim je služil kot Leta 1924 so slovesno blago- slovili tri nove zvonove, delo inž. J. H. Biihla iz Maribora. Veliki zvon je leta 1925, še v garanciji, in ga je zvonar naslednje leto prelil. Od stare gar- niture je v zvoniku še en zvon iz leta 1883. 231 Tako velika stavba je bila vedno velik zalogaj za vzdrževanje. Potres leta 1895 je razmajal stene in oboke in so jih morali ponekod zvezati z vezmi. temeljito obnovo je, razen velikega oltarja, izvršil dekan Mrak ob 50. letnici stavbe leta 1913. obnove je oskrbel knezoškofijski tajnik, profesor v in tajnik Društva za umetnost Josip Dostal. je odobrilo Društvo za cerkveno umetnost. 232 Podobarska in pozlatarska dela na oltarjih je opravil Karel Gotzl iz Ljubljane. Starim Prifarcem se je cerkev zdela potem še lepša kot ob posvetitvi pred 50 leti. 233 Tudi poznejši župniki so se trudili, da bi cerkev polepšali. Za dr. Ivan a Veiderja so prestavili v cerkev pomembnejše nagrobnike, ki so se ohranili iz stare cerkve. Ko so zgradili novo, so imenitnejše nagrobnike vzidali v cer - kvene stene. Sto let zunanjih vplivov tem nagrobnikom ni koristilo. Veider j e prestavitev še za ostale nagrobnike, ki so še bili v cerkvenem zidu . Zaradi manjše pomembnosti preostalih nagrobnikov in njihove slabše ohran- jenosti celotne naloge ni opravil. Pod korom naj bi bil poseben lapidarij. Za župnika Stanka Hribška in Andreja Glavana so preuredili prezbiterij s kamnitimi oblogami in obrnili oltar proti ljudstvu. Fasado so obnovili za župnika Stanka Hribška leta 1973. Leta 1995 so popolnoma prenovili zvo- 229 Kronika. str. 44. 230 Zgodnja Danica 1883. 231 Kronika 1924-1926. 232 Kronika. str. 65. 233 Kronika. str. 66. E e 1 l 55 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________ _ ___ _ _ _ _ nik. 234 V letu 1996 so dela prenove nadaljevali na ostali cerkveni fasadi in strehi. pokorn razlaga, da je cerkev zidana v bizantinskem oz. Slogu. 235 Danes bi rekli, da je inž. Halm po Kramerjevih idejah združil razne zgodovinske stile, bizantinskega, gotskega, S pri- mernim toniranjem so povojni župniki pridobili bolj topel am- bient. Posebnost cerkve so kamniti izdelki. oltarne menze, obhajilna miza, kropilniki in drugi detajli izdelani iz kamna, kamnitniškega kon- glomerata. Tem izdelkom je posvetil posebno pozornost Anton Ramovš. 236 Odklonilno do zgodovinskih stilov se je v zadnjih letih poleglo. Zato so danes Prifarci da imajo lepo in imenitno cerkev. KAPELA - KOSTNICA SV. LOVRENCA Iz leta 1337 je kapela oz. oltar sv. Lovrenca v kostnici v Stari Loki. Tja je starološki župnik Emiho postavil klerika Mihaela iz Loke. Oglejski patriarh Bertrand je prezentacijo potrdil in ukazal arhidiakonu na Kranj- skem in v Marki. Otokarju, da je Mihaela umestiP37 V 16. stoletju je bil ustanovljen poseben beneficij t. i. kaplanija sv. Lovrenca v tej kapeli. 238 je zapisal, kaj se je s cerkvica zgodilo pred približno 30 leti (od 1821 nazaj, op. p.). "Govori se tudi, da je bila na majhna cerkvica sredi sv. Lovrencu Zato je bila tudi imenovana kaplanija sv. Lovrenca, ki je imela domce in deleže pod in okrog cerkve. Mnogi župljani so še videli to cerkvico in kip sv. Lovrenca, postaVlje- nega v velikem oltarju župne cerkve. Prenos kipa in podiranje cerkvice oz. ka- pele se je zgodilo pod župnikom Kalinom, po ukazu gospoda komisarja Klave- nava pred približno 30 leti. "239 Janez Karel Kraffenau je bil c. kr. svetnik in okrajni komisar. 24o po pravilnih Pokornovih navedbah naj bi Kalin umrl leta 1782 .241 Po podatkih pa naj bi Kalin umrl leta 1786. 242 Kapelo so podrli v cesarja Jožefa II. Kip sv. Lovrenca so prenesli v veliki oltar župnijske cerkve, in sicer v najbolj spodnji del, kot je kasneje zapisal 234 A . Pavel Iz Stare Loke. Obnova zvo nika župne cerkve sv. Jurija v Stari Loki. LR 42. 1995. str. 213-214. Pokorn. DIS. str',60L 6 Anton Ramovš. Skofjeloški konglomerat - kamnitni gospodar v starološki cerkvi sv. 237 Jurija. LR 42. 1995. str. 9-18. 23 Blaznik. str. 75. 23: str. 242. 240 BOZ1C. str. 2. 241 Janez Karel Klaffenau je bil cesarski svetnik in okrajni komisar. 242 fase. 41; NŠKAL. Župnija Stara Loka. knjiga umrlih 1782. BOZ1C. str. 6. 56 _____________ _ ___ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI II!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE pri naštevanju oltarjev v stari cerkvi. 243 Kramer dodaja nekatere podatke: 244 "Ob mojega prihoda na Faro so še semtertja živele kake stare osebe, katere so še pomnile cerkev sv. Lorenca, ki je stala nekoliko sežnjev pod farno cerkvijo proti cesti in je bila ob cesarja Jožefa II. z drugimi enakimi vred podrta. Ti so mi pravili, kako so slišali po ustnem da je cerkvica sv. Lorenca bila prva farna cerkev in sicer tako priljubljena, da je ob ko so stavili novo cerkev sv. Jurija , pobožni farani iz spoštovanja do sv. Lorenca in njene visoke starosti niso pu- stili podreti in je padla šele pod rokami prostomavtarjev. Iz spoštovanja do njenega patrona sv. Lorenca so njegovo podobo z veli- kega oltarja vzeli in prenesli v stranski oltar farne cerkve, kjer sem jo našel še jaz. Leta 1852. so možje kopali mrtvaško jamo in zadeli še na kos njenega te- meljnega zidovja; tako smo zvedeli kje je stala cerkev sv. Lorenca. Ostanek tega zidovja je bil trden kakor skala, in izkopali so ga le z veliko silo, kar tudi njegovo visoko starost. "245 Za Kramerja kip sv. Lovrenca ni bil v velikem oltarju. Kaplan Ma- tevž Frelih, ki je leta 1863 pisati starološko župnijsko kroniko, je po- dobno zapisal o kapeli sv. Lovrenca. Takole pravi: "Bila je pa ta (ravno kar poderta) cerkev druga od keršanstva v Loki. Perva, sv. Lavrenca, je stala skor na ravno tem mestu, - samo nekoliko doli bližej ceste. Globoko noter v britofu so še razvaline. Ta je bila perva mati kristjanov po celi daljni okrajni, - ne le edina mati= fara današnje dekanije, ampak, kot se pripove- duje, še veliko delj okoli. preiskovavec Jelovšek, - zdaj urad- nik v Ljubljani - je v starodavnih zapisih najdel, da s. Mohar je po rimski cesti Tominsko pridši v Loko - že nekdaj znani teržen kraj - tukaj s. vero oznanoval že leta 51. po Kr. Rojstvu - kar je lahko verjetno ... "246 Leta 1863 so bile razvaline še vidne. V Pokornovem zapisu je navedeno, da je bila vrhu škarpe (na nad stopnicami, op. p.) v njen spomin "postav- ljena mala kamenita laterna do najnovejšega Cene Avguštin je po Merianovi in Valvasorjevi upodobitvi Stare Loke ugotovil, da je šlo za zidavo v gotike. 248 Tudi Pokornov zapis o trdnosti zidovja je potrjeval njegovo mnenje. Avguštin je okrogli - karner - obravnaval kot samostojen ob- jekt poleg župnijske cerkve in kapele sv. Lovrenca. Štel ga je za "verjetno romansko kostnico; morda kapelo sv. Mihaela, ki jo omenja mašna ustanova Korbiniana Fuernpfeila de pfeilhaimb iz leta 1657".249 Marijan Zadnikar 243 str. 7. 244 Kramer. str. 72. 245 Kramer. str. 72 . 246 Kronika. str. 7. 247 Pokorn 1908. 248 Cene Avguštin, Zgornji stolp na Kranclju in nekdanja župna cerkev v Stari Loki, LR 1. str. 11 9- 120. 249 Pokorn DIS, str. 600. E 57 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _________ _ ____ _ _ postavlja karner "v leto 1337, ko se omenja oltar sv. Lovrenca v kostniški ) kapeli".250 Južno od cerkve je na starih upodobitvah "upodobljena stolpasta okrogla stavba s streho in pravokotnim ali poligonaIno 1 delom proti vzhodu".251 Dalje pravi, da je "morda z njo istovetna kapela sv. ) Mihaela, ki se omenja v neki mašni ustanovi v 17. stoletju".252 Vendar se 1 naprej pridružuje Jelovšku, ki je domneval, da je bila prastara kapela sv. Lov- renca na farnem kostnica, ki je bila v drugi polovici 18. stoletja že napol ruševina in so jo zato leta 1784 odstranili. 253 Vse kaže, da so cerkvico sv. Lovrenca dvakrat podirali. Pri prvi akciji so verjetno podrli zgornji bogoslužni del in prenesli kip v cerkev, kot opisuje Škofijski dekret je ob vizitaciji leta 1794 župniku v Stari Loki. "naj osuarij na podre in v njem shranjene kosti na istem poko- dostojno zakoplje".254 Vse kaže, da se je dekret nanašal samo še na kostnico. so bila z skupnim dekretom povsod prepove- dana. 255 je del karnerja za še stal. navaja napis: Inscrip- tia supra Crucifixum ad Osuarium in introitu Coemeterii - "vado mori Tibidi Tibidi mea tibia dicit" (Moja poje, grem v smrt. op. p.).256 Ugibanja, ali je bil karner od kapele sv. Lovrenca, nam zapisi v do- datku sestavka: piše, da je župnijska cerkev sv. Juriju, pravi. da ni zanesljivo znano, kdaj je bila zidana, vendar je po tradiciji že za Mohorja in Fortunata bila na kapela sv. Lovrenca, kristjanov, ki so pod kripto imeli obrede. Tudi drugi dokaz, da stoji sedanja farna cerkev že 700 let, so našli za župnika Matevža Pavlina leta 1793 v srednji ladji, ko so odkrili razlomljeno letnico 1111. 257 Karner je bil stara romanska zgradba. Z ustanovitvijo kaplanije sv. Lovrenca (1337 ali 16. stoletje) so verjetno podaljšali molitveni del z gotskim prizidkom v obliki triosminsko prezbiterija. Osuarij je bil gotovo nadstropje niže od molitvenega dela, vse skupaj pa je bila kapela sv. Lovren- ca. Kapela sv. Mihaela, kjer je Korbinian Fuernpfeil ustanovil mašni beneficij, je bila v prifarški župnijski cerkvi. 258 koledar iz prve polovice 18. stoletja navaja votivne maše za Korbiniana Fuernpfeila pri oltarju sv. Mi- haela. 259 Tudi popis župnije v ko je spadala še pod goriško nadškofijo, vsebuje le župnijsko cerkev sv. Jurija s kapelo sv. Lovrenca na 250 Zadnikar 1982. str. 482. 251 Zadnikar 1959. str. 290. 252 Zadnikar 1982. str. 482. 253 Zadnikar 1982. str. 482. Zadnikar 1982. str. 482. 1959. str. 289. 25 BazIc. str. 12. 25 7 str. 27. 8 Dr. Pavle Blaznik. Iz življenja loškega plemstva v 17. stoletju. LR 1970. str. 37; Pokorn. DIS; str. 600. 259 NS'KAL l' .•. k 1 d • . . lturglcm o e ar. st. 14 In 47. 58 _____ _ _ __ _ _ __ _ __ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE Faro SO oskrbovali takrat (v letih 1783-1892) trije duhovniki, hiš je bilo 66, družin 112, duš v vasi 547. 260 KAPELICA MARIJE BREZMADEŽNE POD CERKVIJO Kapelico Matere Božje pod cerkvijo na trgu so postavili zaradi zaobljube leta 1824. V Stari Loki so v kratkem obdobju divjali kar trije veliki požari: 30. maja 1782 je pogorelo 42 hiš,261 PO je bil požar leta 1775. 262 Dne 2 6. novembra 1789 je pogorelo 30 hiš v okolici cerkve. 263 Najhujši je bil požar 7. maja 1817, ko je zgorelo 44 hiš in farna cerkev. 264 PO naj bi takra t pogorelo celo 50 domov. 265 V kapelico so postavili staro Marijo iz župnijske cerkve, ki je bila last odpravljene sv. Rožnega venca. Ta je bila ustanovljena na Fari leta 1655,266 po Kalinu in že leta 1654. 267 Od leta 1750 je imela posebno kapelo v cerkvi. 268 Ob stoletnici leta 1755 je štela nekaj zelo tudi iz stanov. 269 Jožef II. je leta 1783 razpustil. Del arhiva je skril bliž- nji sosed. Kip Marije Brezmadežne z odrom so skrili na cerkveno podstrešje. Od tam je Marijo dobil nek pobožen pri katerem so podobo naprej.270 Ko je župnik in dekan Jernej po tistih težkih lakote in požarov dal leta 1824 zgraditi votivno kapelico, so se da vanjo postavijo stari kip. Župnik je v zapisu Rožnovenška in napisal Sveta kar se je bolj prilegalo za votivno kapelo. 271 260 NŠKAL. Župnija Stara Loka. spisi. fasc. 14. 261 Pokorn. DIS. str. 344. 262 str. 4. 263 Pokorn. DlS . str. 344; str. 4. 264 Pokorn. DlS . str. 344; Pokorn 1908. 265 str. 4. 266 Blaznik. str. 358. 267 NŠKAL. Stara Loka. fase. 23. koledar. zapis za 21. november: ln festa Praesentationis B.M.V. tata peractio divina cum sacro cantata. et concione quam dicit cooperator ad aram Ss. Rosarii ob confraternitatem hac die 1654 erectam. Na praznik Marijinega Darovanja v templju je vse sveto opravilo s peto mašo in pridigo. ki jo bere kaplan. pri Roženvenskem oltarju. kjer je bila ustanovljena leta 1654; str. 3. 268 Pokorn. DlS. str. 600; Kramer. str. 74; Pokorn 1908. pri poglavju Kapelica MB na Fari ima letnico 1749. 269 Pokorn 1908. poglavje Kapelica MB na Fari. 270 Kramer. str 102. 271 str. 23. 59 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________________ _ Notranjš6na votjvne Marijjne kapeiJce pod župnijsko cerkvijo. PostavjJj so jo v spomjn na požare, posebno na zadnjega Jeta 1817. Še v Kramerjevem so se starejši Prifarci spominjali slovesne procesije prenosa kipa iz Loke na Faro. Procesijo sta vodila župnik in kaplan Do- lene. Bila j e tako številna, da so bili prvi že pri kapelici, zadnji pa so se šele v procesijo v Loki .272 nam je zapustil opis zunanje in notranje poslikave kapelice. 273 Zunanje freske so bile: Bog z angeli gleda z neba, Oznanjenje, Kristusovo 272 273 str 102-103. BOZIC , str. 23. 6_0 ___ _____________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI Il!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠl rojstvo s slavo na višavah pri pastirjih. Poklonitev treh Modrih z Orienta Prerok Izaija z napisom v roki - glejte Devica bo Kralj David igra ne kitaro. Slike v so bile: sv. Florijan zgoraj z napisom Silni žge in preti pogubljenim. Pomagaj nam zdaj sv. Florijan. Nad vrati" kapelo je bil napis. ki sta ga držala dva angela: "Ne hodi dalje dokler n E pozdraviš Zdrava Marija; edino upanje je v Tebi." Z druge strani sta dva ke- ruba in kazala na skrivnost kapele. Kapelica je bila tudi v loškem predmestju. Ti so leta 1826 postavili podobno. a bolj skromno. Vse kaže. da je obe delala ista grad- bena skupina. 274 Kramerjeve reforme so se dotaknile tudi tega znamenja . Sam je nadzirati dohodke iz pušice in se ni mogel koliko d e- narja se je v pušici v kapelici nabralo. 275 Ker je imel ves v zidavo nove cerkve. je da bo sem shranil Najsvetejše. Pred letom 1863 je k a- pelico prenovil Gotzl iz Kranja. PO župnikovih je izdelal oltar Mater e Božje in tabernakelj. ki bi bil primeren za hranjenje Najsvetejšega. Poleg tega je kapelico zunaj in znotraj poslikal. Ali je stare slikarije samo obnovil ali pa naslikal nove. ni jasno zapisano. in je dekan kupil v Lju b- ljani. Kake tri za kolikor je kapelica segala v sosednji vrt. j e Kramer pridobil od cerkvenega ki je skrbel za kapelico. Ta mu je na smrtni postelji pred podaril ta prostor za svoj dušni blagor. si je v sili "sposodil" kakšen denar iz pušice v kapelici in ga n i vrnil. 276 Pokornov opis kapelice iz leta 1908 prinaša nove podatke. Kapelico so po- pravljali spet leta 1879 in 1891. Ikonografija slik se je od leta 1824 spreme- nila. Pokornov zapis drži še danes. 277 Freske na zunanji strani so Gosarjeva delo iz leta 1879. Na zatrepu vhodnega dela stavbe je freska sv. Florijana z veduto Stare Loke. Na portalu je n a sklepniku z rimskimi številkami vklesana letnica 1824. Nad njo je na napis- nem traku fresko letnica 1879. Na sredini je zapisano: "Spomin hudega ognj a 1817. leta - postavili so - za vselej odvrnjena b' bila enaka - po mili Mariji in sv. Florijani." V preddverju na oboku je freska Boga kot Stvarnika. V smeri proti Loki je nasli kan sv. Jurij. proti Fari neka svetnica s knjigo. Freske na zunanji strani, razen na oboku. so v zelo slabem stanju in so komaj vidne. Znotraj je na kupolastem oboku Marijino kronanje. Levo pod luneto je prizor Bega v Egipt. na nasprotni strani so Trije Kralji. Ob oltarju sta naslikana sv. Ana in Joahim. Takoj za vrati je na levi kralj David. na desni sv. Cecilija. Ob oltarju nam že znane Marije na prestolu sta kipa sv. Dominika in sv. Katarine. Župnika in Kramer ne omenjanta zvonika pri kapelici. Tega so pozi- 274 France Štuk!. Lepo znamenje v Karlovcu. LR 40. 1993. str. 236-237. 275 Kramer. str. 103-104. 276 Kramer. str. 104. 277 Pokorn. rokopis 1908. Poglavje Kapelica MB na Fari. 61 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _____________ _ _ 1 , dali gotovo leta 1878 oziroma 1879, ko so kapelico obnavljali. Pokorn navaja a 55 kilogramov težak zvon z napisom "Fara - Marija pomagaj 1878".278 V lj prvi svetovni vojni so vzeli tudi tega. Leta 1918 so otroci našli sedanjega, ki je v potem služil tudi kot .e a STAROLOŠKI NAGROBNIKI 1 - l . o [ - 'e a a )- e a 1- o Starološka dragocena posebnost so ohranjeni nagrobniki iz podrte žup- nijske cerkve. Ob podiranju so jih vzidali v zunanje stene nove cerkve. Verjet- no niso ohranili vseh, ampak le bolje ohranjene. Karel Strahl v svojih spomi- nih navaja, da so množico (Massenhaft) nagrobnikov takrat uporabili za temelje nove cerkve, ne da bi jih prebrali in popisali. 280 Kot smo že povedali, so na fasadi skoraj sto let propadali, zato jih je starološki župnik dr. Janez Veider prestavil nazaj v cerkev. Vseh niso prestavili in prezentirali. Še danes jih je nekaj na zunanjih stenah. Župnik Veider je nameraval pod korom ure- diti poseben lapidarij, vendar je prej opešal. Na desni strani pod stopnicami na kor so še shranjeni nekateri kamniti fragmenti. Nekaj kosov je tako veli- kih, da se jih brez števila rok ne da pregledati. Zato nisem mogel ugotoviti. komu so pripadali. NAGROBNIK FREISINŠKEGA ŠKOFA KONRADA V. (+ 1412) z O nagrobniku je France Pokorn zapisal: "Škof Konrad V. pI. Hebenstreit a pride leto potem, ko je bil odvezan od krške stolice, kot brižinski škof v Loko 1. 1312. Imel je baje pri sebi 5000 zlatnikov. Njegovi denarja slu- a žabniki ga zabodejo, da bi se polastili denarja. Pokopali so ga najprej na a vrtu, da se je umoril sam. Pozneje se je zvedel in pokopali so ga a v župni cerkvi starološki. Tako nam pravi napis nagrobnega kamna: Hic iacet 'i Dominus Conradus Episc. Freising. per Dominum Nicodemum, successorem o suum hic sepultus Anno MCCCXXX."281 o Pokorn žal nagrobnika ni mogel videti. ker so ga verjetno ob podi- eranju cerkve. Pri letnici se je zmotil za sto let. Letnica 1330 ne odgovarja za 'i škofa z imenom Konrad. e rokopis navaja nagrobnik škofa Konrada v prezbiteriju pri velikem oltarju. Napis je bil v gotici (in choro ad aram majorem - gothica inscrip- tionis) .282 Sicer navaja enak napis kot Pokorn, le brez okrajšav, in latinsko 278 Pok k' l' l' . 279 om. ro OpIS 1908 . Pog aVJe Kape Ica MB na Fan. 280 Kromka 1918. 281 Polec, ZUZ. str. 85. 282 DIS. str. 506. Bozle, str. 7. 62 _________________ KNJIGA HI Š V ŠKOFJI LO KI III. - STARA LO KA IN NJENE HI ŠE letnico 1430. Pravi tudi, da je napis na nagrobniku težko (lectujam Epitaphium difficile est - i piše pogosto s j , op. p .).283 Najprej v la - pozneje še v povzema zgodbo po Valva - sorju. 284 je zavedla Valvasorjeva letnica prekopa 1437. Pozneje jo j e verjetno sam popravil v 1430 in zapisal, da je bil pokojni škof dostojno poko- pan po osemnajstih letih in ne po osemindvajsetih. 285 PO teh popravkih do- bimo pravo letnico smrti škofa Konrada, ki je vladal le dve leti, od leta 1410 do 1412.286 V tekstu je Konradov nagrobnik na prvem mestu, saj je bil pokojnik freisinški škof. V Loki je bil pokopan samo še škof Leopold, ki j e leta 1381 skupaj s konjem padel s Kamnitega mostu v naraslo in utonil. Ta škof je v stari nunski cerkvi. 287 V novi cerkvi, po požar u leta 1660, pa nagrobnika niso ohranili. NAGROBNIK VOLBENKA SCHWARZA Z ŽENAMA Najstarejši ohranjeni nagrobnik je figuraIna Volbenka Schwarza. V podrti cerkvi je bil nagrobnik v ladji. Danes je v desnem stranskem oltarju (v smeri prezbiterija). Napis je v Volbenku Schwarzu je dr. Josip Žontar posvetil posebno razpravo. 288 Ta loški danes bi mu rekli poslovnež, je bil svojega in je bil s svojo pomembnostjo znan po vsej Kranjski in po takratnem cesarstvu. S cesarjem Maksimilijanom sta bila prijatelja in Schwarz je bil njegov sveto- valec. Izhajal j e iz MariazeIIa pri Pottendorfu na Nižjem Avstrijskem in si j e v Loki pridobil Lahko bi postal vicedom na Kranjskem, vendar je to službo odklonil. Glede na priimek bi lahko trdil, da j e bil Žid in se zato n i maral mešati v kranjske zadeve. Postal je bogat. Imel je deleže pri idrijskem rudniku. Denar je posojal vladarju pa tudi freisinškemu škofu in temu poma - gal pri gospoda rskih poslih in raznih posredovanjih. 289 Za je bil posebno zaslužen. Že leta 1486 je ustanovil prvi beneficij. Najbolj znanje bil njegov beneficij sv. Trojice iz leta 1513, ki gaje ustanovil v kapeli v svoji hiši na Placu, danes Mestni trg 38. Tu so leta 1517 posvetili kapelo sv. Trojice, ki ji je Schwarz podaril trdno zemljiško rento, s katero so se vzdrževali beneficiati do Jožefa II. Cesarjeve reforme so takrat beneficij prostori pa so ostali za poznejše loško Schwarz je bil dvakrat Prva žena je bila Uršula, druga Doroteja. Ta ga je preživela in jo leta 1522 navajajo kot vdovo. Nagrobnik si je dal izdelati Schwarz še, ko 283 str. 7. 284 Janez V. Valvasor. Ehre des Herzogtums Krain. XI. knjiga. 285 str. 7. 286 Blaznik. str. 450. 287 Blaznik. str. 86. 288 Dr. Josip Žontar. Volbenk Schwarz. LR 4. 1957. str. 25-34. 289 Blaznik. str. 150. 290 Knjiga hiš II.. str. 66. E 63 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ __________ _ _ _ _ 1. je bil živ. V spodnji tretjini nagrobnika je njegov grb. V je stebelce z dvema cvetovoma, na vsaki strani eden. V zgornjem delu nagrobnika so upo- dobljene tri figure, ki stojijo pred nami, pokojnik z obema ženama. ) j 1 Župnijska cerkev . Ob desnem stranskem oltarju je nagrobnik bogatega loškega Volbenka Schwarza, umrlega po letu 1520. Ob njem pokojna žena Ur šula in takrat še žena Doroteja. Doroteja ima najbolj individualne poteze, saj je bila še Zlva in jo je kipar gotovo poznal, ko je Schwarz nagrobnik. Prav imenitni so v takratni naši z rožnimi venci v rokah. Dr. Emilijan Cevc je ugotovil, da je nagrobnik 64 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKO FJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠ delo kiparja Filipove iz Loke. 291 Ta kipar je v Loki izdelal še n i Schwarzovi hiši iz leta 1513, danes na Mestnem trgu 38, potem popotresn i napisno z grbom škofa Filipa na na Spodnjem trgu iz leta 15 1: in še dve Filipovi na loškem gradu. Filipove so spo minu na gradbeno dejavnost tega škofa po potresu leta 1511. Cevc povezuj, mojstra Filipove s kiparjem in rezbarjem Jakobom Schnitzerjem i; Loke, ki se v tistem omenja v ljubljanskega Sigmundc Mospacherja. Mospacher in Schwarz sta se gotovo poznala, verjetno iz trgov· skega poslovanja. Vendar do sedaj znane arhivalije Jakobovega imena v Lok še niso potrdile. 292 Zato ta mikavna povezava še ni potrjena, kel drugih Schnitzerjevih del za Mospacherja tudi ne poznamo. Schwarzov na- grobnik je bil narejen med letoma 1515 in 1517. 293 Ker je ob dveh ženah umrl brez potomcev, je premoženje pripadlo freisinškemu škofu. Kljub Schwarzovemu bogastvu po smrti ni bilo nikogar, ki bi pokojniku na nag rob- niku izpolnil letnico smrti. NAGROBNIK JURIJA FEICHTINGERJA (+ 1583) V stari cerkvi je bil nekje v ladji, v novi pa na zunanji strani prezbiterij a. Župnik Veider ga je postavil k desnemu srednjemu oltarju sv. Štefana. Napis je nemški. Nagrobnik prikazuje Jurija Feichtingerja, bivšega loškega mestnega sveta, ki je umrl 5 . decembra 1583 v Kamniku. Ob njem j e zapisana njegova žena Neža . Za ostale v epitafu omenjene ženske ne vem o zgodovinskega pomena. 294 Imeniten portretni nagrobnik s likom pokojnega in Vstalim Kristusom kaže poznogotske, in poteze. Po kvaliteti je eden najpomembnejših na Kranj- skem. 295 Tipološko kaže na italijansko-lombardske vplive. Spada v vrsto pro- testantskih nagrobnikov, kar kažejo predvsem protestantski napisi, ki se nanašajo na "veselo vstajenje in življenje".296 Feichtinger je bil luteran, saj je imel že leta 1573 težave kot loškega notranjega sveta zaradi privrženosti novi veri. 297 V letih 1561 in 1567 do 1568 je bil loški mestni sodnik.29B Na nagrobniku je tudi njegov grb v dekora- tivnem s in palmetnim okrasjem. V levem polju je vzpen- se konj. V desnem polju so trije drug nad drugim. Iz n a d rasteta dva rogova, med katerima se dviga roka v oklepu, ki drži Tisti del grba z najdemo pozneje tudi v grbu Petchocherjev, ki so bili v 291 Emilijan Cevc. Mojster Filipove in problem Jakoba Schnitzerja iz Loke. LR 12. 1965. str. 30- 3B . 292 Cevc. o. d .. str. 37. 293 Cevc. o. d .. str. 34. 294 Emilijan Cevc. Feichtingerjev nagrobnik v Stari Loki. LR 9. 1962. str. 105-110. str. 109. 295 Cevc. o. d .. str. 110. 296 Cevc. o. d .. str. 109. 297 Pavle Blaznik. Reformacija in protireformacija na tleh loškega gospostva. LR 9. 1962. str. 75. 298 Blaznik. str. 456. E 65 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ___________ ---'_ ] letih 1669 do 1686 lastniki starološke izhaja ta motiv še iz ) Raspovega grba. Župnijska cerkev. Ob desnem stranskem oltQlju sv. Štefana je nagrobnik loškega mestnega svetnika Jurija Feichtingelja, umrlega leta 1583 v Kamniku. KORBINIJAN FURNPFEIL (1597-1657) za župnika Veiderja niso prenesli v notranjost. Še vedno je na Zunanji severni steni prezbiterija. lokacije v stari cerkvi ni opredelil. Popisni del je danes že slabo ohranjen, v boljšem stanju je le 66 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LO KA IN NJ ENE HIŠE grb. Napis je nemški. Rodbina je izvirala iz Freisinga. Jurij Fiirnpfeil je bil že tam v škofovi službi. Leta 1583 jim je škof dovolil grb. Od cesarja Ferdinanda II. so si leta 1631 pridobili plemstvo. 299 Daljši prispevek je družini namenil dr. Pavle Blaznik.300 povzamemo po tem zapisu, dobimo prav zanimivo sliko vzpona in pad- ca nekega loškega - Leta 1614 je sedemnajstletni Korbini- jan prišel iz Freisinga. Že leta 1617 je postal protipisar in ostal do leta 1647. V letih 1624 do 1629 je glavarja. Med leti 1647 do 1650 je bil glavar. Leta 1650 si je dal postaviti spomenik, kjer je zapisano "derzeit Ver- walter der Herschaft und Stadt Lakh" oskrbnik gospostva in mesta Loke), kot bi slutil. da bo tega leta konec njegove visoke kariere. Zaradi finan- nerednosti in drugih je moral odstopiti. Posvetil se je svoji po- sesti v Loki. Leta 1641 je kupil Siegesdorferjevo hišo - kasarno pri Kamnitem mostu. V Spodnjem Karlovcu je imel pristavo. Dohodke so mu prinašale dese- tine: sedem v Spodnjih Bitnjah, ena na in v Lipici. Iz posojil škofu j e iztisnil na obresti še razne desetine in dohodke v Virmašah in Vincar- jah. Bil je trikrat Iz prvega zakona (leta 1618) z Ano Marijo, vdovo protipisarja Gašperja Grundlerja, sta mu ostala dva sinova duhovnika. Ko- rbinijan je postal kapucinski pater Konstantin, Janez Krizostom je bil jezuit , pa je že mlada umrla. V drugem zakonu leta 1637 z Marijo, Jurija Standlerja, je imel tri otroke. se je leta 1651 s briksenškega svetovalca Krištofa Waidtmana. V tem zakonu ni bilo otrok. Ta- krat je že živel kot zasebnik v Loki, se udeleževal plemiškega življenja in se svoji pristavi. Tu je gojil izbrano sadje in imel hišico (Sommerhausl). Januarja leta 1657 je umrl za vodenico. Na lastno željo so ga pokopali v starološki cerkvi v kapeli sv. Mihaela, ki j o je leta 1656 s posebno ustanovo prenovil in postavil nov oltar. j e glavnico in obresti za maše na Fari in v Loki. preostanek pa za in tiste, ki se sramujejo jemati SIGISMUND FURNPFEIl (1602-1657) Med letoma 1970 in 1980 je Loški muzej pridobil fragment nagrobne s Fiirnpfeilovim grbom. Fragment je slabo ohranjen, saj so ga izkopali iz zidov stare mežnarije v Stari Loki. Delno je ohranjen le zgornji grbovni del, od tek- stovnega dela pa le Grb kaže na Fiirnpfeile. Da gre za Žigov nagrob- nik, domnevamo zato, ker sta ohranjena tudi Korbinijanov in pozneje nagrob- nik Wolfa Andreja (sin Sigismunda Fiirnpfeila, pokopan leta 1697 v nunski cerkvi). Tudi stilne obdelave grba kažejo na sredino 17. stoletja. tega spomenika ne navaja. Verjetno so ga odstranili po požaru leta 299 Blaznik. str. 333. 300 Pavle Blaznik. Iz življenja loškega plemstva v 17. stoletju. LR 17. 1970. str. 33-39. 301 Pavle Blaznik. o. d .. str. 37. 67 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ _ __ _ ________ _ _ 1817. ko so predelovaIi cerkev in vstavljaIi nova okna in tako osiromašiIi po- vršino sten. Fragment so našli pred desetletjem pri adaptaciji stare mežna- rij e. Za to pa vemo. da so jo popolnoma prenovili po požaru leta 1817 in fragment uporabili kot gradbeni material. Sigismund je prišel v Loko tri leta za bratom. leta 1617. Bil je dvakrat po- Prva žena Katarina je bila Matije Abttrina. druga - prav tako K atarina - pa Gregorja Skhrpina. Otroci iz prvega zakona so umrli še majhni. Iz drugega zakona je najbolj znan Wolf Andrej. ki se je naselil v Ljubljani. kjer je bil 20 let višji cesarski nakladnik. Pokopali so ga v nunski cerkvi. 302 Tudi v Sigismund ni dosegal brata. Mestni sodnik je bil le v letih 1643 do 1644 in 1647. 303 V letih 1649 do smrti 1657 je opravljal posle vega GABRIJEL (1620-1683) Pravokoten nagrobnik strikotnim zatrepom. ki mu manjka za- in pravokotnim podstavkom kaže na nastanka v konec 17. sto- letja. V stari cerkvi je bil pred prižnico ob stebru (ante suggestum). ga je pomotoma tudi za sto let postaral. ko je v kronogramu spregledal veliki C (1 00 let).305 Na novi cerkvi je bil vzidan zunaj za oltarjem. 306 Zgornja polo- vica je namenjena grbu. spodnja polovica pa nagrobnemu zapisu v Gabrijel je bil pravnik z raznimi naslovi in je umrl star 63 let. leta 1683. Starološko je kupil leta 1676. 307 je bil z Regino Ko rdulo pI. Gal. Njun sin Janez Gotthard je delal genealoške tablice kranjskih plemiških družin. V Arhivu Republike Slovenije obstajajo tiskani primerki družinskega rodovnika. Ob popisa epitafa je zapisal lego epitafa. da je tekst latinski. da pa spodaj sledi nemški napis njegovi ženi.308 V Kristusu Go spodu tu gospa (z vsemi naslovi) Suzana Weiland. gospoda Jurija bivšega mestnega sodnika bivša žena. ki je v Bogu preminila .. . Te ga dela ni Jurij se omenja sredi 17. stoletja. 309 Suzana je bila Jurijeva žena in ne Gabrijelova. kot je na zapisal V Blaz- nikovih seznamih loških sodnikov ni Jurija 302 Pavle Blaznik, Kasarna pri Kapucinskem mostu v Škofji Loki. LR 20. 1973, str. 43-47. 303 Blaznik, str. 456. 304 Blaznik, str. 454. 305 str. 8. 306 NŠKAL, fasc . 212, Pokorn, kartoteka. 307 NŠKAL, fasc. 212, Pokorn, kartoteka. 308 str. 8. 309 Blaznik, str. 329. .6.8 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠ E MARKS PETSCHOCHER (+1656) V srednjo levo kapelo Rožnovenske Marije so prestavili nagrobnik Marksa Petschocherja mlajšega. Družino Petschocher zasledimo v Loki že v 15. sto- letju. Takrat se omenja Krištof, kije bil med letoma 1475 in 1485 n a Zgornjem stolpu. V 16. stoletju sta bila brata Jakob in Marks škofova vinska mojstra. 31O Od leta 1563 so bili Petschocherji na kmetiji Šefert v Zmincu. Do srede 17. stoletja so se poplemenitili z naslovom "von Sch6ffart". V sorodu so bili s Feichtingerji in pozneje, po ženski liniji, s puštalskimi ki so prevzeli tudi njihovo posest v Šefertu, ko so izumrli po moški liniji.311 V 17. stoletju sta imela Marksov sin Janez in Marks mlajši hiš v mestu in nista hotela mestnega davka. 312 Leta 1669 je Janez Petschocher pridobil starološko Nagrobni tekst je v Marks Petschocher mlajši je bil konjeniški stotnik in kranjskega viteštva, kot pravi nagrobnik. Oprsje je v oklepu, glava brez po- krivala z dolgimi lasmi in brki kaže kar portretne poteze. V desnici drži po- veljniško palico, levica mu na šlemu. Ob glavi je družinski grb. Tri v grbu poznamo že iz Feichtingerjevega nagrobnika. Marks Petschocher je bil tudi zakupnik blejske in blejski glavar. Na nagrobnik si je dal zapisati: .. V grobu rajnik nam da se celo plemenitaši tudi z vojsko ne morejo ustavljati smrti."314 PO ustnem je dal Marks izdelati Roženvensko Marijo, ki je v oltarju ol::· njem in naj bi bila stara 300 let. 31 5 Stilni znaki kipa govorijo temu v prid. JURIJ FRUBERGER (+1666) Spominski napis z grbom je bil v stari cerkvi, pozneje na zunanji strani, danes je ob desnem stranskem oltarju ob koru (gledano v smeri prezbiterija). Zgornjo polovico zavzema obdelan grb, spodnjo pa latinski napis v ornamentalnem okviru. Fruberger je bil eden najbogatejših tistega Bil je zlatar in mestni sodnik v letih 1639 do 1641. 1646 do 1647, 1647 do 1648, 1652 do 1657. Pridobil si je plemiški naslov. Umrl je leta 1666. 316 310 Blaznik. str. 23l. 311 Blaznik. str. 333. 312 Blaznik. str. 318. 313 Polec. ZUZ. str. 87. 314 Pokorn. DIS. str. 535. 315 Povedala mežnarica Pepca (1911-1995). Pogovarjala sva se okrog leta 1970. 316 Blaznik. str. 307. 457. 69 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ JERNEJ ŠTRUKL (+1633) Manjša uglednega duhovnika, loškega mestnega vikarja, loškega (starološkega) župnika in ljubljanskega kanoni ka je bila v stari cerkvi v sredini (circa Ecclesiam), v prezbiteriju. 317 je soraz- merno majhna in je danes ob levem stranskem oltarju pod prižnico (gledano v smeri prezbiterija). Na zgornjem delu je grb z dvema pticama in z dvema zvezdicama ter kanoniškim pastirskim klobukom. Spodnja polovica navaja pokojnikove zaslužne naslove. Napis je v Strukelius je bil starološki župnik v letih 1622 do 1633, ko je umrJ.318 ANTON EGKER (1684-1727) Anton Egker je bil loški glavar v letih 1713 do 1727. 319 Prvotno je bil nje- gov nagrobnik v Rožnovenski kapeli. 32o Danes je levo ob glavnih vra- tih pod korom (gledano proti oltarju). Tekst je latinski. Nad tekstom je pokoj- nikov grb s tremi palalelogrami. Egker je bil brat znanega freisinškega škofa Janeza Umrl je star 43 let. Zavzemal se je za Loški pasion. 321 Stoletje, ko je bil na zunanji strani, nagrobniku ni koristilo. Ob prenaša- nju je in so jo nestrokovno zlepili z malto in obenem zamazali MAKSIMILIJAN ANTON PAUMGARTEN (1695-1778) Prvotno je bil ta nagrobnik v Roženvenski kapeli.322 Na novi cerkvi je bil na zunanji južni steni. 323 Danes je desno ob vratih pod korom (gledano v smeri oltarja). ima na vrhu preprost grb, sicer je pa gostobesedna. Teskt je latinski. Pokojnik je bil 22 let glavar (kapitan) - med 1752 in 1774.324 Imel je dosti lepih lastnosti in je bil v raznih škofovih službah 62 let. VILJEM GOTHOLD RASP Z njegovim nagrobnikom se je podrobno ukvarjal dr. Emilijan Cevc. 325 Viljem Rasp je bil sin Pavla Raspa, deželnega oskrbnika na Kranjskem in od leta 150B do smrti leta 1524 oskrbnik loškega gospostva. Viljem Rasp se je oženil leta 1531 z Nežo, loškega Baltasarja Siegersdorferja. 317 str. 9. 318 Pokorn 1908. 319 Blaznik, str. 451; NŠKAL, Pokorn, fasc. 212, Pokorn, kartoteka. 320 str. 9. 321 Blaznik, str. 347. 322 str. 9. 323 NŠKAL; fasc. 212, Pokorn, kartoteka. 324 Blaznik, str. 452. 325 Emilijan Cevc, Nagrobnik Viljema Gotholda Raspa v Stari Loki, LR 23, 1976, str. 55-62. 70 ______________ K NJIGA HIS V ŠKO FJ I LOKI I!L - STARA LOKA IN NJENE Hi ŠE Leta 1532 je od svaka Andreja Lambergerja kupil starološki grad. Poznejši rodovi Raspov so bili v sorodu še z in Paumgartni 326 Viljemova mama je bila Galenberška. Starološki grad Nagrobnik Viljema Gotholda Raspa v JZ delu obzidanega hodnika. Rasp je umrl leta 1562. Nagrobnik je bil prvotno v loški župni cerkvi pred Marijinim oltarjem. Že v baroku so ga porabili za tlakovec. Ko so v drugi polovici prejšnjega stoletja preurejali tlak, ga je dal verjetno Edvard Strahl prepeljati v staro- 326 ARS. Genealoške tablice. R. 71 KNJIGA V 'šKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE H1SE ______________ _ _ loški grad. Ker je bila zlomljena in poškodovana. so jo dopolnili. pre- belili in takrat dodali letnico 1530. Viljem Rasp je umrl šele leta 1562, vendar ni bilo nikogar, ki bi vpisal letnico smrti. Nagrobnik je danes v obzidanem delu arkad v starološkega gradu. prikazuje viteza v naravni velikosti v polnem oklepu. Dvignjen ima vizir, da se mu vidi še mladostni obraz, saj je bil takrat, ko je spomenik vitez šele dobro Ob nogah ima z Ras- povim grbom, dve železni roki. En obpasni je prazen, v drugem pa je grb matere Uršule Galenberške. Glede na pripetljaje s smemo domnevati. da je bil izpolnjen tudi drugi kjer bi kovali ženin grb Siegersdorferjev. Ikonografsko je nagrobnik še srednjeveški. V posameznih elementih pa že kaže vplive. Nastal je v letih 1530 do 1535 327 Okoli cerkve so verjetno pokopavati ob ustanovitvi fare, prav gotovo pa že leta 1074. Z arheološkimi izkopavanji starejših pokopov zaenkrat niso odkrili. Ustno pravi, da so pri materi Fari pokopavali celo z Dovjega. Praksa to gotovo ni bila, posamezni primeri pa so bili saj je Dovje spadalo pod freisinško posest. PO ustanovitvi samostojne župnije v mestu leta 1804 s podružnicami v smeri Poljanske doline in Sorškega polja je ostalo skupno. je postajalo premajhno. Ohranjen je dopis kresije iz Ljubljane iz leta 1816, v katerem ugotavljajo. da je potrebno za obe župniji novo Hiše so bile preblizu Cerkev sredi je bila zelo obiskovana in se je okrog nje stalno nekaj dogajalo. Pri kopanju jam so uhajali škodljivi plini. Pokopališka zemlja je bila že "scirana" in je imela "kadaverozno" kakovost 328 Spisi o ki so bili v župnijskem arhivu v Stari Loki, so sedaj v Nadškofijskem arhivu v Ljub- Ijani. 329 Nova lokacija naj bi bila ob cerkvi na Suhi. Škofija je novo podprla, prav tako svetna oblast, ki je župniku se- demletno statistiko umrlih. Leta 1817 je Stara Loka pogorela in te zadeve so stopile v ozadje, vendar so si župniki prizadevali farno vsaj raz- širiti. PO letu 1825 je bil lastnik stare hišne št. 29, pozneje 48, ki je stala ob Matevž Ortman, tudi Hartman od Sv. Duha. so od njega kupili brez pismene pogodbe in ga namenili za poko- (glej staro hišno št. 29 oziroma 48). Leta 1865 je farna cerkev sv. Ju- 327 Emilijan Cevc. Nagrobnik Viljema Gotholda Rospa. o. d .. str. 61. 328 France Štuk!, v Škofji loki, tR 24,1977. str. 71. 329 NŠKAL. Župnija Stara Loka. sp isi. (ase. št. 2. 72 _ ______ _ _ _ _____ KNJIGA V - STARA LOKA JN NJENE HiŠE rija kupila od Johana Kalana, starološkega grajskega vrtnarja t. i. staro kap- lanijo. S tem so pridobili spet nekaj prostora (glej Stara Loka, hišna št. 67). Sredi stoletja pa na Fari že podjetnega dekana Kramerja. Ta je v svojih spominih o zapustil celo poglavje z naslovom Usoda poko- Profesor France Planina je sestavek objavil v Loških razgledih 3 31 odmislimo pretiravanja. Kramer priznava, da so se po ustanovitvi samo- stojne fare v Loki pokazale težnje po novem "Pri vsem tem pa nasprotovanje mestnih ni nikoli jenjalo, ampak se snovali rod za rodom dalje. Pri Fari niso trpeli na vsak so ga skušali na Ošterfeld prestaviti, pa tudi to ni obveljalo." 332 Potem pa spet piše, kako j e ugnal vso gosposko, svetno in cerkveno, v Loki ter zavrnil vse "V mestih po veliko bolj smrdi. kakor na našem je pa premajhno, naj si napravijo svoje, kjer koli se ni oglasi!."333 Nova cerkev je porabila veliko prostora na Tega, kako je Kramer naskrivaj selil dvaindvajset krst v skupni grob sred i nove cerkve, pri poglavju o ni napisa!. Za dober denar je najel osem korenjakov za to prepovedano delo. Gosposka je nekaj izvedela in nad- zirala njegove izkope pri novi cerkvi, toda dekan je spet naredil po svoje. ko vsi delavci odidejo in tihota nastane, priplazijo se korenjaki na grobe odkopavati, krsto za krsto v novo jamo pre- našati, dokler vseh dvaindvajset krst s pota ne spravijo, zasujejo, prostor poravnajo in še pred zoro na tihem odidejo. ne da bi jih kdo vide!. Ko nasprotniki že zgodaj zvedo, kaj se je po zgodilo, pohitijo gledat grobe svojih rajnih, in najdejo razkopane, zvedo pa tudi, da sedaj v sredi cerkve. Ne toliko novo veliko naša, ki se je skrivaj po godila in njih sklepe je zagrizence. da so jeli rojiti, preklinjati, vpiti in žugati proti da vse na glavo posta- viti in da še mrtvih pri miru ne pustim. delavci so jih nekoliko poslušali, a se jim posmehovali in jih zasramovali; ko je bilo pa vsega zapodili so jih prav po pasje s Prav v Kramerjevem stilu! naj bi pri prispe- vali denarni delež, ti pa so se upirali. Kramer jim je zagrozil z visoko pristojbino za vsako jamo. ''Ta mirni in resnobni dopis je svojeglavcem postri- gel peruti. Videli so, da z menoj se ni šaliti, sosebno v taki važni stvari ne; ko so nekoliko iskali prostora, pa ga ne našli, pobrali so denarje in mi jih poslali. Potem sem sezidal še novo, mrtvašnico zunaj cerkve, dal poravnati in posnažiti ves prostor okrog cerkve, in sedaj je 330 Kramer, str. 133-135; v separatu. str. 147-1 49. 331 France Planina, O Prifarskem in mestnem LR 26.1979. str. 258-259. 332 Planina. O Prifarskem in mestnem str. 259. 333 Planina. O Prifarskem in mestnem str. 259. 334 Kramer, str. 112. 73 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJ/LOKIII I. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE ______________ no, da malo takih. "335 Jeseni 1892 so se odcepili in posvetili svoje novo za katerega so si po župnikovem zatrdilu prizadevali že nad 60 let. Starološko Nagrobnik dr. Karla TriI/elja iz leta 1926. Bronasto je izdelal kipar Lojze Dolinar. Kaj je tako dolgo držalo skupaj dve fari? Na prvem mestu je bila to tradicija. Povezava med faro in mestom je bila pred letom 1804 pristna in prisotna v vsem dogajanju, kar si danes zelo težko predstavljamo. 335 Planina, O Prifarskem in mestnem str. 259. 74 ________ _ ___ _ ____ KNJIGA HIS V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠ E Ta tradicija se je ohranila še dolgo. Iz otroštva se še spominjam ki so imeli grobove v Stari Loki. Stara mama mi je pokazala, kje so pokopani naši puštalski predniki. Druga stvar so bile p ristojbine, ki so jih na Faro in so jih tam pobirali. Stroški so se širše delili, vse je bilo cenejše. V vlogi za novo v Loki je župnik ob drugih razlogih navajal tudi: "V 88 letih, kar ima Loka faro, so se še zmiraj odrezali tudi še v Stari Loki, tako pri razširitvi pri zidavi nove cerkve, pri prifarskih zvonovih, radi tudi darujejo za crngrobsko cerkev, ki kot romarska ne stoji slabo. bi samo denar od pogrebov pritekel nazaj v Loko, bi Loka imela lahko najlepše ob farni cerkvi je zelo pripravno za obisk in vzdrževanje grobov ob prihajanju k maši. Leta 1978 (15. 11.) je oblast zaprla. Razlogi so bili od sanitarnih, ki se že od leta 1816 naprej, pa do raznih drugih, lahko bi rekli tudi Prav gotovo je bilo ob in sanitarno Zanimivo pa je, da studenec pri ki izvira izpod poko- ni bil nikoli za pitje. Ko je župnik Kramer leta 1849 skopa l nov vodnjak, ker se je hoditi po vodo na Potok, si je izbral lokacijo na sosedovem svetu. S Korošcem, Francem Tuškom, sta naredila pogodbo za vodnjak. Preblizu si ni upal kopati. S sosedom sta nosila vsak polovico stroškov za napravo in vzdrževanje 337 Leta 1991 (1. 6.) so Prifarci spet dobili dovoljenje pokopavati v grobove. Kdor si ne bo uspel pridobiti lokacije na starem pa ima prostor na v Lipici. Ob poti od stopnic proti cerkvi stoji pokopal iški križ. Zadnja izvedba križa je iz leta 1930 338 Na strani podstavka je mrtvaška glava. Na hrbtni strani je marmorna grbovna Ovalni je križno razdeljen na štiri polja. Vodo ravna pregrada je poudarjena s kockami. Diagonalno sta modelirani dvakrat lilija in glava Ob je ter levo in desno z delno razprostrti mi perutmi. Nad grbom je krona. Po glavah bi sodil, da gre za grb nekega freisinškega škofa v drugi polovici 17. stoletja. Blizu križa sta na istem nagrobniku zapisana znana starološka župnika Kožuh in Mrak. Na cerkvenih stenah je ostalo še nekaj nagrobnikov, ki jih dr. Veider ni prestavil v cerkev. Nagrobnike, ki so še ostali na cerkveni steni, je dr. Veider pustil zaradi stilne, ali osebne nepomembnosti, nekatere pa tudi zaradi slabega stanja, saj se je bal, da bi jih ob prenosu Z leti pa so tudi ti nagrobniki pridobili na pomembnosti. Na zahodni cerkveni steni bi omenil nagrobnike družin Strahi, Wolkensperg in Krenner. Na severni steni je nagrobnik dekana slabo ohranjen Fiirnpfeilov na- grobnik, s tal nagrobnik in nagrobnik Matevža Kosa iz leta 1825. Ma tevž je bil ded zgodovinarja Franca Kosa in praded akademikov zgodo- 336 France Štukl. .... str. 72. 337 France Štukl, .. "str 71; NŠKAL, Župnija Stara Loka . {ase. 2. 338 Kronika, str. 130. 75 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOK! III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _ ______________ _ vinarja Milka in brata slikarja Gojmira Antona Kosa. Nagrobni napis j e v pesniški obliki. Sestavil ga je loški in priložnostni pesnik Blaž Navo- da 339 Na vzhodni strani stoji v niši med dvema kapelama spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Farna cerkev je leta 1928 darovala spomenik veletrgovca Heissa iz Loke, ki so ga pokopali pred S6 leti (okrog leta 1872, op. p .J. Spome- nik je predelal kamnosek Alojzij Vodnik iz Ljubljane in ga porabil za podsta- vek kipa vojaka. Slavnostno so ga odkrili leta 1930 340 Na pod- stavku so zapisani padli v prvi svetovni vojni iz vseh sosesk starološke fare. Spomemk padljm v prvj svetovnj vojnj ob vzhodnj fasadj župnijske cerkve. Vojaka jn Marijin rejjefje jzdelal Božo Pengov. 339 Jeja Jamar - Legat, Loško šolstvo v prvi polovic i 19. stoletja, LR 17, 1970, str. 40-4l. 340 Kronika. str. 131 - 132. 76 _ ___ ____________ KNJIGA V ŠKOFJ I LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE H i ŠE Da se oddolžimo manam padlih žrtev in junakom il svetovne vojne, k.i so prelili svojo kri in dali noje dragoceno življenje za osvobojenje naše domovine. iz katerih žrtev je vzklil narod jugo!llovt:lIski v svobodni državi Jugoslaviji. odkrijemo v spomin in v znak hvaležnosti njihovemu trpljenju dne 26. oktobra 1930 v Stari Loki tra.jen spominek, ki nar nBŠim potomcem našo veliko ljubezen do dregih padlih svojcev. Spored slovesnosti: Na dne 25. to. t. L ob 19. uri poje pevski zbor na pred cerkvijo. Po petju polurno zvonenje v fami cerkvi, kakor tudi po "8eh farnih podruznicah . .Na dan slavnosti ob 9. uri odhod sprevoda izpred Gasilskega doma v Stari Loki v farno cerkev, kjer se bere ob p?l 10. uri žalna služba. božja, Nato na SLAVNOSTNO ODKRITJE SPOMENIKA PADLIM IZ SVETOVNE VOJNE Pozdrav in siaYllostni govor kurata $. Govori raznih zastopnikov organizaciJ. 2alostinke, Spored 6prevoda: lv lepela vremena, sicer se zberejo korporacije "v cerkvi.! Krii IVenci I Moška in zenska šolska deca I Invalidi I Sokol / Dohroyoljci I Godba I Gasilska župa in gasilska društva I I Za- stopniki oblastev in I Oficirski zbor I Zveza vojakov I Pro- svetno društvo / Vaške skupine z venci I Ostalo I Castna V popolno hitre še neporavnanih stroškov blagohotnih prostovoljnih denarnih prispeykov. Da dostojno proslavimo ta slavnostni dan vabi najuljudnej 'e vse sorodnike in znance padlih, kakor tudi yse osta.le farane in drugo 8 avno pri pra vljalni odbor. '" ., Letak ob slavnostnem odkritju spomenika padlim v prvi svetovni vojni Slovesnost je bila 26. oktorbra 1930. ZAL ŠKL. fond ŠKL. št. 301. 77 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HISE __ _ ___ _ ______ Nad napisi je okrogel relief Žalostne Marije s Kristusovo glavo. Kip vo- jaka v polni bojni opremi nad podstavkom in Marijo s Kristusom je naredil kipar Božo Pengov. Na vzhodni steni so še nagrobnik Franca Demšarja, roje- nega leta 1800 v Stari Loki in umrlega leta 1837 v Dorfarjih, enega od od sel- jene oziroma izumrle starološke grajske družine Demšar. Ob zidavi cerkve je imej pokojnik še toliko ugleda, da so spomenik ohranili. Zanimiv je tudi spomenik Marije Gerbec iz znane ranocelniške družine v Loki. Na bi omenil grobnico kjer gre za sožitje arhitekturnega dela in par- kovne (vrtnarske) ureditve prostora. Ob zahodni ograji je zanimiv nag robni križ na debelem slopu družine Triller. Med drugimi sta tam pokopana loški notar Johann Triller (1816-1890) in dr. Karl Triller (1862-1926), znani politik in sodelavec. Bronasti relief, ki pokriva grob, je delo kiparja Lojzeta Dolinarja, signiran: Dolinar, vendar brez letnice, verjetno iz leta 1926, ob smrti Karla Trillerja. Prikazuje dve figuri in napis "IN MAGNIS ET VOLVISE SAT EST" (Pri velikih stvareh je dovolj, da je kdo hotel. op. p.). Oh- ranjenih je še nekaj obeliskastih nagrobnikov iz in belega kamna, ponekod še z neogotskimi elementi in kovanimi ograjami. Nekaj na- grobnikov je naredil akademski kipar Tone Logonder. so tisti, ki pri- kazujejo Kristusovo polaganje v grob. njegovih variant v belem cementu, kamnu ali bronu je še po drugih Motiv je iskal pri Botticelliju in Nazarencih in ga je potem po svoje kiparsko predelal. Ob zakristijskih vratih so leta 1981 izjemoma dovolili pokop župnika Staneta Hribška (1926-1981). Na grob so mu postavili bronasto portretno glavo, ki jo je zmodeliral Tone Logonder. nagrobnik družine botanika dr. Frana Jesenka z emble- mom njihove delavnice, iz leta 1712, so prepeljali v Loški muzej. Vlitih železnih križev je le še nekaj, vendar ne iz livarne v Dvoru pri Žužemberku. Novi spomeniki sledijo današnji modi enostavnih napisnih Odkar tu spet pokopavajo, so posodobili in urav- nali vrste. STAROLOŠKA Prvi opis starološkega gradu izvira od Valvasorja. Ta pravi takole: "Za grad Altenlack, kranjsko imenovan Staraloka, ne vemo od kod izvira njegovo ime. Nekateri domnevajo, da si ga je sposodil od stolpa, ki je stal na tem prostoru, preden je bilo zgrajeno mesto. Leži na Gorenjskem, na ravnini, tri milje od glavnega mesta LjUbljane, ure od mesta Škofje Loke. Ima ribnik, okrog pa vodni jarek, ki je precej bogat z ribami in katerega je zgrajen lep Grad se ponaša s fino staro zidavo, ki je sorodna staro- veškemu stilu. Okolica je prijetna, poživljena z lepimi vrtovi, z bogatim sad- 78 __________________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJi LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠ E nim drevjem in zoranimi polji. Najbližje gradu stoji farna cer- kev .. ."'341 Karel Strahl je postavil, seveda brez dokazov, gradu v 9. sto- letje 342 Eden od že omenjenih staroloških dvorov je bil gotovo na mestu se- danje Najverjetneje je, da se ostanki te stavbe niso ohranili v zi - dovju sedanjega gradu. Ta je nastal po potresu leta 1511 oziroma za Baltazarja Siegesdorferja. Oboki in vrata v kletnem delu v severnem traktu so bili še gotsko oblikovanP44 Del stebrov arkadnega hodnika v vzhodnem, južnem in zahodnem traktu še danes kaže na prvo polovico 16. stoletja. Starološka zjuga. 341 Valvasor, XI. str. 16; Polec. ZUZ, str. 85, 9I. 342 Polec, ZUZ. str. 85. 343 Blaznik. str. 19. 344 Polec, ZUZ, str. 88. 79 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI!!!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ Leta 1630 je bilo v gradu urejenih, razen lepo pobarvane dvorane in dveh posebnih sob za gospode ter treh za gospe, še 15 kamer, soba za in soba ob vratih. Grad je imel dve kuhinji, sedem kleti, tri velike žitne konjski hlev z osmimi konji, kravji hlev, stolp in Merianova podoba Loke iz leta 1649 kaže starološki grad še precej neizrazito. prezidave sta verjetno izvršila oba Scarlichija, še verjetneje pa Pet5chocher po letu 1649. Valva50rjeva podoba gradu, posebno tista iz Topografije, je lažje razumljiva. Grad je bil že obdan z obzidjem in vodnim jarkom. Ta se je napajal iz Potoka. V tekstu hvali Valvasor lep lesen most in bogastvo rib v jarkih. Na sliki se dobro vidi jugovzhodni obzidni stolp. Današnji veliki okrogli stolp, ki daje gradu podobo, je bil takrat še nižji. Osrednji južni trakt je na upo- dobitvi že tak, kot je še danes, z obema konzolnima pomoloma. Neprimerljiv z današnjim je zahodni trakt, ki sta ga popolnoma na novo pozidala oba Strah la. Sredi gradu se vidi arkadno Zahodno stranico v severozahodnem vogalu obzidj a okrogel stolp. Jugozahodnega stolpa ni na posnetku. Na tem vogalu je naslikan le pomoIni Severovzhodni stolp se skriva za ostalim poslopjem. Bolje je viden na grafiki v Topografiji. Vsi štirje stolpi so vrisani še v franciscejskem katastru in še celo v poznejših ka- tastrih. Valvasor je pohvalil staroveško zidavo. smemo verjeti upodobit- vam, je bil vzhodni grajski trakt takrat še za nadstropje nižji. Verjetno j e konec 17. stoletja dobil grad podobo, ki jo je dolgo ohranil. Kdo j e dozidal jugozahodni obzidni stolp, povišal veliki osrednji grajski stolp in dvignil vzhodni trakt, ne vemo Jožef Demšar je okrog leta 1790 prezidal hod- nik na vzhodnem traktu, ki je povezoval veliki stolp s sobami v spodnjem nadstropju gradu in naredil dve sobi 346 V severnem traktu je prav tako iz- vedel nekaj prezidav. V notranjem na severni fasadi kaže na ta lep portal z letnico 1784. so takra t, verjetno pa že prej, spremenili del arkadnih stebrov v severnem delu zahodnega in vzhodnega trakta, kjer so stebri zamenjani s kamnitimi slopi. V severovzhodnem vogalu ob ba porta lu z letnico 1784 so ohranjena manjša, danes lesena vrata. Za njimi je t. i. zunanje nekakšna starinska centralna kurjava. Iz kaminskega je speljan dimnik mimo vseh nad- stropij. gre za to napravo, je danes težko saj tudi kot dimnik ne služi Požar leta 1917 gradu ni prizadel. Malenkostna škoda je bila na polknu nad vhodnimi vra ti v Nad grajskim portalom je grbovna iz dveh delov. Portal je še iz zadnjega Demšarja ali pa prvega Strahla. Iz ometa se vidi, da so vstavili pozneje. V desnem delu je verjetno Demšarjev grb. Levi del nosi Strahlovega. Edvard Strahl ni mogel dokazati svojega starega plemiškega porekla, zato je leta 1848 zaprosil 345 Blaznik. str. 167. 346 Polec. ZUZ, str. 88. 347 Polec. ZUZ, str. 89. .. B .. ___________ ___ KNJI GA V ŠKOFJI LOKI!!!. - STARA LOKA IN NJENE HiŠ E za dedno plemstvo pri knezu Liechtensteinskem. Smel je uporab- ljati grb. Leta 1873 je dobil še avstrijsko plemstvo z diplomo dednega vi teš- tva. 348 V sta diagonalno zvezdi in roki z Okrog je Nad so grbovni dodatki: viteški okraski, orlavi peruti in roka v oklepu, ki jo poznamo že iz Ta zadnja podrob- nost nas spominja na Raspav grb, na prednika Pod grbom je zapi- sana znamenita Strahlova devi za "Bleib treu Dir selbst" (Ostani zvest samemu sebi). Strah lov grb nad portalom starološke z napJsom Bleib treu dir selbst - Ostani zvest samemu sebi Še sredi 19. stoletja so grad obdajali štirje stolpi, obzidje in vodni jarek. Temeljnih prezidav se je po lastništvu lotil Edvard Strah!. Okrog let 1856 do 1857 je podrl zahodno obzidje s prizidkom in stolpoma. Del se- verozahodnega pomola (erkerja) so podrli že pred njim. Iz kapele na zahod- nem delu je naredil stanovanjske prostore. Jarekje dal zasutj349 Le na južni strani gradu se je del jarka ohranil do danes. Zasteklil je arkadne hodnike v 348 Polec. ZUZ, str. 56-57. 349 Polec. ZUZ. str. 88 in 97. KNJ IGA HIS V SKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HISE Bl nadstropjih 350 Verjetno je pri teh predelavah v zahodnem traktu precej zrahljal statiko stavbe. Leta 1890 je strela zanetila požar v jugovzhodnem stolpu in na delu gospodarskega poslopja. Karel StrahI je ostrešje obnoviP51 Še danes je na strehi skril iz tistega Potres leta 1895 je najbolj prizadel zahodni trakt, ki ga je Karel Strahl moral pozidati na novo. Hotel je ohraniti star izgled prizidka. Stroški obnove so bili tolikšni, da je moral prodati velik gozd 352 Zahodni trakt, ki je bil od potresov prizadet, je prevezal z železnimi vezmi. Jugozahodni d el tega trakta pa je moral na novo pozidati. 353 Na starih fotografijah je na vrhu velikega grajskega stolpa še ograja iz cin. Kateri od obeh zadnjih Strah- lov je stolp pokril s Najverjetneje je to opravil že Edvard Strah!. Zadnje prezidave je izvedel zadnji Strahl leta 1909, ko se je po 23 letih vrnila njegova žena 354 Takrat so spreminjali le notranje prostore. Naredili so nov železobetonski most graben. 355 Fotografije dr. Franceta Steleta, posnete med letoma 1920 in 1929, leta 1923, kažejo še nezazidane arkade 356 Oba Strahla sta si prizadevala, da je grad ohranil sta- rinsko podobo. Zadnji StrahI je imel vrt urejen v starofrancoskem stilu (ba - roku) in se je nanj prišlo lesen most. Na vrtu je gojili tropsko drevje in (oleander, limono, lovor, itd.). Iz spletenih vej so naredili blodnjak, je bilo pristriženo in negovano. Potke so bile okrasnemu vrtu primerno razporejene 357 Do vrnitve žene zadnjega Strahla na grad leta 1909 so se v gradu ukvarjali tudi s kmetij0 358 Do danes se je ohranil del "gozdnega" parka južno od gradu. Skrajni južni del parka so v sedemdesetih letih z novo cesto v Selško dolino. Nekoliko iz osi grajski graben je na kamnitem slopu Marijin kip. Na masivnem podstavku je kamnit relief Bega v Egipt. Podobni tabli tega motiva sta še na podstavku Dizmovega oltarja na Hribcu in na hiši Ljubljanska cesta št. 23. Desno od Marijinega kipa poteka glavna parkovna os. Kmalu na jo obdajata levo in desno na kamnitih podstavkih alegoriji v obliki ženskega poprsja. leva figura ima na prsih znak sonca. Verjetno so figure drugotno in so bile le del neke širše kompozicije. Marijin kip z reliefom Bega v Egipt je že iz druge polo- vice 19. stoletja. Ko je prišel grad v državno last, so arkade zazidali in še preuredili notranjost, predvsem severni in zahodni trakt. PO izselitvi slepih varovancev 350 Polec, lUZ, str. BB. 351 Polec, lUl, str. B9 in 102. 352 Polec, lUZ. str. 103. 353 Polec. ZUZ, str. 103. 354 Polec. ZUZ, str. 104. 355 Polec. ZU Z, str. 104. 356 Polec. ZUZ, str. 49. Fotografiji dr. Franceta Steleta kažeta gradu iz jugovzhodne smeri in notranje še nezazidane arkade na 357 Polec. lUl, str. 95. 35B Polec. ZUZ, str. 104. 82 _____________ _ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI liJ. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE v nov dom leta 1979 služi grad raznim novim namenom. Še najbolj resna in celovita rešitev se kaže v razvoju Poštnega muzeja Slovenije v okviru Tehniš- kega muzeja Slovenije. Ta že ima v njem del svojih zbirk. Starološko zasledimo že v Viljema de Altenlak, ki ga leta 1286 359 fevdna knjiga omenja leta 1392 v Stari loki dva cela in en po- dvorec. Enega od obeh celih dvorcev smemo iskati na mestu starološke V fevdni knjigi leta 1423 je omenjen dvorec Petra formacherja in še dva cela dvorca v neposredni bližini cerkve. Eden je bil v lasti loških bratov Melhiorja in Baltazarja, drugi v posesti liemberga 361 Z gotovostjo lahko štejemo za prvega starološkega Baltazarja Sieges- dorferja. fevd mu je leta 1521 podeliiI škof filip. Bil je na Starem gradu, pozneje in oskrbnik. PO letu 1529 omenjajo nje- govih pet takole: Amalija (mož franc) Reiner, Maruša (mož Andrej) lamberg, Katarina (mož Adam) Gali, Felicita (mož Viljem) Gali oziro- ma v drugem zakonu (mož Andrej) Wernegkh, Agneza (mož Viljem) Rasp. PO Katarini je pripadal delež svaku Andreju lambergu (umrl leta 1542) iz lega. Varuha nedoletnega Andreja sta bila Jurij in Janez lamberg. Viljem Rasp (mož Agneze) je kupil del leta 1543 (1542). Njegov nagrobnik j e v starološkem gradu. Viljem je dobil leta 1554 delež Andreja Wernegkha in leta 1561 Franca Reinerja. PO Viljemovi smrti sta bila lastnika njegova vnuka Viljem in Jurij Rasp (leta 1561). Mihael Papler (znan po loški šoli) je leta 1595 dobil Jurijev delež, leta 1618 pa še Viljemovega (po dr. Polcu šele leta 1630). Mihael Papler je bil nekaj lastnik puštalskega gospostva. Jurij Scarlichi, brat ljubljanskega škofa, je kupil leta 1634. Si n Franc Karel Scarlichi je bil njen lastnik med letoma 1659 in 1669. je leta 1669 kupil Janez Petschocher s Šeferta. Njegova je bila d o leta 1686. Takrat jo je kupil Janez Gothard znani ljubitelj heraldike in izdelovalec genealogij. PO Valvasorju naj bi bil lastnik že njegov Gabri- jel Pokorn pravi, da je grad kupil že leta 1676. V starološki cerkvi ima nagrobnik. leta 1705 je kupil Ivan Jurij Prešern. Že naslednjega leta 1706 je bil lastnik [van Adam Erberg in nato (leta 1730) do leta 1755 njegov sin Wolf Adam Erberg. 359 Pavle Blaznik. Kolonizacija in kmersko podložništvo na Sorškem polju, Razprave II. SAZ U, Ljubljana 1952. scr. 182: Blaznik. Urbarji. str. 35. 360 Blaznik. Urbarji. str. 35. 361 Blaznik. KolonizQcija na Sorškem polju, o. d. str. 182. 83 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LaKIH!. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _ ___ _ _____ _ ___ V letih 1755 in 1766 (1760) je bil lastnik Matevž Demšar, iz Žetine in bogat trgovec z lanom, Bil je ustanovitelj beneficija pri sv. Florijanu v Ljubljani. Njegov sin Jožef Demšar je bil lastnik med leti 1767 (1760) in 1798. Tudi on je bil bogat trgovec in založnik ter ustnanovitelj štirih postelj za obolele Kranjce v tržaški bolnici. Jožef Demšar II. je bil lastnik od leta (1 798) 1814 do 1819. Ta se je zadrževal na Dunaju. Njegova sestra Terezija Justina Demšar se je s stotnikom Strahlom in brat ji je odstopil po- sestv0 362 Nato je prišla v roke Strahlov. Prvi med njimi je bil Friderik An- zelm StrahI, med letoma 1819 in 1821. Za njim je grad podedovala njegova vdova Terezija Strah!. Njen je bil od leta 1821 (1829) do 1833. Njuna otroka Edvard in Henrietta Strahl sta bila lastnika od leta 1833 do 1849, po tem letu pa v celoti Edvard Strah!. PO njegovi smrti leta 1884 je bil grad last njegovega sina Karla Strahla do leta 1929 363 POSEST STAROLOŠKE Loški dvorec iz leta 1074 je bil verjetno v Starem dvoru. Do leta 1291 so ga prestavili v Staro Loko v bližino župnijske cerkve. Tega leta je obsegal že pet hub 364 Fevdna knjiga iz leta 1392 navaja v Stari Loki dva cela in en polovi- dvor. dvor je istoveten s poslopjem na Fronovu (Frnau). Tudi druga dva sta bila v bližini starološke župnijske cerkve 36s Na Fronov, po Frnav, še danes predelu severno od cerkve. Pokorn razlaga ime od Frauenau, to je Frauenhof.3 66 bi lokacijo dvora smeli posta- viti v najstarejšo dokumentirano hišo na tem prostoru Brnak, Brnakovo, (Frnak?, Frnau?), ki je stala na mestu, kjer je danes novo Baltazar Siegesdorfer je za zvestobo v škofovi službi, predvsem v uporov, dobil v Loki razne privilegije. Že okrog leta 1517 je dobil sta- rološko ki ji je škof dal razne pravice 367 Od poznejše starološke posesti, ki je zanimiva za nas, je dobil štiri hube v Vincarjih in eno v Stari Loki. Leta 1521 mu je škof podelil v fevd starološko s poljem in vrsto domcev, enajstimi v Stari Loki in Binklju, dvema v Veštru, tremi na Trnju, dvema v Žabnici, enim v Hosti, nekaj travnikov, gozd na 362 str. 21. 363 Seznam lastnikov je sestavljen po Blazniku. Smoietovi, Palcu in po - Blaznik. Gospostvo. passim; Pavle Blaznik. Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju, SAZU, Razprave II, str. 182-185; Majda Smole, na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana 1982, str. 458. v nadaljevanju Smole, Polec, ZUZ, str. 87; Pokorn, DlS. str. 533-536. 364 Blaznik. str. 19. 365 Blaznik, str. 8l. 366 Pokorn. DlS. str. 148. 367 Blaznik. str. 150. 84 ______ _ __ _ __ _ _ KNJIGA HiŠ V ŠKOfJ! LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE H!Š E Lubniku, desetino v Zmincu, ki jo je Baltazar kupiil 518, ter dve cajnarici na Podnu v Stari Loki. 368 Baltazar Siegesdorfer je posest kupoval S škofom sta menjala razne dele in desetine. Leta 1528 je pridobil tri hube v Stari Loki in eno v Binklju. Škof si je za to posest še obdržal sodne pra- vice in tlak0 369 Baltazar si je pridobival posest tudi na cerkven S sta- rološim kaplanom, ki je užival benefiCij pri oltarju sv. Janeza, sta menjala pet kajž in eno hubo. Baltazar mu je dal polje v obsegu ene dnine. Škof in patri- arh sta to nedovoljeno prepovedala. Škof širjenju Baltazarjeve posesti ni bil naklonjen. PO Baltazarjevi smrti je leta 1553 imel priložnost posestvo kupiti, vendar tega n i storil. 370 Obseg starološkega gospostva izkazujeta urbarja iz let 1534 in 1540. PO- sestno stanje se v teh letih ni bistveno spremenilo. Leta 1540 je spadalo pod gospostvo vsega 27 hub. Od tega jih je 17 ležalo v mejah loškega deželsko- sodnega gospostva: šest v Stari Loki, ena v Veštru, štiri v Vincarjih, ena v Virmašah, dve v Žabnici, ena na v Selški dolini, dve v Zmincu. Od drugih gruntov so bili po eden na Senici. v Gameljnah, v dva po- v Polhovem Gradcu. dva na Belici in grunt v Horjulu. Razen tega je bilo v gospostvo 45 kajž. Od teh jih je bilo 34 v Stari Loki in Binklju, dve v Vincarjih, dve na Trnju. tri v Veštru, ena v Starem dvoru, dve v Dorfarjih in ena v Hosti. je pripadalo nekaj desetin, ki so zajemale v splošnem ozemlje zunaj loškega gospostva 37 ' V Baltazarja Raspa omenja Majda Smole dvorec pri župnijski cerkvi v Škofji Loki 3 72 Tu gre najbrž za posest enega od dvorcev pri starološki župnijski cerkvi in ne v Loki, ki takrat še ni imela župnije. Leta 1466 je Osterman Libenberg prodal dvorec loškemu župniku Pankracu Egkherju. Jurij pI. Sigesdorf je dvakrat prejel dvo- rec v fevd od freisinškega škofa. Ta del posesti je prešel v last družine Raspov, ki so bili tudi tiste starološke posesti, ki nas posebej zanima. Po Blaz- niku je imel Viljem Rasp skupaj z bratom Seifridom pristavo v Loki in trav- nike na Trati. PO Pavlu pa je podedoval še drugo posest na Loškem. Mo- je Viljem Rasp pridružil k starološki podedovani posesti še t. i. Libenber- govo oz. Egkherjevo posest. Za Viljema Raspa navaja urbar iz let 1543/44 6 gruntov v Stari Loki. 10 kajž v Stari Loki in Binklju in desetine kot so bile zapisane že v prejšnjih urbarjih. 373 Noben poznejših lastnikov ni posesti širil v takšnem obsegu kot sta jo Baltazar Siegesdorfer in Viljem Rasp. Sredi 18. stoletja je spadalo pod pet hub in 29 kajž v Stari Loki. ena huba v Žabnici in še dve hu bi in ena kajža zunaj loškega gospostva 374 Blaznik ni podrobneje lokaliziral enot. Podobno je zapisala Smole- 368 Blaznik. str. 150. 369 Blaznik. str. 165-}66. 370 Blaznik, str. 165-166. 371 Blazni k. str. 166. 372 Smole. o. d .. str. 485. 373 Blaznik, str. 167- 168. 374 Blaznik. str. 328-329. 85 KNJIGA Hi Š V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HISE _____ _ ______ _ tova: 37S "Leta 1772 je bilo gospostvu podložnih 18 kmetij, zemljiškega davka od zemlje je bilo 63 gld 58 kr, od podložniške 76 gld 7 kr 3 d in kontribucije 108 gld. zemlja je bila v katastrskih Stara Loka, Dorfarje, Stari dvor, Suha, Sv. Barbara in Sv. Ožbolt"376 Teh 18 kmetij je Smoletova naštela sumarno, ko je seštela vse cele, in tretjinske enote. V zemljiški knjigi, ki je bila za gospostvo v letih 1850{51. po zemljiški odvezi, je bilo posestno stanje starološkega gospostva naslednje: v Stari Loki je gospostvo imelo pet gruntov, pozneje sta se dva še razdelila in so bili ob zemljiški odvezi le še trije. Kajže oz. tretjinske kmetije in hiše so dale skupaj 23 enot, po delitvi še tistih dveh kmetij pa 25 enot. Zunaj Stare Loke je imelo gospostvo dve kmetiji v Žabnici, pet tretjinskih kmetij oziro- ma kajž v Binklju, tri kajže v Veštru, eno na Trnju in eno v Virlogu. Zunaj loš- kega ozemlja je bil še grunt v Vodicah ter grunt in dve hiši v Hrašah pri Smledniku . To dvoje je ostalo verjetno od bivše posesti na kam- niškem Starejši urbarji v Arhivu Republike Slovenije izkazujejo to posest. STRAHU IN NJIHOVI PREDNIKI Leta 1755 je izdražil starološki grad Matevž Demšar. Bil je preprost kmet iz Zgornje Žetine, stara hišna št. 8 v župniji Poljane, ki je trgoval z lanom in postal silno bogat 377 Danes se pri hiši po Markus. Konec 18. stoletja so bili lastniki tega grunta že Možinovi 378 Hiša spada sedaj pod župnijo Javorje. Matevž Demšar je imel dva sinova, Jožefa in Martina. V Stari Loki ga je nasledil Jožef leta 1767 379 Martin je dobil še nekaj posesti v sicer pa si je postavil grad v Dorfarjih, stara hišna št. 12. Bil je uspešen trgovec. Njegov sin Vincenc je bil na tudi spoštovan trgovec, pozneje je obubožal. Njegovo posest so okrog leta 1821 prodali. 380 PO od- hodu Francozov je bil celo starološki nadrihtar 381 Za ženo je vzel Antonijo von SaIIenstein, ki mu je prinesla 500 nemških goldinarjev dote. pismo sta napisala leta 1791. 382 Vse kaže, da je Vincenc vse slabše gospo- 37 5 Smole, o. d. str .. 458. 376 Smole, o. d. str .. 458. 377 str. 2J. 378 ZAL Gospostvo Škofja loka - Glavna knjiga. V/ 192. 379 Polec. ZU Z, str. 47. 380 str. 21. 381 France Štuk!, Nadrihrorji. str. 48. 382 ZAL ŠKl, Zemljiško knjiga - Serija listin VIII 1782-1 790. str. 134. 86 _________________ KN JIGA HIŠ V ŠKOFJll.OKIl!1. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE daril. V Dorfarjih je bil grunt. Gospa von Sallenstein verjetno ni hodila na njive. se je zadolževati. Med upniki so navedeni Anton Domian leta 1804, Natalis Pagliaruzzi leta 1804, Barnard Rosetti leta 1805, puštalski baron Wolkensperg leta 1808, Sigmund Skaria leta 1814, Josip Dietrich leta 1815 in še drugi Vincenc je od leta 1807 posest po malem odprodajal. PO letu 1818 se je njen nezadržni propad. Družina je okrog leta 1821 izginila iz teh krajev. Poslopja so kmalu potem podrli. Zemljo so pokupili okoliški kmetje. je stala nekje med Brojanom, Lukovcem in Štrancarjem v Dorfarjih 383 Vrnimo se na starološki grad. S prvo ženo Jožef Demšar ni imel otrok in se je po njeni smrti leta 1786 s Ksaverijo pI. Hohenwart. Spo- znal naj bi jo v loškem samostanu,384 kjer je bila verjetno gojenka. V tem zakonu je imel tri sinove in šest Bil je podobno podjeten kot V Loki je kupil Kasarno pri Kamnitem mostu 3 85 Umrl je leta 1798. V starološki posesti ga je nasledil sin Jožef, ki je polnopravno prevzel posest šele po polno- letnosti leta 1814. Ta je bil slab gospodar in je leta 181 9 posestvo prodal svaku Frideriku Anzelmu Strahlu. Jože Demšar je umrl leta 1841 v Gradcu . Tako se je moška linija Demšarjev v Loki Friderik Anzelm Strahl je bil s Ksaverije Hohenwart-Demšar. Ko je Jožef Demšar leta 1798 umrl, se je vdova Ksaverija ponovno z nekim drugim sorodnikom iz družine Hohenwart. Živela sta v Dobrni pri Celju. Strahi se je z njeno Terezijo Justino Demšar, rojeno leta 1793 v starološkem gradu. Z oficirjem Strahlom sta se leta 1815 v pri Celju 386 Friderik Anzelm Strahl (1784-1821) je bil doma iz Erfurta v Rojen je bil leta 1784. Postal je oficir v avstrijski vojski. V vojni s Francozi je bil leta 1809 težko ranjen. Od takrat je bil bolehen in slaboten in je naprej služboval v zalednih enotah avstrijske vojske, tudi v Celju in Novem mestu. V Novem mestu sta bila rojena oba otroka, leta 1816 Henrietta in leta 1817 Anton Edvard. Leta 1817 se je Friderik upokojil in prišel v Staro Loko. Že leta 1816 je od Jožefa Demšarja vzel grad v zakup, leta 1819 pa ga je odkupiJ.387 Dekan je zapisal: "Na je ta dobri mož, sosed in prijatelj, oslabljen od vojaških muk, ki je dobro urejal grad in dominij, umrl 15. decembra 1821, star 36 let. "388 Leta 1829 je umrla tudi žena Terezija. Posestvo je zapustila mladoletnima otrokoma, vsakemu polovico. Njun varuh je postal materin brat Franc Ksaver Demšar. Ta je bil pravnik in visok uradnik v Gorici, Milanu in nazadnje na Dunaju. Zadnja leta se mu je om- 383 ZAL ŠKL. Zemljiško knjiga 13/48. nadaljevanje v Suplementih. Propad družine omenja tudi Pokorn DJS , str. 146. 384 str. 2 t. 385 Knjiga hiš II .. str. 138. 386 Polec, ZUZ. str. 48. 387 Polec, ZUZ, str. 48. 388 str. 21. B7 KNJIGA HIŠ V ŠKOfJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _ _ ____________ _ _ um. Umrl je leta 1846 na Dunaju in zapustil tretjino svojima varovancema. V tej so bile tudi dragocene knjige in slike. Anton Edvard, pozneje se je vedno imenoval le Edvard (1817-1884) je ver- jetno po zgledu postal pravnik. Po študiju se je zaposlil pri deželnem v Ljubljani, da bi bil blizu svoje posesti v Stari Lokj389 Posestvo so v posameznih obdobjih upravljali zakupniki, zato je posest naza- dovala, propada la in se zadolževala 390 Leta 1814 je imel v zakupu Maksimiljan Cebal, mestni sodnik oz. pozneje uradnik, lastnik hiš v mestu, stare hišne št. 99, 101, 102, 103 391 Med letoma 1832 in 1851 je bil zakupnik loški ranocelnik Anton Gerbec 392 Dosti pozneje piše Karel StrahI, kako so zakupniki gradu slabo gospodarili393 Leta 1844 se je Edvard s Cecilijo pI. Petteneg. Ker je bil njen predsednik deželnega je moral StrahI po takratnih pravilih zaradi sorodstva v službo drugam. Služboval je v Gorici, Trebnjem in postal leta 1854 svetnik deželnega v Ljubljani. Leta 1849 je od sestre Henriette odkupil njeno polovico posesti. Leta 1850 se mu je rodil sin Karel (1850-1929). Pet let kasneje mu je umrla žena, stara komaj 36 let, leto zatem pa še sestra Henrietta, pI. Schiwitzhofen. Stra hI se ni oženil. Gospodarstvo mu je prevzela umna gospodinja Ivana (od Nepornuk, pisali so op. p.) Struppi, ki je gospodinjila že za pokojne Cecilije. StrahI se je posvetil službi in vzgoji edinega sina. Leta 1868 se je upokojil in se popolnoma posve- til posestvu in sinu. Kljub nemški usmerjenosti je prevajal Prešerna in sam pesnil v nemškem jeziku. je izdajo knjige o umetni obrti. Poglavje o skrinjah je izšlo, za druga pa so ostali le rokopisi in koncepti. o pohištvu, steklu, porcelanu, terakoti, itd 394 Objavil je krajšo kulturnozgodovinsko študijo. Prevod pod naslovom Umetnostne razmere na Kranjskem v preteklih stoletjih je objavil dr. Emilijan Cevc v Loških razgledih 39S STRAHLOVA ZBIRKA Najpomembnejša Edvardova dejavnost je bilo zbirateljstvo muzealij in slik. Najboljši historiat nastajanja zbirke je sestavil dr. Janko Polec. Po njem povzemam spodnje ugotovitve 396 Nekaj slik je bilo že v gradu od grajskih 389 Polec. lUZ, str. 48-52. 390 Pojec, ZUZ, str. 51. 391 Knjiga hiš II, str. 138, 140, 141. 392 Arhiv Republike Slovenije (ARS) G - A XXVIII. Stara Loka. fase. S. 393 Polec, ZUZ. str. 94. 394 Polec. ZUZ. str. 52-68. passim. 395 Emilijan Cevc. Spis Edvarda Strahla o umetnostnih razmerah na Kranjskem. LR 17, 1970, str. 80- lD7. 396 Polec. ZUZ, str. 56-77. passim. BB ________________ _ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. · STARA LOKA IN NJENE HIŠE prednikov. Sv. Hieronim z letnico 1677 je bil še iz Janeza Petschocherja. Že takrat in pozneje v Gotharda in Janeza Jurija Prešerna je bilo v gradu 45 slik. 397 Od lastnikov Erbergov sredi 18. stoletja so se ohranile štiri. Franc Ksaver Demšar, Edvardov stric in skrbnik, je slike kupoval tudi na svojih potovanjih. Osem slik je zapustil svojemu varovancu. Pozneje je Edvard kupil nekaj portretov na gradu Zaprice pri Kamniku, ki so bile tudi last luka- kot grad Stara loka. Strahlova žena in njeni sorodniki so bili po takra tnih plemiških navadah amaterski slikarji. Tako se je tudi Edvard StrahI zanimati za slikarstvo. Okrog leta 1863 je znanega starinarja, poznavalca umetnin in umet- nostnega zgodovinarja dr. Aleksandra Volpija. Ta je s slikami širom po tedanji Srednji Evropi. Med letoma 1864 in 1878 je StrahI kupil od njega 27 slik. Ker je bil Volpi drag, vdovec in upokojenec, StrahI pa ne posebno bogat, mu je pri zbiranju slik pomagala gospodinja Ivana Struppi. Bila je v sorodstvu z družino podobarjev G6tzlov iz Kranja in z G6tzli v Kamniku. Posebno pri podobarju Karlu G6tzlu v Kranju se je nabralo precej starih slik, ki jih je StrahI odkupil. Odkupoval je slike pri starinarjih v ljubljani in v Gradcu. Bil je v stikih s slikarjema Pustavrhom in Franketom 398 Slike mu j e restavriral slikar Pavel Kunl. Umetnoobrtne izdelke sta mu oskrbovala pasar- ja Sadnikar in Peterlin v ljubljani. Mizarska dela so mu restavrirali mizarji iz loke 399 leta 1870 je v gradu v drugem nadstropju uredil prvo postavitev galerije 400 Umrl je leta 1884, star 67 let. Pokopali so ga v ljub- ljani pri sv. Krištofu, saj je bil ljubljanski nekaj ljubljanski ob- odbornik in deželni poslanec, namestnik deželnega odbornika barona Wurzbacha. Do konca življenja se je zanimal za politik0 401 PO iz testamenta Karla Strahla je Narodna galerija v ljubljani leta 1937 dala pre- kopati trupli Edvarda in Cecilije StrahI in ju prepeljala na starološko poko- Bogato je podedoval sin Karl. PO materini smrti je skrbela zanj grajska gospodinja Ivana Struppi. O vsem je še celo pozneje, po sinovi polnoletnosti. PO zgledu je Karel postal pravnik. Služboval je v ljubljani, Novem mestu, Mokronogu, Dobrli vesi na Koroškem, Brežicah, na Ptuju in kot svetnik deželnega v ljubljani. leta 1886 se je z Mimi pI. lehmann, vendar ga je žena kmalu po potovanju zapustila za 23 let. Ko je bil leta 1892 imenovan za svetnika deželnega v ljubljani, se je spet bolj posvetil starološki posesti, posebno po potresu leta 1895, ko je prezidaval Po upokojitvi leta 1899 se je za stalno preselil na Faro in opustil stanovanje v ljubljani. Postal je pravi kmet. 397 Polec. ZUZ, str. 46. 398 Polec. ZUZ, str, 99. 399 Polec. ZUZ. str. 58-61 pasim. 98 .. 400 Polec. ZUZ, str. lOl. 401 Polec. ZUZ, str. 66-68. 402 Kronika. str. 147. 89 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LO KI III. - STA RA LOKA IN NJ ENE HiŠE Del Strahlove muzejske zbirke v starološkem gradu pred prodajo leta 1930. Iz fototeke Loškega muzeja. V vasi in v so ga imeli radi. Povsod j e rad pomagal. Usta- novil j e starološko gasilsko društvo in bil pobudnik vaškega vodovoda. Pisal .. 9 .. 0 ________________ KNJIGA V LOKI III . - STARA LOKA IN NJENE HI SE in režiral je ljudske igre, ki so jih igrali tudi drugod po podeželskih odrih, Za uporabo in razvedrilo je pesnil. pisal satire in risal ilustracije. Kmalu po smrti gospodinje se je vrnila žena. PO njenih zamislih so preuredili grajske sobane in zbirke. Zaradi nje je opustil kmetovanje. Živino so prodali, zemljo je dal v zakup403 Med prvo svetovno vojno je bil enak med enakimi. V gradu so nastanili vojaško moštvo s pratežem in konji. Bil je tajnik aprovizacijskega odbora. Sam je rekel, da je mokar. Ob semnja je starološki sam prišel v po nekaj kilogramov moke, da niso bili v gradu brez kru- ha 404 PO prevratu leta ]9]8 so ]0. novembra neznani streljali v grad, ker je bil StrahI Nemec, in ga strašili, da bi zapustil Kranjsk0 405 Narodna vlada mu je ustavila pokojnino, ki jo je dobil spet leta] 920, po posredovanju dr. Trillerja in dr. Nad posestvom in zbirko so vpisali sekvester 406 Ostareli Strahl se je lotil popisa zbirke in arhiva. V letu] 922 je napisal dva zgodovinsko-spominska prispevka: 1. Schloss Altenlack und seine Besitzer in II. Mein Vaterhaus 407 V zvezi z zbirko je bil v stiku s takratnimi muzejskimi in umetnostnozgodovinskimi strokovnjaki. so ga obiskali dr. France Stele, dr. Izidor Cankar, Ivo Zorman, Viktor Steska, slikar Matej Sternen in drugi predstavniki kulturne ki so želeli pridobiti umetnostno po- sest. Po ženini smrti oktobra] 929 je izdelal zadnjo varianto oporoke in dolo- za kuratorja oporoke loškega notarja Steva Šinka. Premoženje je zapustil ženinemu sorodstvu, vendar tako, da se je delila na tri Strahl je že predvideval, da bodo posest prodali in se posvetili denarju, ne pa tako dragi ljubici kot je starološki grad, kot je sam zapisal v oporoki. Želel je, da Slovenija in njene takratne kulturne institucije pridobe kar nacionalno pomembnih eksponatov. Želel je tudi. da najemne parcele poku- pijo najemniki, ki so imeli malo svoje zemlje, po zelo ugodnih pogojih, kar se je tudi zgodil0408 Za bogatejše zakupnike je postavilstrožja merila za odkup Na sveti leta 1929 je umrl. Zadnjega Strahla so vsi spošto- vali, na Fari in v višjih krogih. V župnijsko kroniko je dekan zapisal celo stran pokojniku v pohval0 41o V so zapisali: "Umrl je predober mož, idealen poštenjak, do zadnje žilice demokrat in po krvi in srcu najpleme- nitejši aristokrat - zadnji vitez Strahl." 411 Sam je v eni od pesmi zapisal: "Le posojeno je vse, kar pridobiš, na odpoklic ob uri vsaki." 412 403 Pojec, ZUZ, str. 68-75. 104- 106, pass im. 404 Kronika 1914- 1918, str. 69-97; Polec. ZUZ, str. 73. 405 Kronika. str. 97. 406 Polec. ZUZ, str. 74, 106. 407 Polec. ZUZ, str. 84-196. 408 Polec. ZUZ, str. 74- 76, passim. 409 Polec. ZUZ, str. 79. 410 Kronika, str. 127-128. 411 Polec. ZUZ. str. 75. 412 Polec. ZU Z, str. 83. 91 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJ! LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _____ _ ___ _ ____ __ , , t , UlZon vitez pL VesEenek, kapetan v pok. in ravnatelj naznanja v svojem kakor v imenu sorodnikov žalostno vest. da je njeQov dobri in blagoi stric. Karel vitez pI. StrahI nadsveinik dežel. v pok. in v Siari Loki pp dolQi in bolezni dne 24, decembra 1929 ob . : V 4 B. v 80. Jetu .starosti, previden s - sv. zakramenfi za mirno v" Gospodu zaspal. Trupla draIleIla pokojnika se bo dne 25. decembra 1929 ob 4. uri po- ·poldne v erajski kapeli blaQoslovilo in preneslo na v Stari Loki k STARA LOKiI. Jne 24. aecemhra 1929. Osmrtnica za Karlom Strah/om. ZAL ŠKL, fond ŠKL, št. 285. pustimo ob strani premoženje, je StrahI zapustil bogato zbirko slik, knjig, muzealij in arhivalij. Narodni muzej je pridobil 135 ekspo- natov in slik (slik 33), Entografski muzej 75 umetnostnih predmetov in knjig (2 sliki). Narodna galerija je odkupila 95 slik. Skupaj so institucije prevzele 130 slik. Pravne publikacije je odkupila Pravna fakulteta, grajski arhiv pa Narodni muzej4!3 Kulturne institucije so imele 25 procentov popusta od ce- nilne vrednosti, kar je bilo zanje ugodno, saj eksponatov ni dražil. Nekaj pred smrtjo je prodal 45 slik in štiri podaril4!4 Ostale pred- mete, slike, dele pohištva, itd. so prodali na dražbi. Za preostalih 308 slik je prišlo 65 dražiteljev, ki so bili vsi jugoslovanski državljani, iz Slo- venije. Dražili so tudi štirje poklicni starinarji, med njimi eden iz Banata in eden iz Beograda. Sledi za tem gradivom so se kmalu izgubile, kot je zapisal Polec 4 !S Podobno mi je pripovedoval o usodi zbirke nekaj let pred smrtjo po- kojni Evgen Burdych, rojen leta 1895. Manj pomemben del slik je StrahI na- menil ženinemu sorodstvu. Najpomembnejše umetnostnozgodovinske pred- mete je prevzel Narodni muzej. Za preostalo množico predmetov in pohištva 413 Polec. ZUZ. str. 80-82. 414 Polec, ZUZ. str. 81. 415 Polec, ZUZ, str. 82. 9 ;, .. ______________ KNJIGA HIŠ V SKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE pa dražiteljev sploh niso zapisali 416 Grad s okoliškimi je prevzel eden od Hugo pI. Vesteneck. Ta ga je skupaj z ostalim, še neprodanim inventarjem, slikami in predmeti, z rodbinskimi slikami, ki so bile ves v gradu, še pred obema Strahloma, prodal Francu Dolencu, veleposestniku in veletrgovcu z lesom v Stari Loki 41 ? Ta je pozneje poskrbel, da sta Narodni muzej oziroma Narodna galerija pridobila še dragocene portrete grajskih družin. Dekan Mrak je ob Strahlovi smrti zapisal: "Zbirka je izmed in najbolj zanimivih v de- želi."418 PO takratnem in današnjem mnenju muzejskih in galerijskih stro- kovnjakov je bila razprodaja Strahlove zbirke nepopravljiva škoda. Zbrana na enem mestu bi danes konkurirala mnogim zbirkam v Srednji Evropi. se nekaterih delovanj, stanj, idej, ljudi in dobrin zavem o šele takrat, ko preidejo. Vse kaže, da Dolenc ni nameraval obdržati previden mož je že spregledal posledice gospodarske krize, ki je v tistih letih nastopala. Poleti 1930 so potekali pogovori med njim in loške sreske (okraj ne) izpostave. Grad naj bi spremenili v okrajno ubožnico, kjer bi ob podpori banovine in higienskega zavoda iz Ljubljane deloval še zdravstveni dom in izolirnica za primer nalezljivih bolezni. Zavod bi vzdrževal državnega zdravnika in medicinsko sestro. bi le desetino stroškov delo- vanja zdravstvenega doma. Župani in drugi predstavniki so bili za to novost. Ustanovili so poseben odbor za nakup Strahlovega gradu. Ko pa je odbor zbiral izjave, so bili odgovori županstev medli, neobve- negotovi in celo odklonilni. Do odkupa v te namene ni prišlo. 419 STRAHLOVA VODNA NAPRAVA Leta 1905 je Karel Strahi zgradil na Potoku ob gradu vodno naprav0 4 20 Poganjala je krožno žago, slamoreznica in mlatilnica. V svojih spominih iz leta 1922 piše, da si je želel takšno napravo že kot štirinajstletni fant 4 21 za napravo je izdelalo podjetje Avgust Žabkar iz Ljubljane leta 1904. Strahl je dobil dovoljenje ter pridobil soglasja sosedov in najbližnjega mli- narja Janeza Bizanta v mlinu na Potoku. Ker se Potok izliva v so seznanili z novo vodno napravo še Janeza Kalana, vulgo Krevsa, 416 Polec, ZUZ. str. 82. 417 Polec. ZUZ. str. 83. 418 Kronika. str. 127. 419 ZAL ŠKL, Škofja Loka. fase. 93 420 ZAL ŠKL, Sresko Škofja Loka s predniki. vodopravni spisi. fase. 6, spisi 201 - 287; France Štuk!. Vodni pogoni na Škof jeloškem (gradivo) lo Stara Stara Loka. LR 39,1992, str. 36-37. 421 Polec, ZUZ. str. 104. 93 KNJIGA HI! V !KOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI.ŠE _____________ ---'_ mlinarja in žagarja iz Kapucinskega predmestja. Pridobitev soglasij ni bilo saj so bile sosednje vodne naprave dovolj oddaljene in se med seboj niso motile. Tek vode pred jezom. jez. vodni kanal in poslopje vodne naprave. vse je bilo na njegovih parcelah ob vzhodni stranici grajskega kompleksa. Potok so zajezili približno tam. kjer je danes most na deponijo lesa Doma slepih. Zapornica je zadrževala vodo skoraj do mostu na glavni cesti pred gradom oz. pod cerkvenimi stopnicami. Od jezu do pogon- skega poslopja je vodil nekaj pokrit kanal. naprej pa odprto cementno korito v dolžini 52 metrov. Strojnica je stala pravokotno na smer Potoka v velikosti 10 x 20 metrov. Vodno kolo je dobivalo vodo od vrha in je t. i. hrbtno vodo. V premeru je merilo 4.2 metra. Napravi so ugovarjali neka- teri sosedje in ki niso mogli uporabljati starega zaradi zajezene vode. jim je na svoje stroške zgradil novo in jim dovolil uporabljati še eno lokacijo nižje pod vodno napravo. Poleti 1905 je bila vodna naprava gotova in odobrena. Od nestalnega Potoka je StrahI Zaradi pomanjkanja vode se naprava ni obnesla in leta 1922. ko je pisal svoje spomine. ni delovala 4 22 Od vodne naprave so še vidni sledovi. Pod sedanjim mostom na deponijo je v strugi še nekaj betonskega dna. kjer je bil jez z zapornico. Na desnem breg u so sledovi cementnega korita. Poslopje bi bilo danes na pešpoti, ki pelje od podhoda pod mostom na glavni cesti v Selško dolino proti gradu. VREDNOSTI STAROLOŠKIH POSESTI Pri tolikšnem številu hiš v Stari Loki in menjavi generacij je prihajalo do menjave posesti tudi s prodajo. Le v takšnih primerih je zapisana tržna vred- nost. V primerov je šlo za prostovoljne prodaje. Pri rodovih opazimo ekonomske in biološke rasti in padce. PO padcih si rod mate- rialno ni opomogel in je statusno padel za nekaj stopenj nižje. v razred ali drugih nižje prebivalcev. je rod izumrl. Pri licita- cijah je šlo za prezadolženost lastnikov. V takšnih primerih se je status biv- šega lastnika posebno poslabšal. Pogosto so bile posestne enote predmet raz- špekulacij. preprodaj. naložbe denarja. itd. Prodajne cene sem navedel po gosposkah. kar pa pri cenah ne pomeni neke prednosti enega gospostva pred drugim. 422 Polec. ZUZ. str. 104. 9 _____________ KNJIGA V ŠKOFJI LOKI III. _ STARA LOKA IN NJENE HI ŠE LOŠKO GOSPOSTVO Stara Loka, h. št. 2, Jošk, Dolenc, grunt in kajža. Matevž Bernik, kupna pogodba 1850, 3000 gld (0/72- 75). Stara Loka. h. št. 46, Vožbut, Podlonkar, kajža. Mica Jamnik. kupna pogodba 1844. 400 gld CM (konvencionalnega denarja) (J/353-355; Ž-Vl/200). Marija kupna pogodba 1846.400 gld CM (73/206; Ž-Vl/418). Stara Loka, h . št. SO, kajža. Mina Vidmar, kupno pismo 1846, 550 gld MM (Metal Mlinze - v kovancih) (L/I22). Stara Loka, h. št. 54, Pintar, kajža. Anton Pušar iz Pungerta, kupna pogodba 1802, 900 gld (deželne vrednosti) (18/125). Blaž kupna pogodba 1823, 293 gld MM (41/358). Stara Loka, stara hišna št. 48 (29), Smodje, kajža. Matija Hartman, tudi Ortman, kupna pogodba 1808, 1000 gld (deželne vre- dnosti) (24/293). Stara Loka, h . št. 63, Merniak, Bernak, Bernakovo, kajža. Anton Traun, kupna pogodba 1800, 1000 gld deželne vrednosti (16/104). Katarina Dolinar, kupna pogodba 1804, 1 SOO gld (deželne vrednosti) (20/143). STAROLOŠKO GOSPOSTVO Stara Loka, h. št. 40, Rihtar, kajža. Mihael Volgemut, kupna pogodba 1814, še nedograjena hiša in zelnik, 375 gld (II/82). Stara Loka, h. št. 21, Šlosar, kajža. Gašper Bernard, licitacija 1782, z deleži. 200 gld (deželne vrednosti) (I/21 - 22 , 62 , 69). Stara Loka , stara hišna št. l a (9), Blažeškove, kajža. Jožef Lušina, kupna pogodba 1808, 1200 nemških gld (lI/64-65). Valentin Podopenkar, tudi Podobnikar, kupna pogodba 1819, 400 CM (lI/94- 95). Martin Plešec, kupna pogodba 1843,350 gld CM (IV/17). 95 KNJIGA Hi Š V 'šKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE ____ _ _________ _ Stara Loka, h, št, 12, Jamnik, Caversk, Gašper, kajža. Andrej licitacija 1844, 636 gld CM (IV/49). Gašper Šink, kupna pogodba 1844, 636 gld (Iv/SO). Stara Loka, h. št. lO, Štine, kajža. Martin Kalan, kupna pogodba 1822, S7S gld CM (11/99-100, 190-193). Stara Loka, h. št. 18, Matevžl, Miklavž, kajža. Matevž Raunihar, licitacija 1839, SS4 gld CM (IV/S). Stara Loka, h. št. 22, Starman, kajža. Matevž Šifrer, licitacija 1843, 1001 gld (ocenjeno je bilo na 127S) (IV/12). Stara Loka, h. št. 43, Petrona, Petruzenk, kajža. Mica Volgemut, licitacija 1817, 31S gld (III/I-7). Stara Loka, h. št. 4S, Partiž, grunt. Anton Jugovic, nakup po zadolžnici 1806, 1000 gld (1I/60-62, 233). Cesta talcev, h. št. 18, Matevžl, Podbregar, kajža. Valentin kupna pogodba 1849, 800 gld CM (IV/l03). GOSPOSTVO EHRENAU, SV. DUH Stara Loka, h. št. IS, Grogc, Jamnik, Blažetk, kajža. Elizabeta Jamnik, rojena Luznar, licitacijski zapisnik 1822, 490 gld (V/232). Anton Arhar, licitacijski zapisnik 1832, 694 gld (dolgovi poravnani v denarjih) (V/232). Stara Loka, h. št. 26, Mežnar, kajža. Blaž Karlin, izdražitelj 1834, S03 gld MM (V/2SS-263). Stara Loka, h. št. 149, Hostenk, bajta, kajža. Blaž Šinkovec, kupna pogodba 1849, 17S0 gld (Vl/1I2-IIS). Neža Štrekl, kupna pogodba 18SI, 17S0 gld (V I/21 9-22 J). Stara Loka, h. št. 142, Bilban, kajža. Martin Eržen, kupna pogodba 1841, IlO gld CM (V/S28 -S32). Uršula Vilfan, kupna pogodba 1841, ISO gld CM (V/S40-S42). 96 ________________ _ KNJIGA HIS V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE Hi ŠE CERKVENA POSEST Cesta talcev, h. št. 6, Figelc, nova hiša s hlevom (štalo) in njivo. Andrej Ažbe, upokojeni duhovnik, kupna pogodba 1822, 700 gld MM (Vl7; VI/276). Stara Loka, h. št. 44, Strehar, Pavle, Partižova kajža, kajža. Peter Volgemut, licitacijski zapisnik 1790, 262 gld v gld) (I!164). Papirnica, h . št. 10, Polanc, 112 grunta. Val entin licitacija 1827, 732 gld (IVl273). Stara Loka, h. št. 140, Šinkova Micka, nova hiša. Matevž Bernik, nakup 1825, 30 gld MM (IVl182). Stara Loka, h. št. 150, grunt. Andrej Bergant, kupna pogodba 1802, 1900 gld (deželne vrednosti) (T-3134). Stara Loka, h. št. 147, Jurca, Alove, grunt. Jožef Pintar, kupna pogodba 1832, 1700 gld MM (Int. B. Pfarrhofs Stadt Lack 1/310). Cene enot so navedene vedno za celo kmetijo - hubo ali bajto s Izjema so bile kmetije, ki so jih razprodali po delih. Upošteval sem pravne naslove za kupne pogodbe, to je kupna pisma in delno nakupe z licitacijo. nisem uspel dobiti cenovnih podatkov. Pri neka- terih citatih so omenjeni le pravni naslovi, zato takšna nedoslednost. sovno sem zajel pogodbe od konca 18. stoletja do srede 19. stoletja. To pa je ko lahko posest primerjamo s hišami v mestu· 23 V pogodbah so nave- deni goldinarji oznak. O teh razmerjih sem pisal že v drugi Knjigi hiš. CM pomeni Convencional Mi.inze. To bi bili avstrijski goldinarji v nemški vrednosti 80 krajcarjev za gld. Deželna vrednost goldinarja je bila 60 krajcarjev za goldinar. MM pomeni Metal Mi.inze, goldinarje v kovancih. Vse kaže, da so bili ti bolj cenjeni. Za naše primerjave bom zanemaril vred- nost posameznih vrst goldinarjev, saj razlike niso bile prevelike. Pri cenah moramo biti seveda previdni. Nikakor ne smemo misliti, da so bili manj modri pri denarnih zadevah, kjer je imela vpogled v posle oblast. Pri nakupih je bila zadaj prezadolženost in v zvezi z njo licitacije. Zadolžnice so zmanjševale vrednost posesti. Te gotovo niso bile vedno vknji- žene. so zadeve potekale v sorodstvu, jih niso vedno vpisovali v zemljiško knjigo. "Krdihtnost", kredibilnost posestnika je bila lepa lastnost v medseboj- 423 Knjiga hiš II.. str. 15- 17. 97 KNJIGA HIS V SKOFJl l.OKIIII. - STARA LOKA IN NJENE HISE _____________ ----' __ nih odnosih v okviru nenapisanega prava. Posredovanja oblasti so se ljudje neradi posluževali. Pri višini cene je bilo pomembnih dejstev. so bile hiše še nedograjene. Ponekod je iz spisov in iz letnic razvidno, da je šlo za oziroma po požarih prizadeta poslopja. Vrednost po- slopij je bila mnogokrat sorazmerno nizka, saj so prodajali vedno le hiše, kjer so se lastniki menjavali in gotovo niso gledali na ohranjenost stavbe. Te so navadno obnovili novi lastniki. Lepa njiva je lahko dosegla visoko ceno in se ni stara la tako kot hiša. Kljub vsem pomislekom lahko primerjamo Staro Loko z mestnimi hišami. Hiša v mestu je imela 1. To je bila dvonadstropna hiša na Placu. Hiše v obrobnih ulicah, na Lontrgu in v predmestjih so bile v kategorijah 2/3, 1/2, 1/3 424 je bilo razmerje 1 in 1/3, kar odgovarja za primerjavo s Staro Loko . Grunt je imel faktor l . kajža pa 1/3 grunta. Temu primerni so bili tudi faktorji cena gruntom na Fari v obravnavanem obdobju je bila 1900 gol- dinarjev. izpustimo najdražji grunt, dobimo ceno okrog 1 SOO gol- dinarjev. hiše na Placu je bilo med 1100 do 1200 goldinarji. t u odštejemo manjše hiše, ki so bile v tistem še manj ugledne in niso dose- gale mestnih in zato njihove cene, dobimo višje Ko sem odpisal Zof- keža, Mlinarjevega Vahtnico, Tomaževega Toneta, sem dobil pov- nekaj 1470 goldinarjev. Za hiše na Placu in grunte na Fari lahko da so bile cenovno enakovredne. Hiši na Placu je dajal dodatno vred- nost trgovski ali obrtniški lokal. sta ta dva obratovala, pa še vrednost zalo- ge ali obrtnega inventarja. Pri gruntu je hiši vrednost zemlja. Ako je bil grunt živ in vpeljan, sta bila dodatna vrednost kmetijski inventar in živina. Škoda je, da v prvem delu Knjige hiš nisem analiziral cen predmestnim hišam, ki so podobne bajtam na Fari. Primerljive pa so hiše na Lontrgu in v ostalih mestnih ulicah. prodajnih cen starološkim bajtam je bilo med 600 in 700 goldinarji. Ko sem izvzel ambicioznejše bajte, Bernaka, Smod- je. Blažeškovca, Starrnana in Hostenka, sem dobil ceno med 400 do SOO gol- dinarji. to primerjam s hišami v Loki , dobim naslednjo sliko: na Lontrgu je bilo okrog SOO gld na hišo, na Cankarjevem trgu okrog cerkve so bile malo uglednejše hiše po okroglih S20 gld. V Blaževi ulici so hiše sorodne tistim na Placu in je znesla srednja vrednost hiše skoraj 700 gld. Skromne so bile hiše v Gasi, v Klobovsovi ulici. Srednja vrednost je znesla slabih 200 goldinarjev. vzamemo loških bajt, se nam pokaže srednja vred- nost med 400 in SOO goldinarji, nekaj 460 goldinarjev. Tu smo spet pri podobnih številkah kot v Stari Loki. Hiša v obrobnih mestnih ulicah in kajža na Fari sta bili v istem rangu tretjinskega faktorja. Bajtarja v Loki je pre- življala delavnica z obrtjo. kajžarja na Fari pa zemlja in seveda ponekod še obrtne in druge neagrarne dejavnosti . Oblast je vedela, koliko je kdo vreden. Davkarija že od nekdaj ni bila od muh. 424 Knjiga hiš II., str. 15. 9 ______________ KNJIGA V 'šKOFJI LaKIH!. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE DRUŽABNO IN ŽIVLJENJE Dekan Kramer je v svojih spominih na mestih zapisal, da so Prifarci nekulturni. Na tem mestu ne bi obnavljal njegovih obtožb na njihov Ocene sodobnikov so vedno vprašljive. Vse kaže, da se je obrnilo na bolje, ko je zaživela samostojna Stara loka, od sredine 60. let prejšnjega sto- letja. Za može so potrebovali razgledane ljudi. Ker je bila Fara na prepihu, je medsebojno tekmovanje z drugimi prineslo kar nekaj življenja v kraj. S prihodom župnika Kumra leta 1896 se je poživil o duhovno življenje v župniji in družabno življenje. V jesenskem in zimskem od leta 1896 dalje je dekan vpeljal poseben pouk za mlade, ki je potekal kar tri leta 42S Iz teh duhovnega življenja se je leta 1900 ustanovila po škofovem Marijina družba za in leta 1906 še za dek- leta 426 Popoldne na veliki šmaren leta 1900 je bil na (pri Blažeškovcu) shod društva, na katerem sta govorila dežel na poslanca Oton Detela in kanonik Kalan 427 Iz podatkov ni razvidno, so takrat že ustanovili kakšno podružnico stranke oziroma strankarsko društvo. leta 1901 je dekan ustanovil farno knjižnic0 428 Katoliško izobraže- valno društvo so registrirali leta 1903 4 29 Vse kaže da društvo ni takoj zaži- velo. PO podatkih iz župnijske kronike so ga ponovno oživljali leta 1904 in 1909 430 leta 1910 je kaplan zbral in organiziral Orle 431 leta 1913 je dekan ustanovil Proti alkoholno društvo, h kateremu je pristo- pilo 17 moških in 24 žensk. Dekan je v kroniki s stavkom: "Stari žganjarji so trdovratni."432 leta 1914, še pred vojno, je dekan usta- novil še Marijino družbo za žene 433 Prva svetovna vojna je imela za Prifarce daljnosežne posledice. Dekan Mrak je dogajnanja zelo podrobno in pronicljivo popisal. Pohvalil je soseda, Strahla, ki se je v tem razdajal v prid pri delitvi hrane 434 Z ustanovitvijo Države SHS so se razmere spremenile. po- hlevnost je pojenjala. Revolucionarni duh je zavel tudi na Fari. Novem- bra 1918 so streljali v grad, ker je bil lastnik Nemec. Zapustiti bi moral deželo. 43s Ob mobilizaciji za obrambo Koroške so se v loki uprli. Tudi so sodelovali pri tej "boljševiški aferi". Zarotniki so se sami nazi- 425 Kronika, str. 49. 426 Kronika, str. 52 in 58. 427 Kronika, str. 51. 428 Kronika. str. 52. 429 ZAL ŠKL. Škofja loka. društvene zadeve. tase. t43. 430 Kronika. str. 55, 60. 431 Kronika. str. 60. 432 Kronika. str. 68. 433 Kronika, str. 68. 434 Kronika, str. 68- 69. 435 Kronika. str. 97. 99 KNJIGA HiŠ V 'šKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _ ___ _ _____ _ ___ __ vali boljševiki. Ob zatrtju "upora" so zaprli tudi nekaj Prifarcev. Slednji so sodelovali tudi pri stavki aprila 1920. Na Trati so kar nekaj dni štrajkali. Tu Mrak že piše o vodstvu štrajkavcev - komunistov. Ti so bili stranka tudi v staroloških razmerah 436 Glede boja na Koroškem je Mrak že takrat modr'o zapisal, da se nismo posebno hrabro borili in da smo bili Slovenci izdani in prodani 437 Ob tako razgibanem življenju je dekan s posebnim veseljem za- pisoval dogodke. volitve leta 1911 so prinesle dvotretjinsko Slovenski ljudski stranki. 438 Na deželnozborskih volitvah leta 1913 je bil v splošni kuriji izvoljen za poslanca kandidat Slovenske ljudske stranke Evgen Jarc. Protikandidat mu ju bil iz liberalne stranke Franc Dolenc. Prifarci so volili skupaj z Jarc je dobil 347 glasov, Dolenc 202 glasova 439 Prof. Evgen Jarc je zmagal v celotnem sodnem okraju Kranj, Škofja Loka 44o V mestu Loka pa je zmagal Franc Dolenc z dvema glasovoma, ker so bili klerikalci razdvojeni 44l V Loki je leta 1913 prof. Evgen Jarc postal Mrakava ugotovitev je bila, da je vas Stara Loka krepko klerikaIna, nekatere okoliške vasi pa so že pokazale liberalno usmeritev 443 Leta 1919 so za Škofja Loka, Stara Loka, Zminec in Sora ustanovili zvezo. ji je Avgust Sušnik, starološki odborniki so bili dekan Mrak, župan Gašper Triler in Martin Logonder iz Virloga 444 volitve leta 1921 in 1924 so bile še v znamenju zmage klerikalcev. Župan je bil od leta 1921 Gašper Karlin - Plevnar, za prvega svetovalca mu je bil bivši župan Gašper Triler - Žejgel 445 Na volitvah leta 1927 je že zmagala združena opozicija kmetov (KOK - demokratska koalicija), demokratov (SDS - Slovenska demokratska stranka), radikalov, socialistov in komunistov. Župan je postal Anton Hafner - Jošk, in po- sestnik na Trati. Zanimivo je, da si je s svojim delovanjem pridobil tudi zaupanje dekana Mraka 446 Leta 1937 je na volitvah zmagala lista Jugoslovanske radikalne zajednice. Za župana so izvolili Janeza Avguština, posestnika in trgovca z pridelki iz Dekanove ugotovitve o nasprotnem taboru v okolici Stare Loke so utemel- jene. se industrija na Trati je privabljala delavce. Ti so bili do stavkovnega vala sredi 30. let še poslušni liberalnim delodajalcem, od katerih 436 Kronika. str. 98. 437 Kronika, str. 98. 438 Kronika. str. 62-63. 439 Kronika, str. 67. 440 Vasilij Melik. Volitve na Slovenskem 1861 - t 918, Slovenska Matica v Ljubljani 1965, str. 364. 441 Kronika, str. 67. 442 Zapisniki in drugi izbrani dokumenti iz arhiva Škofja Loka 1861-1918, Pripravil in uredil France Štuk!. Gradivo in razprave 1, ZAL, Škofja Loka 1979. str. 105. 443 Kronika, str. 68. 444 Kronika. str. 9S. 445 Kronika, str. 195. 446 Kronika, str. 123. 447 Kronika. str. 147. 100 _____ __ _ __________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE Hi ŠE so bili tudi odvisni. Industrija na Trati na Staro Loko ni vplivala, imela pa j e velik vpliv na Prostor ob železniški postaji Škofja Loka je spadal pod starološko Že lega ob progi. še bolj pa ugodna ponudba staro- loške je privabljala industrijo na Trato. Starološka se je tru- dila, da so bile obremenitve v njihovi ugodnejše kot v Loki. Zato sta Heinricher in Dolenc s svojimi podjetji na Trati. Obema pod- jetjema je Mojca na Pravni fakulteti leta 1987 posvetila diplomsko na- logo z naslovom: Pravni dveh škofjeloških lesnih podjetij v 20. stoletja 448 Še na eno zanimivost bi opozoril. Veleposestnika Franc Dolenc starejši in mlajši, sta se udejstvovala pri Sokolu v Loki. Starejši Dolenc je bil starosta Sokola in mecen liberalnim naložbam. V Ljub- ljani je bil Franc Dolenc nadzorstva Ekonomske Orjune, posebnega Orju- ninega odseka 449 V Stari Loki niso poskušali ustanoviti Sokola, kar je bilo glede na trde drže obeh Dolencev in dekana, oziroma obojih veljakov, za tiste modro dejanje. Leta 1937 je imela starološka pri Sreskem v Škofji Lo ki registriranih 17 društev - brez zadrug. V ta seznam so seveda navedli tudi po- stranke. V Stari Loki so delovala naslednja društva: Prostovoljno gasilsko društvo od leta 1900, Katoliško izobraževalno društvo od leta 1903. Sem so prištevali še Krajevno zvezo od leta 1936, Zvezo lesnih de- lavcev in sorodnih strok od leta 1936 in Savezno družino, ustanov- ljeno leta 1937. stranke so bile registrirane (pod naslovom društva) naslednje: Krajevni odbor Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS), ustanovl- jen leta 1932, in Krajevni odbor Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) od leta 1936. Leta 1937 v sreskem seznamu niso bila našteta vsa društva 4SO V družabnem življenju je bilo najbolje zastopano V dramskih izvedbah so se sredi 30. let poskušali gasilci. Marijina kongregacija, Orliški krožek in Prosvetno društvo. Z igrami na Marofu so že leta 1934, novi dom pa so slavnostno blagoslovili in odprli leta 1937 z akademijo in Jalnovo igro Rojenice 451 Nadstrankarsko so pristopili k akciji za spomenik padlim v prvi svetovni vojni. Podstavek za spomenik je daroval dekan Mrak. Porabili so star nagrob- nik loškega trgovca Heissa. Tega je predelal kamnosek Alojzij Vodnik, kip vojaka pa je izdelal kipar Božo Pengov. Spomenik so odkrili oktobra 1930 ob vseh prestavništev takratnega delovanja na Fari in zunaj nje 4 S2 448 Naloga je narejena po registracijah podjetij na bivšem Deželnem v Ljubljani in po notarskih zapisih in pogodbah v arhivu loškega notariata in po literaturi. 449 Branko Šuštar, Ekonomska Orjuno, Kronika 38, 1990. št. 3, str. 146. 450 ZAL ŠKL, Škofja loka. društvene zadeve. (ase. 143. 451 Kronika, str. 141, 147. 452 Kronika, str. 131 - 132. KNJ!GA H!S V SKOFJ! LOK! !IL - STARA LOKA!N NJENE H!SE ______________ .1.0.1 L [i Ii 2Jelianijslii cerIivem' pevslii z60r dekanije cJtaz'a .eoka priredi v nedeljo 29. aprila 1934. pop. ob 3. uri pri lia/erem sodeluje nad 200 pevcev v fJY!esfni župni cerIivi v 8lioj}i ..eolii li l) e· Jobst Anfon ! j i !, 2) M. Z.!eznik, Vi oblaki rosite 1 3) M . Tomc , Advenf"a M • b 5) Si. Premrl .. Le spi zore- aml 4) ]. : Sveta J " esan\ z ! ' 6) V. Vodopivec: Pod oljkami 7) P. A . H rihar: SveH križ - ženski zbor 8) A.Jobsf, } 9) A . lobsf: se: potrese mešani zbor: I . !.l, in qrob se odprn z orglami 10) M, Tomc: Majev. 11) V. Vodopivec: Pozdravljena Brezm. - moški I I 12) Sr, Premr!: Lepa si rož' Marija. 2 •• 1. ljudski n.pev , 1, 13) E . Hochreifer: 1 14) O F K S h • h ... bor . 1 r. . rc r epen eci fI' I 15) k Iob,r , Kristus Krali z amJ r l:; 16) Kot predzadnja sledi SI. Premrlova : Križu povišanemu, z oSlDeroelasnim fiDa lom ln oreJami. r 17) P. H. Sailnl'T: Blae-oslovna r t ; Vod, ', Mko"nekce'Or. t,up. blagoslov z Najsvetejšim, ... • N. i;ra lil. Job,t; Anton. V sfopnina Din 8'- i" b·-. S{ujifi:e Din 3 - Predprodaja Yslopni(: v Župnem undl,l ir'l irli(wlrd Sl. T.nnOl PIlInine Sodelujejo cerkveni pe)'ski zbori: Leskavica. Nova OreNca. Poljane. Selca, S.,. Lenari, Sfara Loka. S},oBa' Lolw,Trala, Žabnica, Železniki in Žiri, Vljudno v.bljeni I - ODBOR ............ Letak za cerkveni koncert leta 1934. ZAL ŠKL, fond ŠKL, št, 301. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 102 __________________ KNJ!GA HIS V SKOFJI LOKI lil. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE Škoda je, da je spomin na gospodarska društva že zbledel. Ko se je Karel Strahl leta 1899 upokojil, se je posvetil gmotnemu napredku kraja. Nje- gova ideja so bili gasilci in starološki vodovod 453 Tega je zgradila posebna vodovodna zadruga na svoje stroške. Slovesno so ga odprli aprila 1900. Za tisti je bil pravo Vodo so loški gasilci po ceveh napeljali v zvonik in so od tam demonstrirali gašenje zvonika in cerkve. Mesto Loka takrat še n i premogia svojega vodovoda 454 Do leta 1929 se je staro društvo utrudilo, zato so istega leta registrirali Vodovodno zadrugo v Stari Loki . 455 Ta si je pri- zadevala za razširitev omrežja na celotno starološko Zadruga je dobro delovala in so jo nasilno ukinili leta 1947, vodovod pa podržavili. Kmetijsko društvo - strojno zadrugo za so ustanovili že leta 1913. Sedež je imela v Virmašah. 456 Zaradi mehanizacije so leta 192 9 ustanovili še eno strojno zadrugo za Staro Loko in okolico 457 Država j o je Iikvidirala leta 1947. O gasilcih in starološki hranilnici pa so se ohranili pisni dokumenti v loškem arhivu. DREVESNICA Prvi spisi o drevesnici v Škofji Loki so ohranjeni iz leta 1909. 458 Imenovala se je zelo in je bila državna ustanova. V inventarju za leto 1925 se omenja lokacija v Stari Loki. Za poznejša leta obstajajo (tlorisi) razporeditve sadik. Do leta 1938 se omenjajo samo To leto so razpisali gradnjo posebne šupe - pokritega prostora. so izdelali sami, za postavitev pa so se potegovali razni loški tesarski obrtniki. Iz doku- mentov ni razvidno, kdo je zlicitiral zgradbo. Po vojni so drevesnico nadal- jevali. Leta 1952 so od Ljudskega odbora mestne dobili dovoljenje za obnovo razdrtega jezu na Potoku. Jez jim je služil za namakanje, Prifarci so bili proti ponovni zajezitvi vode, saj jim je ogrožala vendar so na koncu popustili 459 Drevesnica je delovala do izgradnje novega šolskega centra na Podnu. 453 Polec. lUZ, str. 90. 454 Marijan Ma ste r!, Gradnja škofjeloških vodovodov v letih 1898- 1902, LR 3, 1956, str. 113- 11 7. 455 Kronika, str. 126. 456 Kronika. str. 66. 457 Kronika, str. 126. 458 ZAL ŠKL, Sresko v Škofji Loki. Drevesnica, (a se. !. 459 ZAL ŠKl, LOMO Škofja Loka, fa se. 2. št. 43. 103 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE ____ _ _ ________ _ _ HRANILNICA IN POSOJILNICA V STARI LOKI, REGISTRIRANA ZADRUGA Z OMEJENO ZAVEZO 1896-1947 Hranilnico je bila najstarejša na loškem ozemlju in je bila zato registri- rana za celotni loški sodni okraj460 Ustanovili so jo klerikalni veljaki. V vodstvu so bili na starološki kaplani, od leta 1912 do 1941 pa dekan Matija Mrak. Ker v mestu Loka še ni bilo podobnega zavoda, je sodelovala tudi loška posvetna in iz nunskega samostana. Seveda je bil med vodilnimi funkcionarji tudi starološki župan Jakob V organih up- rave hranilnice so delovali poleg oseb tudi posestniki iz okoliških vasi starološke fare. Hranilnica se ni razširila v celotnem sodnem okraju, kot so predvidevali. Njen vpliv je segal do Železnikov in predvsem v vasi na Sorškem polju, ki so bile v starološki Institucije, ki so imele v njej na- ložen denar, so bile podružnica pri Sv. Duhu. kaplanija Stara Loka, Živinorejska zadruga, Kmetijska strojna zadruga, Požarna bramba in Pro- svetno društvo, vsi iz Stare Loke, gasilci iz Virmaš - Sv. Duha, Strojna zad- ruga Pevno. Iz Škofje Loke sta bili podružnica in Katoliško društvo rokodelskih Od bolj oddaljenih sta bili selška podružnica SPD Selca - Železniki in cerkev na Brdu. Od Sv. Lenarta pa so imeli v hranilnici naložen denar Krajevni šolski svet, Prosvetno društvo in župnijska cerkev. Od bolj znanih posameznikov. ki so sodelovali pri uprav- ljanju zavoda, naj omenim samo takratne kaplane v Stari Loki: dr. Aleša Uše- pisatelja Janeza Jalna, loškega kaplana Franca Saleškega Finžgarja itd. V hranilnico se je vpisal tudi starološki Strah!. S preostankom dohodka so podpirali katoliške ustanove, Ciril- Metodovo družbo, akademsko društvo Danica, Leonovo družbo, predvsem pa Katoliško izobraževalno društvo in kmetijske strojne zadruge. Gospodarsko krizo v 30. letih so preživeli. Druga svetovna vojna je delo zavrla. Na so naslov. Z letom 1944 so se morali nemški Raiffeisenkasse v Škofji Loki. Zadnja seja je bila že po osvoboditvi de- cembra 1945, ko so ugotovili, da v takratnih razmerah nimajo perspektive za nadaljnje delo. Likvidnost zadruge je bila ves zadovoljiva. Na de- lovanja, leta 1896, so imeli 26 leta 1914 pa že 304 Leta 1939 je bilo še 153 in leta 1946 še zmeraj 126 vlagateljev. stanje je bilo najbojše leta 1910, ko so imeli 1843 kron in leta 1930 19.307 din. viš- ka. Leta 1929 je Hranilnica kupila za svoje poslovne prostore Strahlov Marof. Ostale prostore je odstopila Katoliškemu izobraževalnemu društvu za prire- ditveno dvoran0 461 Stavbo so v letih 1932 do 1934 prenavljali. Leta 1934 so odprli društveno dvorano na Marofu. Zadnja velika prezidavanja dvo- rane so bila v letu 1937, ko so dom slavnostno odprli in blagoslovili. 460 France Štukl, Hranilništvo v Škofji Loki, Gradivo in razprave 5, ZAL. Ljubljana 1983. str. 97-100. 461 Kronika. str. 126. 1.0.4 _______ _________ KNJIGA V LOKI III . - STARA LOKA IN NJENE Hi ŠE GASILCI Leta 1900 so v Stari Loki ustanovili gasilsko društvo, ki deluje še danes 462 V prvem obdobju sta bila društvu v Strahl in veleposestnik Franc Dolenc. Leta 1912 so slovesno blagoslovili še drugo brizgalno, Prvo bencinsko so kupili ob 30 -letnici društva leta 1930, Gasilski dom na polju zunaj vasi je bil prvotno zemljiškoknjižno pisan na Malo pred drugo svetovno vojno so ga uspeli prepisati na društvo. Nekaj let pred prvo svetovno vojno in še nekaj po njej je tajniške in potem blagajniške posle opravljal župnik Matija Mrak. Aktivno je pri vodenju društva dalj sodeloval Strah!. Gasilci so si ves prizadevali, da bi bili nad- strankarski, so morali sodelovati z oblastmi. ki so bile usmer- jene. V obdobju do prve svetovne vojne so delovali tudi na kulturnem po- Leta 1909 so igrali Miklovo Zalo, leta 1914 igro Grof Jamski. Leta 1936 so skušali obnoviti odsek in so zaigrali igro Zemlja. V Stari Loki je bilo kulturno življenje zastopano v drugih društvih, zato gasilci na tem niso uspeli. Poleg strokovnih prireditev so organizirali vsako- letne veselice, in tombole. so šli za izboljšanje inventarja . Leta 1908 so pristopili k bolniški blagajni. Leta 1914 so razdelili nekaj de- narja med revne družine poklicanih v vojsko. Skromno so varuha gasilskega orodja in pozneje hišnika. Nepretrgano delovanje društva ni bilo nikoli ogroženo, so nasto- pala trenja. so se prepirali samo zaradi neprodanega vina na veselici, pa so bili vzorki globlji, tudi ideološki. so se "pustili prositi" pa se je stanje uredilo in nadaljevalo. Leta 1940 so razvili nov prapor. Pokrovitelj je bil ban dr. Marko botra pa notar Stevo Šink in Volgemut. Vsi trije so krepko segli v žep. PO zadnji vojni se je društvo obnovilo. Popolnoma so predelali gasilski dom in še danes uspešno delujejo. NAVADE, Zapisal bom še nekaj o starih razvadah, navadah in ki so slovenske, poznali pa so jih tudi na Fari. Nekatere zgodbe so še žive, nekatere so že davno pozabljene. Ne bom opisoval navad in v zvezi s cerkve- nim letom, razen tistih, ki so imele še nek dodaten posveten in so jih prav zaradi tega v smislu cerkvenih obredov opustili. Nekatere na - vade pa so bile za faro. 462 ZAL SKL. Gasilsko društvo Stara Loka 1900- 1975, passim. lOS KNJIGA HIŠ V ŠKOF'JILOKIIII. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE __ _ _____ _ _____ __ Pokorn z razvadami. Pred sto leti so mu bile najbolj zanimive na- slednje: "Iz nekdanjih se je ohranilo med prostim ljudstvom še mnogo vraž in praznoverja. Tako n . pr. še ni mnogo let, ko se je pripetil ta-le Pri nekem kmetu zboli krava. Gospodinja ter vpraša, kaj je vzrok bolezni. "To je nekdo naredil", pravi "Dobro pazi, kdo bo prvi prosil na posodo, tisti je." Pride pa soseda drugo jutro na posodo prosit malo pšena, ker ga še ni dobila iz mlina. Namesto pšena pa prejme žena poln koš psovk, in morda bi bila še ob lase, da ni odšla urnih nog. Tako se je spo- brez krivde sovraštvo med sosedama. -- Na kresni v zrak prižgane metle, da bi posmodili vse ki bi hotele škodo- vati.-- Ako zjutraj žensko poprej nego moškega, je to še vedno za Ravno tako je petek dan: "petek slab ne pride ta dan k vpeljevanju.-- Na sveti se hodi v ris ali sedemkrat okoli hiše in potem se vznak ozreš skozi okno, pa zveš svojo usodo v letu.-- Ako pride sova k hiši, potem je gotova smrt v njej.-- so radi verjeli kakemu sleparju, rajši, kakor resnicoljubnemu Ni še davno, ko so po kmetih 'antekrista' z vilami, kiji in drugim jednakim orožjem, da bi ga ko bi se jim prikazal od kod."463 Ta Pokornov odstavek je lahko za nekatere še danes aktualen. VERSKO-POSVETNA OPRAVILA PO tridentinskem koncilu in verski prenovi po protestantizmu so uvedli v Cerkvi nove pobožnosti. Zlasti so se te množile v K mnogim popolnoma in od Cerkve odobrenim obredom so še vedno pri tak- nili nekaj stare tradicije, celo take s poganskimi osnovami in primesmi. Vloga duhovnika je bila bolj prisotna, kot je danes. Posebno se te razmere vidijo iz koledarja, ki sem ga že omenil. Blagoslovitev domov na vse tri svete so v 18. stoletju opravljali duhovniki. V mestu je obred opravil gospod vikar, v vaseh starološka kaplana 464 Na sveti so duhov- niki vzeli Ta tekst v diariju so pozneje ker je navada prešla. Ohranila se je do danes v gospodarjevi izvedbi, ki jo Cerkev še vedno pripo- 463 Pokorn. DIS. str. 438. 464 NšKAL, koledar. Festa Fixa ad certas Mensium dies, 24.tQ die. (december op. p.) ln vigilia Nativitatis O.N.Le. tam in civitate, quam extra civitatem benedictio domorum; peragit Dnus Vicarius. !dem fit in Vicinitate parochiaiis Ecclesiae: peragunt D. Dni. cooperatores et quod contribuitu[, inter se dividunt unacum iIIo sripendio. quod cooperator cursor in Feichring acquirit.. .. : 31. december, Irem benedierio domorurn, qua ut benedicantur tribus vicibus. possessores earum per hoc postu!are viden tur, si prima vice nihi! conrribuant .. : 5. januar, In Vigilia Epiphaniae fit benedictio Aquae 55. Trium Regum, dein Vesperae, ac benedictio domorum. 106 ______ _ ________ KNJIGA HIS V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA JN NJENE HiŠE Ponekod je bila ta duhovnikova dolžnost znana še do druge svetovne vojne. "V postnem so se zbirali predpoldnemob11. uri k kar je tudi naznanjal zvon. In še dandanes zvoni v postnem v obeh loških župnijah ob 11. uri. "Mlinarjem zvoni", pravijo, "da pripravijo moko za žgan- ce", ker so pozabili prvotni pomen tega zvonjenja."465 Tudi Pokorn ni zapisal, kaj naj bi to zvonjenje pomenilo. ima ta Pokornova zgodba korenine v posebnem obredu, ki ga je zapisal Kalin v koledarju. "Na veli ki petek je v mestu zju traj blagoslov kruha, masla in semen. "466 Tekst so poz- neje verjetno že v 18. stoletju in se je navada pozabila. Povezana je bila verjetno s pomladansko setvijo, saj so kruh, maslo in semena pojmi dobrin in plodnosti. Navada nikakor ni spadala med obredje velikega petka. Ne popolnoma v zvezi z verskimi obredi je bil blagoslov zlata, kadila in mire na dan Sv. Treh kraljev na Fari po maši 467 Spet so tekst pozneje Podoben obred je bil blagoslov rožnih vencev ali pa celo rož pri obredih in procesiji na Veliki Šmaren. V tekstu je uporabljena dvakrat ista beseda, ki lahko pomeni rožni venec ali rože, brez poudarka na svetem. Takrat je praz- novala Sv. Rožnega venca. Ob tej priložnosti so prejeli popolne odpustke. Posebno opravilo je bilo v Rožnovenski kapeli. Rektor je povabil zunanjega pridigarja. Po kosilu ob dveh je bila pridiga kaplana in nato Sledila je procesija po polju, nato pa kratke mo- litve in blagoslov rožnih vencev ali celo rož pri Rožnovenskem oltarju, kar je opravil gospod župnik.468 Tekst v zvezi s procesijo in blagoslovom rožnih vencev in tudi rož so pozneje in izgnali iz verskih obredov, kar samo za rožne vence ne bi storili. Od starih navad, povezanih z verskimi prazniki preko leta, so se ohranile procesije, ki so v zvezi z obredi. V Stari Loki opravijo slovesno vstajensko procesijo na nedeljo zjutraj. Procesijo imajo na Sv. Rešnje Telo. Potem so še procesije okrog cerkve, zvezane s cerkvenimi obredi, predvsem velikim tednom, kropljenje grobov ob vseh svetnikih itd. Ohranjene so še t. i. prošnje procesije. Procesij je bilo na Fari in v Loki, torej v loški župniji, zelo veliko. 465 Pokorn, DlS, str. 281 -282. 466 NŠKAL. koledar, Peractiones ln Festis Mobilibus. 26. Die Veneris saneta. seu Parasceu es esc in civitate mane benedictio panis, butyri. et seminum. Tekst so pozneje ker so navado opustili. 467 NŠKA L . koledar. Festa fixa ad certas Mensium dies. 6. ta die, (januar, op. p.) ... fit etiam benedictio auri. rh uris. et myrrhae. 468 NŠKAl, koledar, Festa fixa ad certas Mensium dies. Ista die. (avgust, op. p.) ln festo AS5umptionis D.M.V. fit Solemnitas confraternitatis 5s. Rosarij cum pienariis Indulgentiis: tota divina peraaio cum sacro cantato est in cape lJa Rosariana: Concionatorem invitat Rector confratern itatis. A prandijs hora 2. da concio, quam dicit O, coop. hebdomadarius, dein Vesperae. quas sequ itur processio per campum, quam tandem excipiunt brevis exhortatio ad aram 55. Rosarij a Dno Parocho facienda, benedictio rosariorum. ac rosarum. indulgcntia stationum ad 5. Altaria. ac litaniae a Choro cantandae. Dvakratno naštevanje rosariorum. ac rosarum. bi dalo misliti tudi na rože. poleg rožnih vencev? 107 KNJ!GA HiŠ V ŠKOFJI LOKI !IL - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _ ______________ __ Vsako prvo nedeljo v mesecu so imeli rožnovensko procesijo, ni bila zadržana pri raznih drugih župnih opravilih,469 Tekst v koledarju so ker je obred gotovo že ob koncu 18. stoletja prenehal. Verjetno so reforme Jožefa Il. ob koncu 18. stoletja zadušile Špitalsko pro- cesijo. Ta je bila vsako drugo nedeljo v mesecu. Okrog druge ure popoldne je bila pridiga, nato rožni venec sedmerih žalosti, molitve za in nato procesija. Procesija je šla po mestnem trgu 4 ?O Vse prve v mesecu so imeli procesijo s Sv. Rešnjim Telesom okrog cerkve sv. Jakoba. Tudi ta je v tistem prenehala 4 ?1 ob tej priložnosti pogledamo še v sedanjo loško župnijo, se je iz tistih ohranila postna pobožnost na nedeljo, po- nedeljek in pustni torek popoldne. Ti obredi imajo staro tradicijo. Na pustni torek okrog štirih je bila po pridigi procesija z Najsvetejšim iz cerkve kapucinov na mestni trg 472 Tekst je Postne procesije z lita- nijami vseh svetnikov je imel kaplan skoraj vse tedne v postu ob 9. uri na po- Obred so opustili. Zunaj loke je šla zaobljubljena procesija s cehovskimi banderi k Sv. Florijanu v Sopotnici, in sicer na drugo nedeljo po sv. Juriju. Sodelovala je vsa loška župnijska Na tem mestu ne bom naprej našteval vseh bivših procesij na Fari, v mestu in po podružnicah. Hodili so še v Crngrob, k Sv. Barbari, Sv. Duhu, na Suho in dru- gam 4 ?S Dne 25. aprila, na praznik sv. Marka, so romali v Crngrob in potem naprej v Bitnje. Prvega maja so šli k sv. Filipu in Jakobu, 3. maja na Hribec, 4. maja k Sv. Florijanu. Procesija je šla preko sv. lovrenca, kjer so se vmes ustavili. Ob 25. maju sta šli soseski Suha in Puštal k sv. Florijanu, 25. junija pa soseski Bodovlje in Sv. Ožbolt v Crngrob 4 ?6 Spet ne bom našteval pohodov za celo leto. Med loko in Faro so bile pogoste cehovske procesije. Redni so bili pohodi iz župnije k podružnicam in tisti med podružnicami oziroma soses- 469 NŠKAL, koledar, Rubricae Generaies, 4, Dnavis Dominica l. ma. Mensium Singulorum est Processio Rosariana nisi impediatur alia funetione parochiali.. 470 NŠKAL, koledar. Rubricae generaies, 5, Dominka vero 2.da cujuslibet mensis est in Hospitali circa haram Z.dam a prandiis Con cio, qua finita recitatus Corana de Septem doloribus, dein preces pro confratribus. et Processio per forum civitatis. Peractio Dni Vicarij. 471 NŠKAL, koledar, Rubricae generaies. 9, Omni die Jovis primo cujusvis Mensis est Processio circum Ecc!esiam S. Jacobi cum Ss . Sacramento; dein Sacrum cantatum pro fundatore, sub quo dicitur Euangelium de Ss. Corpore Xsti (Christi) .... 472 NŠKAL, koledar, Peractiones In Festis mobilibus, 10, Eadem die circa horam 4 . ram pomeridianam ducitur finita concione processio cum Ssmo Sacramento ex Ecclesia PP. Capucinorum per forum civitatis .. 473 NŠKAL, koledar. Peractiones In Festis mobilibus. 15. Porro quavis hebdomada in Quadragesima cantantur processionaliter Litaniae Omnium Sanctorum per coemeterium parochiale hora 9. na .... 474 NŠKAl. koledar, Peractiones In Festis Mobilibus, 34. Post hanc Dominicam poterit institui Processio votiva civitatis Locopolitanae ad S. Florianum cum vexillis tribuum: peraguntur 5. Sacra: sacrum cantatum habet Dnus Parochus concionante Dno Vicario civitatis. qui etiam sacrum Jegit unacum D. Dnis cooperatoribus. et Dno. Beneficiato Ss. mae Trinitatis ... 475 NŠKAl. koledar. Peractiones ln Festis mobilibus. Crngrob št. 37 in 81: Sv. Barbara, št. 42: Sv. Duh. št. 44 in 64; Suha. št. 59. 476 NŠKAL. koledar. Festa Fixa ad certas Mensium dies (našteto po dnevih v mesecu). 1_.0 .. 8'-______________ KNJIGA HiŠ V .šKOFJ I LOKI 111. - STARA LOKA IN NJENE Hi ŠE ka mi. Vse te zelo številne obrede je cesar Jožef II. in poznejši janzenis- Od obredov so ohraniIIi miklavževanje. To je bilo v Loki in drugih mestih kmalu po zadnji vojni prepovedano. Prifarška tradicija je odigrala pomembno vlogo pri ohranitvi tega Miklavža in parkeljne so hodili gledat na Faro tudi od drugod. Posebno so Prifarci navdušeni nad lepim zvonjenjem. Štirje zvonovi se o b ugodnih vremenskih razmerah slišijo celo v Poljansko dolino, tja do Gabrka . Pri pritrkavanju so naokoli mojstri. Pod njihovo faro spadaj o zvonovi v Crngrobu, ki so tako dragoceni, da sta jim prizanesli obe svetovni vojni. Tudi s temi zvonovi se Prifarci radi pobahajo. ROMANJA Do danes se je ohranilo zahvalno romanje na torek na Šmarno goro. Prifarci gredo radi k loški podružnici k Sv. Florijanu v Sopotnico. Prvo romanje izvira iz zaobljube ob potresu leta 1895. Osnova drugega j e bil požar, verjetno tisti iz leta 1817. O zahvalnih in drugih procesijah v okviru župnije sem navedel nekaj primerov. V 18. stoletju so se Prifarci in kar nekajkrat odpravili preko župnijske meje. Romanja so bila poleti, posebno v avgustu, ko je bilo zatišje pri delih. Enaindvajsetega ju- nija je bila procesija cele župnije k Blaženi Mariji na Šmarno goro. Duhov- tega ni imela zato so procesijo vodili izmenoma vsako leto: gospod vikar, starejši in mlajši kaplan. 477 Tekst o romanju so pozneje tali kot vse opustele navade. Ni da so se Prifarci po potresu leta 1895 zaobljubili zopet na Šmarno goro. so še vedeli za staro tradicijo. Drugega julija, na praznik Obiskovanja Blažene Marije Device, je celotna župnija po župnikovi želji romala k neki cerkvi Blažene Device zunaj žu pnije 478 Na praznik Marije Snežne, 5. avgusta, so župna opravila do- voljevala, sta šla oba kaplana s predstavniki sosesk vasi Bitnje, Žabnice in Sv. Duha k sv. Mihaelu v Dol pri Sori. Spotoma je imel kaplan mašo pri sv. An- dreju na Drugi t. i. kaplan (tisti, ki j e vzdrževal konja, op. p .) j e maševal in imel kratek nagovor v Dolu. Prvi je dobil 48 kr kranjske veljave so dali en goldinar 479 Zakaj so hodili v Dol, ni znano. 477 NŠKAl. koledar. Festa FixQ ad certas Mensium dies. 2 1. ma die. (junij. op. p.) Est processio totius Parochiae ad beatam in Kallenberg. Sol utio nulla. Vodunt alternative: uno D. Vicarius, alia senior; tertia demum anno junior cooperaror. 478 NŠKAl. koledar. Festa Fixa ad certas Mensiurn dies. Z.da die. (julij, op. p.). In Fes to Visitationis B.M .V. est processio totius Parochiae ad aliquam Ecciesiam bea tissi mae Virginis extra Parochiam pro voluntate Dni. Parochi. 479 NŠKAL. koledar. Festa Fixa ad cerras Mensium dies, 5. to die (avgust. op. p.) In Festa ad 109 KNJIGA HIS V SKOFJI LOKI III . STARA LOKA IN NJENE HISE ______________ samo zaradi sv. Mihaela, ki so ga lahko tudi na oltarju na Fari. Ali je šlo za kakšne starejše obveze? Kar nekaj kmetij in kajž v Dolu, Dragi. na in v Sori je bilo podložnih starološki cerkvi. Vsa ta posest je bila zunaj freisinških in cerkvenih meja. je šlo za kake stare, že davno pozabljene povezave. Besedilo o tej procesiji so in so to navado ukinili že ob koncu 18. stoletja. Okrog dneva sv. Jerneja 24. avgusta so vsakih sedem let romali k Mariji v Novo Štifto na Štajersko. Potovali so dni. Spotoma so imeli mašo pri sv. Urbanu v Komendi Sv. Petra, drugo v župni cerkvi v Kamniku. so prišli v Novo Štifto in vikar je pridigal in opravil litanije. Naslednje jutro je bila tam prva maša. Druga je bila pri sv. Ksaveriju v Gornjem Gradu. Od tam so šli nazaj k Sv. Primožu nad Kamni- kom. je bila pridiga. Naslednje jutro so imeli dve maši in se potem domov. Pri zapisu je opomba, da so zadnjikrat romali leta 1769 480 DAROVANJE ŽIVINSKIH FIGURIC Cerkev slavi sv. Štefana kot prvega Domnevajo, da je v Srednji in severni Evropi izpodrinil neko pogansko božanstvo, ki je indoevropskim ljud- stvom varovalo konje in živino. Pri Germanih je verjetno zamenjal pogan- skega boga Froja, zavetnika konj in živine, pri Slovanih pa njegovega do- mnevnega vrstnika Velesa. Oba so praznovali okrog zimskega kresa. V ljud- skem so se ohranile legende o sv. Štefanu in o konju. Iz tega zavet- ništva so se ohranile šege, nekatere do današnjih dni. Ponekod so se takrat vozili ali jezdili v vaško okolico, v gozdove ali na polje in celo v sosed- nje vasi. Jezdili so okrog cerkve, je sledil blagoslov konj na prostem. Konjem so tudi kri. Darovali so svetniku živinske figurice, ki so jih prej z denarjem odkupili. Ponekod je še ohranjeno darovanje in denarja in še razne druge družabne ter zabavne igre v krogu sorodnikov in vaške skupnosti. Cerkev danes na ta dan blagoslavlja vodo in sol. To je še ostalo od Nives funetione parochiaJi non impedita, excurrunt ambo D. Dni. cooperatores cum tri bus Vicinitatibus Feichting. Safn iz. et S. Spiritus ad S. Michaelem in 0011 Parochiae Zeye r: per viam legir sacrum cooperator hebdomadarius ad S. Andream in Gostezhe: dantur eidem 48. kr. carn. mon. cursori vero, quia in 0011 penes Sacrum etiam brevem exhortationem facit, 1. fi. carn. man .... 480 NŠKAL, koledar. Festa Fixa ad cenas Mensium dies, 24.tQ die (avgust. op. p. p.). .. Corollarium ... Item circa festum S. Bartholomaei erat quondam omni Septennio processio votiva ad Beatam in Neustifft in Agria: per viam unum Sacrum ad S. Urbanum in Com menda S. Petri: alterum Lythopoli in Ecela. parochiali: Vesperi introductio in Neustift cum concione a D. Vicario dicenda. et Litanijs: sequenti mane I. mum Sacrum in loco: 2. dum ad S. Xaverium Oberburgi. Abhinc ad S. Primurn Supra Camnicium. Vesperi concio. Seq. mane 2. Sacra; dein domum. N. 8. Ultima Vice haec Processio facta est anno J 769. Iz mladih J et se spomnim iz te smeri. Tudi loški ceraharji in delavci. ki so š li poleti na delo, so zelo radi hodili v ra konec in manj višje Kranja na Gorenjsko. 110 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI lOKI !IL - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE starih šeg ob praznovanju sv. Štefana. Besedilo obreda nima zveze s svetnikom, vendar sta sol in voda namenjena ljudem, živini in zemlji. 481 Živinske figurice za kupovanje in darovanje pred mašami na dan sv. Štefana. Foto France Štuk/. v Stari Loki je ta navada v celoti poznana le iz zapisa. V župnijski cerkvi na Fari je ta dan prepeval mašo župnik, pridigal je kaplan. Sol in vodo je blagoslovil gospod mestni vikar po pridigi, konje pa gospod župnik pred kaplanijo takoj po svetem opravilu. Tekst v zvezi s konji je že in se verjetno že konec 18. stoletja ni uporabljal. Obred je bil Udeležencem: levitom, organistu, cerkovnikoma, župnij- skemu in iz mesta, trem vsakemu eno libro itd 482 Slovesnost je morala biti imenitna. Tudi v novi cerkvi so ohranili stranski oltar sv. Štefana. Ohranil se je obred blagoslovitve soli. ki se potrebuje pri nadaljnjih cerkvenih opravilih. Od vseh starih navad se je ohranila le navada "kupovanja živine". Ta dan je oltar slavnostno razsvetljen in okrašen. Ob vseh treh mašah: jutranji. dopol- 481 Niko Kuret. leto Slovencev II, Ljubljana 1989. str. 382-397. 482 NSKAL. koledar. Festa fixa ad certas Mensium dies. 26. ro die (december op. p.). In festo S. Stephani Pro to- Marryris est similiter in Ecela. parochiali omnis divina peractio: Sacrum cantat Dnus. Parochu5. concionem dicit D. cooperator hebd omadarius. Salem vero, et aquam benedicit DnU5. Vicarius civitatis sub concione. Equos autem Onus. Parochus ex capelIania peraeta jam omni funetione divina. Dno. Parocho da tur ab Ecclesia 1. fl. tw. Dno. Vicario civitatis. Dno. concionatori: D. Dnis Levitis: Organistae; ludimagistro: Adituis tum ex civitate, quam parochiali. et Tribus Syndicis. cuivis - l. Libra .. 111 KNJIGA H1S V SKOFJl LOKI !II. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ---' __ danski in postavita pred mašo ob vhodu v cerkev v lopi pod zvonikom dve mizi, V dveh posebnih, nizkih in širokih koritih (podobnih sta- rim predalom) prineseta figurice živine, so konji, nekoliko manjše krave, Ob eni je Najmanjši so pujski, Vsaka figurica ima pod nogami da se živalcam ne polomijo noge in da bolje stojijo, Figurice so lesene in lepo naravno poslikane, V globok predal od stare zakristijske omare nabi- rata prodajalca denarne darove, Figurice lahko kupujejo vsi. tudi ženske in otroci, Glede na velikost figurice in pomembnost živali si te sledijo: konj, kra- va, pujs, PO tem zaporedju se ravnajo tudi cene za figurice, Prodaja se pred mašo, Darovalci nesejo živino okrog oltarja in jo odlože na posebni mizi pred oltarjem, zmanjka figuric, jih preneseta od oltarja nazaj na prodajno mesto v lopo pod zvonikom, Tako je lahko ena figurica prodana, Ko se maša, prenehata s prodajo, ki spet po maši, Z "nakupom" živalske figurice si darovalec pridobi blagoslov pri živini, V loški dekaniji, ki se pokriva z mejami upravne enote, se je ta navada ohranila še v Selcih, zunaj loških meja pa pri sv, Štefanu v Sori, V zadnjih letih se navada, tudi blagoslov konj, obnavlja tudi drugod po Sloveniji, TRENTE Pokojna Antonija Šifrer, po mama iz Žabnice, je v Loških razgledih objavila dva etnografska zapisa iz Žabnice 483 Prvi govori o trentah, drugi o prešcah, pobiranja prešc nam je bolj poznan iz lite- rature, Prešce - kruhke so pobirali otroci pa tudi odrasli in ob vseh svetih in vernih dušah, Manj znane oziroma popolnoma pozabljene so trente, Janko Krek je ob njenem zapisu dodal opombo, da trenta (die ReichensemmeI. die Schichts- semmel) pomeni - eno trento - hlebec kruha , ki se daje pogreb- cem (Valjevec) , Gorenjsko: ein Laib weisses Wirtshausbrot, bavarsko: Trien- dl 484 Žabnica je postala župnija šele leta 1899, Antonija Šifrer je zapisala: "V mnogih krajih Gorenjske je da pripravijo v hiši umrlega, posebno za oddaljeno sorodstvo, 'Pri Fari' (Stari Loki) in njenih podružnicah, tako tudi v Žabnici, pa se je ohranil delitve trent, Najprej so ožji so- rodniki umrlega ugotovili, koliko sorodstva so povabili na pogreb, potem pa so v vaški gostilni da jim trente, V Žabnici smo pekli trente še med prvo svetovno vojno, smo napekli 50 do 80 trent Peka je bila zelo Vsak je moral tehtati en kilogram testa", 483 Antonija Šifrer. Dva etnografska zapisa iz Žabnice. lR ]977, str. 202-203. 484 Pleteršnik-Wolf. Sloven sko-nemški slovar. ljubljana 1867 (?), str. 686. 112 ____ _ _ _ ___ _______ KNJIGA HI! V LOKI III. - STARA LOKA I N NJENE HI!E (sledi opis zamešenja, op, p,). Ko smo vsajali, smo testo po vrhu premazali z mlekom in naredili z nožem tri zareze v obliki trikotnika, kar je verjetno dalo tem ime: triendel - trenta. PO pogrebu so gostilniške nesle v jerbasih pred te trente. Vsak sorodnik je dobil po eno. Vsi so imeli s seboj da so jih zavili. je kaj trent ostalo, so jih razrezali in razdelili revežem, ki so vedno ob po po- grebu. Zadnje trente smo v Žabnici spekli leta 1915. V vojni je manjkalo moke, zato so opustili in se po prvi svetovni vojni ni obnovil. S tem je spet šel v pozabo sto let star Tako Antonija Šifrer. Posebno zanimiva je njena razlaga, da je dobil ime po zarezanem trikotniku in pa domneva, da je šlo za sto let staro navado. Razen zapisa o prenehanju te navade nam iz virov s trentami ni bil poznan. Ko sem jeseni 1988 odkril koncept Memorabilie, sem o tren- tah našel nove podatke. piše takole: "Dan takoj po posvetitvi župne cerkve sledi obletnica za blagorodne freisinške škofe, dve maši sta peti. Prvi rekvijem poje župnik, drugega ima gospod mestni vikar, tretjo bere gospod poljanski župnik, selški, peto žirovski. šesto beneficiat sv. Tro- jice. je 4 goldinarje v kruhu, imenovanem trenta. Pomni - trenta je še zdaj v rabi za ob pokopavanju in za povabljeno sorodstvo ob po- kopu, za tiste, ki pridejo, eno ali trento na Tudi revežem se razdele ali pa dobijo v denarju". Ta del "pomni" (o trentah - op. p.) je vrinil pozneje v razlago. 485 Takšen je poznala tudi Šif- rerjeva. piše dalje: "Ta dan zgoraj imenovani po navadi gospodu loškemu (starološkemu, op. p.) župniku, vikar iz mesta 9 gld 30 kr, beneficiat sv. Trojice 34 kr, poljanski župnik 7 gld 33 kr, selški 5 gld 40 kr, žirovski 3 gld 46,5 kr. Ta navada Trenta se od gospostva povabljenim na tri enake deleže, katerega dobijo gospod župnik, druge dva pevec (Cantor = organist) in enega (Ludimagister) in ostalo gospodje župniki in ka- plani (Curati), vsi tisti si prizadevajo dobiti trento, ki gospostvu 1 gld ..... 486 je ta del prepisal iz še starejših oznanil, ki jih poznamo, iz Kalinovega diarija. Dan po farnem žegnanju so opravili obletnico za pokoj- nimi škofi, bivši podložni župniki so prinesli staro dogovorjeno mizni no v denarju, vsi pa so bili s kruhom 487 Zgodovina teh dogodkov sega nazaj. leta 1352 je freisinški škof dosegel, da je papež inkorporiral župnijo in njene vikariate freisinški škofijski menzi, kar je škofu prinašalo lepe dohodke. Škof je moral vzdrževati župnika in mu dajati iz loške predvsem v naturalijah 488 Patronat nad loško pražupnijo in pozneje nad vsemi župnijami, ki so se 05amosvojile, je tako pri- padal škofu, ki je prezentiral duhovnike, investitura pa je bila v rokah oglej- 485 str. 13. 486 str. 13. 487 NSKAL, koledar. Peractiones in Festis mobilibus. 75, .. Stipendium cuivis 4. fi. de pane. 488 Blaznik. str. 78. 113 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _____________ --' __ skega partiarha. V 16. stoletju je dobival župnik še vedno v naravi, predvsem žito iz in ga je leta 1501 že odstopal in obema cer- kovnikoma v Stari Loki in v mestu. V 17. in 18. stoletju so bile naravne dajat- ve zamenjane z denarnimi. Tudi župnikov prispevek (absent) škofu so prera- v denar. Tega je starološki župnik prejemal tudi od sosednjih žup- nikov, ki jim je bila Stara Loka prafara. Župniku je tako ostajal donos zem- ljiške posesti po raznih predelih loškega gospostva in celo izven njega 4B9 V drugi polovici 18. stoletja so župniki neradi škofu absent (penzion), zato jim je ta ukinil svoj deputat. Leta 1779 je starološki župnik spet pridobil deputat v stari višini 490 Kljub obojestranskih prispev- kov v denarju, tako župnikovega škofu kot škofovega župniku, je, kot kaže Bo- zapis, ostala do konca gospostva navada pogostitve s kruhom iz škofove Dekan je poznal oba pomena trente. Prvotni pomen je bil iz obletnic, ko so se župniki iz loškega gospostva enkrat na leto zbrali na zaduš- nici za rajnimi škofi. Obenem so ti župniki takrat še vedno neke dajatve starološkemu župniku - prafari - in mu s tem izkazovali primat. Ta primat lepo opisuje na drugem mestu: "V župni cerkvi sv. Jurija v Stari Loki je na dan 'Luna' (ponedeljek) po obletnici posvetitve, to je po Rožnovenski nedelji, obletnica za drage freisinške škofe, kot kaže tradicija iz 14. stoletja, od na gradu ubitega kneza in škofa Konrada, pozneje poko- panega leta 1437 (pravilno 1430, op. p.). Ob tej obletnici je v navadi gospo- vizitacija (recognitionem). Freisinški patron zbere vse župnike in vi- karja. Za opravila polože miznino (pensionem mensalem) župniku v priznanje gospostva in primata vsi, razen loškega vikarja, ki je bil nedavno izvzet in v mestne župnije povzdignjen."491 je bil šele štiri leta v župniji, je že poznal stare navade iz Kalinovega koledarja. Vir govori o v kruhu, ostali tekst pa je podoben kot v poznejših za- pisih. Ker pa gre za prvo dokumentacijo si ga poglejmo. "Dan po posvetitvi župne cerkve sledi obletnica za blagorodne freisinške škofe s pogrebnimi Dve maši sta peti. Prvi rekvijem poje loški gospod župnik, drugega zaobljubnega (votivnega) gospod mestni vikar, tretjo mašo bere poljanski gospod župnik, selški. peto žirovski, šesto gospod bene- ficiat sv. Trojice. je štiri gld v kruhu. Ta dan zgoraj imenovani prine- sejo !oškemu župniku. Mestni vikar da gospodu župniku 10 gld kranj- skega denarja in za kosilo (prandium = mrzel zajtrk okrog poldneva, op. p.) 1 gld nemške veljave. "492 Zapis govori vedno le o starih župnijah, vse do konca freisinškega gospo- stva. Kako resno so pojmovali ta prihod vseh starih župnikov loškega gospo- stva, kaže zapis o železnikarskem župniku. Železnikarska župnija 489 Blaznik. str. 335. 490 Blaznik. str. 397. 491 str. 12. 492 NŠKAL. koledar, Peractiones in Festis mobilibus, 75. 114 ______ _ ____ _ ______ KNJIGA HIŠ V LOKI III . - STARA LOKA IN NJENE Hi ŠE se je iz selške leta 1622, vendar ni nikoli dosegla samostojnega prihoda v Staro Loko. - morajo mašniki iz Železnikov v silah in drugih nevarnih (razen prej omenjenih praznikov) selškemu župniku radovoljno kakor tudi k obletnicam freisinških škofov h glavni fari v Loko, kakor drugi župniki, priti in to obletnico opravljati pomagat."493 Seveda tudi navadni niso hoteli zaostajati za takšnimi "pojedi- nami". V spomin na pokojne freisinške škofe so delili kruh samo enkrat na leto. Uglednejši pokojniki so si zgovorili to navado ob svojem pogrebu. Iz konca 18. stoletja imamo da so ob pogrebih potem malicali na poko- Ta navada je preživela freisinških škofov. Za podkrepitev o obdarovanju pogrebcev, drugih prisotnih in reve- žev s kruhom - trentami - ob pogrebih sem našel še nekaj dokumentov. Leta 1793 je umrl loški usnjar Anton Dermota. VID. oporoke je naj na dan pogreba iz dveh mernikov žita kruh in ga razdele revežem. Zaukazal je tudi nekaj denarja za usnjarske mojstre, ki ga bodo po cehovski navadi spremljali ob krsti 494 Navada je bila živa še v prvi polovici 19. stoletja. V zbirki listin sem našel podoben zapis iz leta 1818. Jurij Jenko, p. d. iz Virmaš, stara hišna št. 10, se je grunta. Precej zadol- ženega je bratu Gašperju. Ta je moral bratove dolgove. Jurij si je veliko zgovoril v denarju in naturalijah. V sedmi I ne pogodbe je zapisal, da ga mora brat dostojno pokopati, iz dveh mernikov žita kruh med reveže razdeliti in deset svetih maš 49S Kdaj je v Stari Loki na- vada obdarovanja revežev prenehala? Gospa Marica rojena Šink, Hudarevnikova, se je še spominjala pripovedovanja, da so pri njih pekli tren- te. Zagotovo je bilo to še pred prvo svetovno vojno. V Žabnici so doma- navado ohranili do prve vojne nekoliko spremenjeno. Pogostitev na poko- so omejili le na sorodstvo. Star pregovor pravi: "Najprej se žlahto postreže. " 493 Anton Geschichtlich-statistischer Ueberblick des Bergwerks Eisnern. Mitteilungen des historischen Vereins fur Krain. ljubljana 1867, št. 62, str. 17. V Muzeju v Železnikih hranijo star prevod tega teksta: Rudniški in fužinski kraj Železniki, Zgodovinski popis v vrstni obliki dogodljejev od Antona c. k. okrajni glavar in vitez Franc-Jožefovega reda. zbran in njegovem krajincem darovan. Samotisk iz naznanil dru štva za vojvodino Kranjsko. Ljubljana 1867. Tiskano od Ignacija Kleinmayr & Frd. Bamberg. Za ložnik Anton št. 62. Prevajalec ni naveden. 494 Fra nce 'štukl, Zemljiška knjiga kot vir za kulturno zgodovino, Zbornik ob devetdesetletnici arhiva, Gradivo in razprave št. 8, ZAL, ljubljana 1988. str. 82. 495 ZAL ŠKL, Zemljiška knjiga - Zb irka listin št. 34/84. 115 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI II[. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ___________ ALELUJA IN LOŠKA SMOJKA Aleluja so rekli repnim olupkom, ki so jih pripravljene in izboljšane jedli širom po Sloveniji v postnih dneh, na veliko soboto ali celo veliko zjutraj. Ti olupki naj bi spominjali na hude lakote od 16. stoletja dalje, na turške in na zadnjo lakoto v letih 1817 do 1820. Prvotni spomin je bil gotovo na lakote. Pozneje so se na ta prilepile še cele pri po- vedke 496 Spominsko alelujo so jedli pripravljeno na Kako so jo pripravili v Idriji, imamo zapisano v Mohorjevem koledarju iz leta 1990 497 V Loki smo si pred leti osvežili spomin na alelujo v kuharski knjigi inž. Pavleta Hafnerja 498 Za jedi iz repe našteva: aleluja, aleluja s krompir- jem, loška smojka in loška smojka iz kuhinje. Pri aleluji je pravilno zapisal, da se posušeni rep ni olupki jedo v postnem v spomin na hudo lakoto v 16. stoletju. Pozneje so to jed izboljšali na Podobno je z loško smojko, ki so jo jedli o postu za Olupljene repice so zalite s slanim kropom z nekoliko prosene kaše kuhali v ves dan. Preden so jih pojedli, so jih še zabelili. Loške smojke z dodatki kuhinje, z zaseko itd., so bile še boljše, prav postne. Dejstvo je, da so te repe ohranile ime od stare lakotne smojke, to je pol kuha ne, pol - osmojene repe. Ta prvotni žalostni pomen smojke je v stoletjih pridobil zabavljiv ali celo žaljiv prizvok. Ohranjal se je predvsem v ustnem Prvi je verjetno pisalo smojki France Pokorn. Smojke je postavil v zvezo z lakoto leta 1817. Zapisal je, da se je takrat bolje godilo kot "'ker reveži darov po Fari, prejemali so po celo 'smojko', v mestu pa le polo- vico. Od takrat tod še dandanes 'loška smojka'"'. V opombo pa je zapisal: Smojka je "'drobna repa, ki se zove se smojka, ker je osmojena"'499 Lite- rarno je o loških smojkah pisal pisatelj Lojze Zupanc 500 zapis je bil do izida Hafnerjeve knjige edini te vrste, Pokornov pa se je že pozabil. Najstarejši meni znani zapis o smojki in aleluji sem našel v za- piskih. V poglavju Navade v župniji Stara Loka je, prosto prevedem iz la- zapisal takole: "'Med ljudmi je navada, da tem župljanom (Prifarcem, op. p.) po kranjsko vulgarno smojka, kar spominja na lakoto leta 1528 (letnica z isto roko dopisana pozneje, op. p.), ko ljudje niso imeli kruha in so reveži jedli samo repne olupke (residua reparum - Riibenschellen), reveži na Fari pa sredico. Zato so od takrat rekli 'Zela Smojka na Fari'. V spomin na to lakoto je še vedno navada jesti repne olupke, kranjsko aleluja imenovane, ob 496 Niko Kuret. leto Slovencev 1. Ljubljana 1989, str. 192-193. 497 Franc Lapajne. idrijske jedi in Mohorjev koledar 1990. str.56. 498 Pavle Hafner. Ta dobra stara kuha, Ljubljana 1982, str. 84-85. 499 Pokorn, DIS. str. 372. 500 lojze Zupanc. Loške smojke. LR lO, 1963. str. 227. ______________ KNJI GA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJ ENE HI SE Veliki PO kranjsko 'Bomo Aleluja jedli'."sol Kjer ni poznal latin- skega izraza, si je pomagal z in Zanimivo je, da je bila dekanava bolj Repo je sklanjal kar po latinsko - residua reparum; ne repa, repe ... , ampak repa, reparum .. . LIK o liku Prifarca je težko spregovoriti. Dekan Kramer je sredi preJsnJega stoletja Prifarce imel za slabe ljudi in jih je obkladal s takšnimi zgodbicami, da jih na tem mestu ne upam ponoviti. Še bolj odklonilen je bil do njih ta- kratni starološki kaplan Frelih v župnijski kroniki. morda predvsem zaradi svoje vljudnosti do dekana. Kramarjevih zgodb na Frifarcev ne bom navajal. Sami naj si jih V župnijski kroniki pa beremo takole: "Ne da se dopovedati. koliko grenjkih je to ljudstvo (zlasti vasi) g. dekanu napravilo. O takih priložnostih se ljudstvo nar bolj in nar ložej spo- zna. Ne bo imel sto in sto let noben tukejšen pleban take prilike de bi Prifarca tako spoznal, kot spoznamo zdaj mi. Pokrita rihta se ne da le n a videz spoznati, pokušati jo je treba. Ravno zato pa naj zapisano ostane za prihodnje kdo je bil nar bolji podpornik nove cerkve in kdo zanikern, in kdo je vkljuboval. .. "502 Potem sta župnik in kaplan imenovala veliko dobrot- nikov, tudi tiste, ki sta jih še nekaj strani nazaj silno žalila. Rezultat njunega delovanja na Fari je bila nova župnijska cerkev, ki bi je ob tako slabih faranih, sosedih in gotovo ne bilo. Stara nasprotja med "mestenci" in Prifarci so bila seveda od nekdaj in so se kazala še v 80. letih prejšnjega stoletja, ko so rogovili li eden proti druge- mu. Leta 1887 je okrajni glavar iz Kranja prepovedal zadrževanje fantov iz Stare Loke in okolice po deveti uri v mestu "brez važnega vzroka". Pri- farci so radi delali nemir in celo streljali. s03 so morali paziti na ugled mestne odnos je imel do Prifarcev sicer toda starološki kaplan, Pokorn. Ta jih je pohvalil: so jako pridni poljedelci in živinorejci ... " Potem pri Valvasorju.s 04 Na drugem mestu spet pravi: (ne samo Prifarci, op. p.) so verni, pa zgovorni. jim je trdo gorenjski, hinavstva ne poznajo. Svojih navad ne premene hitro. Tudi gorenjski ponos imajo, zato pa moraš biti v govorjenju, da jih n e razžališ. Narave so krepke in zdrave. Radi se šalijo in se znajo v družbi jako 501 str. 14. 502 Kronika. str. 30. 503 France Štukl, Drobne zanimivosti iz arhivov. LR 21. 1974. str. 289. 504 Pokorn, DlS, str. 180. 117 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE ______________ dobro dovtipno zabavati. Loška dobrotljivost je sploh znana .. ."·505 V starih Prifarcih se meša gruntarska, kajžarska, obrtniška, vaško-mestna, pa še kakšna druga kri, zakaj na Fari grunte in kajže, grad in bajte. Prevladovale so kajže, posebno okrog cerkve, ki jim je v stoletjih prinašala tudi koristi. 506 505 Pokorn. DlS. str. 213. 506 Kronika. str. 30. 118 ______________ KNJIGA Hi Š V LOK I 111. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE HIŠE POJASNILO ZA BRANJE Podatke o lastnikih in zgodovini hiš sem povzel iz glavnih zemljiških knjig in zbirk listin. Na zapisa vsake hiše je zapisano, pod gospostvo je stavba spadala. Ker pri starejših vpisih v glavnih knjigah citati iz zbirke listin niso navedeni, sem pregledal zbirke listin vseh gospostev od do tistega ko so jih že vpisovali v glavno knjigo. Bolj redni listinski vpisi so ohranjeni od 30. let 19. stoletja. Tako sem s citati iz zbirke listin nekako rekonstruiral glavno knjigo. Citati iz zbirke listin so navedeni kot opombe v oklepajih pri lastnikih in niso posebej Pomenijo knjige listin tistega gospostva, kamor je posest spadala in kjer so podrobni zapisi. je bila pri neki hiši še posest, ki je spadala pod drugo gospostvo, sem takšno zbirko listin citiral z tistega gospostva (npr. Ž župnija, E Ehrenau itd.). Kjer ni ob priimku napisano, gre za podatke iz glavnih knjig. Podatki iz druge polovice 19. stoletja so že iz zemljiške knjige na v Škofji loki. Ker prav v tem potekajo dena- cionalizacijski postopki, sem nacionalizacijske vpise izpustil, saj je bilo naj- nacionalizirano le pod stavbo, kar je zahtevalo postopke de- litve zemljiškoknjižnih teles, tudi parcel. na la stništvo stavb pa ti po- stopki v glavnem niso vplivali. Mnogokrat sem poenostavil vpise lastništva. Tako ti zapisi niso uradna evidenca. Prav tako nisem upošteval deležev, katerih lastništvo se je v Stari loki spreminjalo in prehajalo iz enega v drug zemljeknjižni vložek. Te druge vložke, ki vsebujejo samo zem- sem zapisal v toliko, kolikor so pripadali nekemu drugemu gospostvu in se iz njih vidi bivša podložniška zemljiška sestavljenost kmetije ali bajte. Zapisal sem vložke in parcelne številke, da lahko najdemo vmesna kronološka stanja. V zadnjem geodetska uprava v mnogih primerih opravlja parcel. deli so bili raz- drobljeni glede pristojnosti raznim gosposkam. lokalizacija teh je vendar ne bi imela smisla, ker bi prešli v agrarne podrobnosti. Pri starejših lastnikih sem zapisal kaj o družinskih razmerah in razne za- nimivosti, ki so razvidne iz zemljiške knjige. Iz staroloških župnijskih statusov animarum sem pogosto navedel rojstne in smrtne letnice lastnikov. Pri novejših lastnikih sem to izpustil. Poklicev novejših lastnikov nisem navajal. ker se ti z leti spreminjajo. Vse navedbe v oklepajih so iz loškega arhiva, pa niso, je to navedeno. Pri starih hišah sem navedel vodnjake - šterne. To pa zato, ker je bila "kultura pitja vode" zelo slaba. prebivalcev je do uvedbe vodovoda, ki se je širil po hišah od tega stoletja, hodila na Potok. Starejši ljudje so pripovedovali, da je bil ta tudi strupen. Zato je bila lastna voda pomembna. Pri poznejših hišah, so bile od vodo- 119 KNJI GA HiŠ V 'šKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI.'šE ___ _ _______ _ _ _ _ _ voda, so skopali vodnjake. Mnogi še danes služijo za rezervo. Teh vodnjakov nisem navajal, ker niso bili skupni za nek predel ali skupino hiš, ampak lastniški. Še leta 1949 so bili v vasi štirje javni vodnjaki, ki jih je uporabljalo 27 hiš, 13 zasebnih vodnjakov, osem hiš je imelo urejene kapnice. Vodovod je uporabljalo 75 hiš. V primeru suše so za živino hodili po vodo na Potok, za ljudi pa na vodovod. Urejene greznice so takrat imeli pri 70 hišah, 18 hiš je imelo urejene gnojne jame. Seštevek hiš se ne pokriva s ki na- vaja na istem obrazcu v vasi takrat 85 hiš. so7 Hiše sem popisal po sedanji hišni numeraciji. Za razliko od prejšnjih dveh Knjig hiš sem upošteval vse hišne številke, tudi nove, ne samo Vsi se hitro staramo, hiše in ljudje, in prav zaradi tega je razprava nekakšna inventura na tem Do izida knjige bodo že spremembe pri lastništvu, na kar ne morem vplivati, saj je zemljiška knjiga živa knjiga. Pri hišah sem zapisal stare hišne številke. Pri novejših sem za razliko od starih vpisal prejšnje številke. Kjer sem imel podatke, sem navedel vse znane hišne numeracije. Pri nekaterih hišah je naštetih hišnih številk kot pri drugih. Do razlik je prišlo zaradi tega, ker so nekatere hiše v poprav- kih numeracije ohranile stare številke. Teh nisem ponavljal. Pri hišah imamo navedene hišne številke po starosti numeracij. Na prvem mestu je številka iz prve numeracije v drugi polovici 18. stoletja. Sledi ji hišna številka iz 19. stoletja, leta 1931 in dve povojni numeraciji. Zadnja je sedanja. Zanemaril sem medvojno Prav tako sem upošteval hiše, ki so spadale pod Staro Loko in so sedaj v drugih ulicah in krajih. To so hiše ob sedanji Cesti talcev, v Groharjevem naselju, v Podlubniku in v vasi Papirnica. V Bižah sem upošteval samo stari Strahlov grunt, ne pa poznejših hiš. Prenumeracije so rekonstruirane iz zemljiških knjig, arhiva županstva Stara Loka, ki ga hranimo v loškem arhivu, in evidenc pri Geodet- ski upravi v Škofji Loki . Vse druge evidence in podatki so mi bili le v in potrditev. Lastniško stanje sem izpisoval od jeseni 1993 in poleti 1994. po- znejši vpisi niso upoštevani. Imena in priimki so pisani v sedanji sem navedel priimka. Iz teh je razvidno, v ka terem obdobju in rodu so jih spreminjali. Kjer sem našel še kakšno zanimivo obliko priimka, sem jo navedel v oklepaju. Pri novejših hišah ni jasno razvidno, kdaj je bila hiša zgrajena, saj je bil vpis v zemljiško knjigo poznejši. Pri gradbenih dovoljenjih sem zapisal tiste, ki sem jih uspel najti v loškem arhivu, vendar ne dlje kot do leta 1955. Tu gre predvsem za novejše hiše pod Jamnikom in ob Cesti talcev. Poznejše nove hiše na Fari so bile ažurno vpisane in ni bistvenih razlik med na- kupa gradbenim dovoljenjem in vpisom v zemljiško knjigo. Pri povojnih gradnjah so težave v tem, da je gradbena dokumentacija pisana mnogokrat na ime mož, ki so bili zaposleni in so pridobivali kredite. Žene so 507 ZAL ŠKL. KLO Stara Loka, fa sc. št. 3. 120 _________________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠ E bile pravne lastnice Te so jih pridobile kot tudi za doto. Pri povojnih gradnjah nisem navajal izdelovalcev gradbenih na - Za stare lokacije je izdal dovoljenje za gradnjo zemljiški gospod. V stari Avstriji in stari Jugoslaviji je bila za to pristojna PO osvoboditvi leta 1945 je gradbena dovoljenja izdajal okraj, do leta 1948 v Loki. pozneje v Kranju. PO letu 1952 je te pristojnosti spet pridobila v našem primeru Ljudski odbor mestne Škofja Loka in njegova naslednica Škofj a Loka. Poseben problem so hišne številke. Ponekod so nadomestnim hišam da li kar staro številko, stara hiša pa je ostala brez nje. Nekateri primeri so rešeni s sistemom številk A. je stanje ostalo neurejeno. To je zapisano p ri hišah med tekstom. Tako imamo število hiš in hišnih številk. Hišnih številkje 155, od tega kar nekaj brez naslovov. Dejanskih hiš pa je preko 178. številke namenoma nisem navedel, ker za eno zadnjih hiš še ne morem podati nobene uradne evidence. V razpravi uporabljam nekatere manj znane in nedovoljene izraze. "Šterna" je zaprt vodnjak, ki je imel oziroma ima pogonski mehanizem za dvi- ganje vode. Pod vodnjakom si predstavljam bolj primitivno napravo, s katero so zajemali vodo z vretenom in vedrom oziroma z vedrom na lesenem drogu. je izraz za nadzidek z oknom nad fasado na strehi. Izraz mansarda mi ne odgovarja. Pravokotni odprtini v strehi pravijo "ajkerl ali kukerI", od nemške besede gucken, kukati. Beseda je in ne vem, s kakšnim iz- razom bi jo lahko zamenjal. Za "traverzo" ni enakovrednega kratkega na- slova. Uradno se imenuje železna kot nosilec stropnih konstrukcij. Bolj je izraz traverza. ta ni bila kupljena posebno za gradbene namene, so uporabili za traverze tirnice, "ajzenponarce". uporabljam namesto hleva "štala". Štala je v naših primerih nekakšen manjši hlev. KRATICE AES - Acta ecclesiastica Sloveniae, Izdaja Teološka fakulteta v Ljubljan i, Institut za zgodovino Cerkve ake. št. - akcesijska (prevzemna) številka ARS - Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, Ljubljana BK - Bekantniss Tabelle CSS - Center slepih in slabovidnih CM - Convencional Miinze, denar DIS - Dom in svet, Ilustrovan list za leposlovje in znanstvo, v Ljubljani DZS - Državna založba Slovenije E - Ehrenau, pri Sv. Duhu ES - Etimološki slovar slovenskega jezika, France Bezlaj, MK - SAZU, Ljublja- 121 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LaKIH!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ___ _ _________ na 1976, 1. A-J, Il. K-O fasc. - fascikel enota v arhivu) FLRJ - Federativna ljudska republika Jugoslavija fi - florint, goldinar G - gospostvo Škofja Loka gld - goldinar GMDS - Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, Ljubljana h . št. - hišna številka k. o. - katastrska KLDB - Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937 KLO - Krajevni ljudski odbor kr - krajcar KS - Krajevna skupnost LOM O - Ljudski odbor mestne LR - Loški razgledi. izdaja Muzejsko društvo v Škofji Loki MB - Mati Božja MD - Muzejsko društvo v Škofji Loki MK - Mladinska knjiga MM - Metal Miinze, denar v kovancih npr. - na primer NŠKAL - Nadškofijski arhiv Ljubljana - ZAL ŠKL, Stara Loka, gradbene zadeve, fasc. št 7 ObLO - ljudski odbor OLO - Okrajni ljudski odbor op. p. - opomba pisca Orjuna - Organizacija jugoslovanskih nacionalistov parc. št. - parcelna številka p. d. - po R - Register obrti, industrije in trgovine do leta 1948, ZAL ŠKL, fond OLO Ško- fja Loka r. z. z n. z. - registrirana zadruga z neomejeno zavezo rect. - rektifikacija - popravek (pri katastru oziroma zemljiški knjigi) rect. št. - rektifikacijska številka sep - Slovenska cerkvena pokrajina SAZU - Slovenska akademija znanosti in umetnosti SBL - Slovenski biografski leksikon S PD - Slovensko planinsko društvo s. d. - sine dato, brez letnice, datuma SLP - splošno ljudsko premoženje SO - St. L. - Stara Loka št. - številka TK - Terezijanski kataster 122 ______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI JI!. - STARA LOKA IN NJEN E HIŠE t. i. - tako imenovan U - Urbarji urb. št. - urbarialna številka Vinski register - ZAL ŠKL, Gospostvo Ehrenau, Sv. Duh, fasc. št. 4F/l VI. - vložek (zemljiškoknjižni) ZUZ - Zbornik za umetnostno zgodovino, izdaja Umetnostno-zgodovinsko društvo v Ljubljani ZAL - Zgodovinski arhiv Ljubljana, Mestni trg 27 ZAL ŠKL - Zgodovinski arhiv Ljubljana, Enota Škofja Loka, Blaževa 14 ZK - zemljiška knjiga Ž - župnija HIŠNE ŠTEVILKE Stara Loka 1 Stavba podrta. VI. št. 311; parc št. 18/I. Lastniki: Isti kot na št. 2, od Jožefa Dolenca dalje. Danica Slanc, sklep o dedovanju 1968. Marija - Majda Rumpret, Ljubljana, sklep o dedovanju 1983, 1/2. Metka Belec, Ljubljana, sklep o dedovanju 1983, 1/2. Nasproti hiše je Jožef Dolenc na stari lokaciji poda sezidal gospodarsko poslopje s šterno na vzhodnem delu. Stavbe ni in so jo podrli po požaru pred leti. Hlev je bil obokan na šipovnik. Poleg so bila Nad pri- je bilo nadstropje za in zasilne bivalne prostore. Na ravno portalu je bila letnica 1868 in J D. Ta sklepni kamen je shranjen na vrtu hiše gospe Aljoše Sotlar. Stara Loka 2 Gospostvo Loka - Novalisti, urb. št. 438, Amt Gadmayer - gadmarski urad. Jošk, Dolenc; hiša zidana, dve zidani gospodarski poslopji (1825); bajta, Brnikova bajta in pod. VI. št. 17, 18,20, 3II, 1232; pare. št. 20,18 (gospodarsko poslopje). Stare hišne št. 68, 1, 15, S. Lastniki: Mica Cof s. d. Anton Bernik (Wernig). Martin, Neža, Franc, Marija, Jera Bernik, prisojilo 1818, 1820. Martin Bernik, pogodba 1818, 182I. Mladoletni Matevž Bernik, sin, kupno pismo 1850 (0/72). Jožef Dolenc (1834-1893), bi rt, notarska kupna pogodba 1864. 123 KNJIGA HiŠ V SKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HISE _ __ _ _ _________ __ Jožef Dolenc, prisojilo 188 l. Franc Dolenc, prisojilo 1894, Zaznamuje se prepoved odtujitve v zvezi z agrarno reformo 1919. Brisanje prepovedi 1928. Franc Dolenc (mlajši, op. p.), prisojilo 1939. Danica Slanc, sklep o dedovanju 1968. Gorazd Sotler, kupna pogodba 1980, 1/2. Aljoša kupna pogodba 1980, 1/2. Aljoša sklep o dedovanju 1990, do celote. ime je nastalo po znamenju in od imena oziroma priimka. Na tem mestu sta bila bajta in pod Brnikovega grunta. Koncem 18. stOletja se omenja na tej številki neki Jožef Cof, ki je bil birt pri znamenju (Bei dem Bild)508 Leta 1825 je bila bajta zidana, z dvema gospodarskima poslopjema. Baj- ta je nastala verjetno pozno, saj je vpisana v evidenci Novalistov, to je po- sesti, ki niso bile vpisane v starih urbarjih in zemljiških knjigah. Tudi v stari hišni numeraciji je zmeda in imata bajta in grunt iste hišne številke. V starem katastru je bila vrisana kot zelo majhna hiša, tako da bi težko kako je bila orientirana. Pri sedanjem med Groharjevim naseljem in Partizansko cesto se- verovzhodno od hiše je stalo Krvavo znamenje. Ob njem so obglavljali. Dele tega znamenja je lastnica našla zakopane levo ob sedanji hiši in so prezen- tirani na vrtu. Kakšno je bilo to znamenje, ne vemo. Tudi kamnita klada, ki je služila za znamenje sv. Juriju pod starološkim Gavžnikom, pod Prtiževim kri- žem, naj bi izvirala s tega mesta. Verjetno je šlo za štirioglato slopasto zna- menje, na kar kažejo domnevne ostaline pod Prtiževim križem in na Dolen- vrtu. Po obdelavi kamna in nekaterih podrobnostih bi lahko bilo to ka- menje še iz poznogotskega Tradicijo znamenja je ohranil Jožef Do- lenc, ki je pozidal novo hišo in v vogal vstavil posli kano znamenje. Jožef Dolenc je bil sin iz Krivega Brda nad Lušo. Od Brnika je kupil stara poslopja in postal posestnik, birt in lesni trgovec. Lesno trgovino naj bi že leta 1863. slO Njegov sin, Franc Dolenc starejši je registriral trgovino z lesom leta 1898 S11 (R!92). Posest je Jožef Dolenc kupil leta 1864 in že na- slednje leto pozidal novo hišo v slogu s posameznimi elementi poznega baroka. Gre za arhitekturo v slovenski 508 ZAL ŠKL. Ehrenau (Sv. Duh op. p.), IV = F, Župnija Stara Loka, Weindatz Register der Stadt und Pfarr Laack 1793, št. ] O. V nadaljevanju Vinski register. 509 France Štukl, Loške vislice na Gavžniku, tR 36, 1969. str. 39-43. 510 Krajevni leksikon Dravske banovine. Ljubljana 1937, str. 631. V nadaljevanju KLDB. 5 11 ZA L ŠKL, OLD Ško L. - 12, Register obrti. industrije in trgovine do leta 1948. Register so nastavili na Izpostavi sreskega v Škofji loki po letu 1927 in prinaša podatke od okrog leta 1895 dalje. V malenkostih so ga dopolnili med okupacijo in po vojni na okraju v Škofji loki, kjer so ga ob prenehanju okraja Na Škofja loka so ga uporabljali še do srede sedemdesetih let. Prinaša podatke za celotno loško ozemlje. V nadaljevanju ga citiram v oklepaju med tekstom z oznako R/stran. 124 ______________ KNJIGA V .šKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE lasti. Hiša je služila tudi kmetijskim namenom, saj so lastniki stoletje vzdrževali kmetijo. Gospodarska poslopja so stala posebej. Stavba je obcestno orientirana. portal s poudarjeno preklado je iz kamnit- niškega konglomerata. Na prekladi je letnica 1865, h. št. 15 in J O = Jožef Dolenc. Vratna krila so figuraIno rezljana, s prizori vinske trgatve in boga vina. saj je bil lastnik tudi Nad preklado je slabo ohranjena freska ure. V jugovzhodni hišni vogal so prenesli t. i. Krvavo zna- menje, ki pa je na tem mestu na novo postavljeno. Dve vogalni, obli- kovani niši spominjata na obliko portala. Proti Stari Loki je v niši naslikan sv. Jurij (proti župnijski cerkvi), proti Crngrobu pa Oznanjenje. Freski kažeta na delo Janeza Gosarja iz druge polovice prejšnjega stoletja. Zahodni del stavbe je podkleten. Vhodna veža s ramenom je narejena prav po me- izdaja poudarjeni vhodni del, streha na in vkompo- niranje nišastega znamenja v hišni vogal. Ostali gospodarsko-stanovanj ski kompleks, ki ga je sezidal že Jožef Dolenc, ni bil posebej numeriran, razen v polpreteklem hiša Stara Loka št. 2. Na vogalu ostanki poslikave t i Krvavega znamenja. 125 KNJ IGA HIŠ V ŠKOFJI LOKIH!. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE __ _ ____ _ ______ ,_ Stara Loka 3 VI. št. 311; pare. št. 18/2. Lastniki: Isti kot Stara Loka 1 in 2. Družbena lastnina 1959. Proti Stari Loki je na drugi strani ceste. naprej od hleva in že Jožef Dolenc sezidal stanovanjsko hišo za svoje uslužbence. Na ravno zaklju- portalu sta J D in letnica 1871. To poslopje še stoji in j e še pokrito s skrilom. PO arhitekturnih kvalitetah ne dosega Proti Loki je bil za hlevom ogromen kozolec - lopa s podaljšano streho na severni strani. Ta je pogorel pred leti in je sedaj na tem mestu Vsa poslopja so bila prvotno pokrita s kvalitetnim zalilaškim skrilom. Stara Loka št. 3, hJSa za njegove uslužbence. Kompleks je nastal v presledku nekaj let. Gospodarski del je bil vendar izveden v kakovosti tistega Pri- merjali bi ga lahko s podrto Novi svet. ki je bila verjetno tudi iz tiste dobe. Iz celote pa izstopa stanovanjska hiša. ambicioznejša predmestna zgradba. je zanjo oskrbel takratni loški stavbni mojster Janez .. 1.2""6 _ __________ _ __ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI II I. - STARA LOKA IN NJ ENE HI ŠE Krstnik Molinaro S12 Bil je takšnih del, saj je delal po cerkvah. hiši je nekoliko podobna, vendar manj ambiciozna starološka ka- planija z letnico 1865. Poznejše stavbe, ki so nastajale n a prelomu stoletja na Trati, pa so stilno že Kompleks zaradi podiranja in požara že okr- njen, je pomemben kulturni dokument dobe. je bila v tesni povezavi z slovenskerga impresionizma. Franc Dolenc starejši je bil pomem- ben mecen. V letih 1902 do 1906 so dalj ali pa kar stalno bivali v Lo ki slikarji Rihard Matej Sternen in Ivan Grohar. Na obiske v Loko j e prihajal Matija Jama. Rihard je bil v Loki že leta 1902. Leta 1904 se je preselil k Dolencu, kjer je ostal v stavbi uslužbencev do no- vembra 1906. Na Šternarjih. od katerih se je ohranila le še stavba Kapucinski trg 6. se je odvijala drama Groharjevega konca pred odhodom v bolnico v Ljubljano, kjer je umrl spomladi 1911. 513 Vzpon in zaton družine Dolenc bi zaslužil posebno razpravo. Zadnja dva Franceta, in sin, sta bila že pomembna industrialca, ki ju je upoštevala predvojna statistika. Leta 1937 je podjetje posedovalo dve (pami) žagi v Pred- dvoru in v Škofji Loki, v Starem dvoru pri železniški postaji. Tu je Dolenc imel lasten industrijski tir. Predelovali so vse vrste rezanega lesa, doge in druge polizdelke. Letna kapaciteta je bila do 14.000 metrov rezanega lesa in lesnih proizvodov. Izdelke so prodajali doma, v sredozemske države, zlasti v Italijo in druge evropske države. Sezonsko so zaposlovali od 160 do 200 de- lavcev. 5l4 sta bila zadnja Dolenca liberalno usmerjena. Franc Dolenc sta- rejši je bil nekaj starološki župan. Strankarsko sta se modro raje udej- stvovala pri Sokolu v Loki in celo Ljubljani kot pa v malem kraju. Stara loka 4 Bognar VI. št. 334; pare. št. 218 = 613/2. Stare hišne št. 81. 6, 7. 1. Leta 1907 50 v zemljiško knjigo vpisali stavbno parcelo. Lastniki: Janez kupna pogodba 1905. Josip pogodba 1941. Terezija Kuralt. rojena pogodba 1971. Rihard Kuralt, Groharjevo naselje 66, pogodba 1992. ime je nastalo v zvezi z obrtjo kolarstva. Po ustnem j e s kolarsko obrtjo v najetih prostorih Janez leta 1895. Leta 1905 512 France ŠWk!. Stavbenik Janez Krstnik MoJinaro. LR 16, 1969. str. 198-205. 513 France Štuk!. Slikarja Rihard in Ivan Grohar v Škofji Loki, tR 341987. str. 69-76. 514 KLDB 1937. str. 631. 127 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJi LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _____________ so zgradili hišo z delavnic0 515 Josip je imel obrt kolarstva od leta 1926 (Rj4). Zinka Kuralt nadaljuje obrt. Hiša je bila do danes predelana. Imela je na cestno stran in malo na zadnji strani, kar je bilo za tisti v Stari Loki moderno. Stara Loka S Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 6 Gospostvo Loka, gadmarski urad, urb. št. 2075, 2072, 2048. Porentuc, Porenta; hiša zidana, leseno gospodarsko poslopje (1825); grunt. VI. št. 32, 544; pare. št. 2211, (22), gospodarsko poslopje 21. Stare hišne št. 2, 20, 8, 9. Lastniki: Jurij Porenta, lastnik okrog 1760 (I/58). Alenka Porenta, lastnica okrog 1771 (ARS-49/322).516 Jera Jenko, lastnica okrog 1782 IlI/59; ARS-47/169). Alenka Jenko in mož Simon Semen, lastnika okrog 1794 (191100; ARS-501161). Simon Semen, vdovec, 1807 Nežo Debelak 123/34). Neža, vdova Semen, Oman, rojena Debelak, obravnava 1818 (351179). Apolonija Oman, Triler, pogodba 1844. Marija Triler, Žagar (1927), prisodna pismo 1892. France Žagar, pogodba o dedni odpovedi 1931, 1/2. Alojzija Žagar, pogodba o dedni odpovedi 1931, 1/2. Alojzija Žagar, rojena Proj 1/8, Leopoldina Žagar 1116, Alojz Žagar 1116, mladoletni Janez Žagar 1116, mladoletni Franc Žagar 1116, mladoletni Anton Žagar 1116, mladoletni Ludvik Žagar 1/16, sklep o dedovanju 1954 (po Francetu). Anton Žagar 11114, Janez Žagar 1/14, Ludvik Žagar 1/14, Leopoldina Flis 1/14, sklep o dedovanju 1981 (po Alojziji Žagar). Anton Žagar, sodna poravnava 1981, 24/224 od Ludvika, 1985, 24/224 od Janeza, 1985,24/224 od Leopoldine Flis, 1985 in 1988,14/224 od Franceta. imeje nastalo iz priimka. Hiša stoji vzdolžno ob cesti. Leta 1825 je bila in zidana, z lesenim gospodarskim poslopjem. Pri hiši je grunt, ki ga obdelujejo. Zemlja je v Bižah, Gorajtah, na Osterfeldu (Groharjeva na- 515 Gorenjski glas, leto XLVII. št. 38, torek. 17. maja 1994, Sanjala sem o arhitekturi (razgovor z linka Kuralt). 516 Arhiv Republike Slovenije. Škofja Loka. podložniške listine št. (knjige) 49, str. 322. V nadaljevanju citirano ARS-. ../. .. 128 ____ _ ____ _ ____ KNJIGA V ŠKOFJI LOKI liL - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE selje), pri Kasarni. Zadnji dve lokaciji sta pozidani. Stavba je bila predelana in nima zgodovinskih stavbnih ele- mentov. Oboki v veži so že iz obdobja po potresu leta 1895. V kleti je banjast strop, ki kaže na obdobje med 17. in 18. stoletjem. Hlev je bil v po- daljšku stanovanjskega dela in je obokan na traverze. Omembe vredna so zadnja hišna vrata s staro Prenesli so jih iz podrte farne cerkve po letu 1863. Vrata so skromnejša, stranska, verjetno so vodila v zakristijo. Nastala so verjetno po požaru v cerkvi leta 1817. Leseno gospodarsko poslopje je bilo prvotno nekoliko od To je sedaj podrto. Nasproti hiše so iz starega gospodarskega poslopja zgradili novo hišo Stara Loka 6A. Ko se je leta 1807 ženil Simon Semen z Neža Debelak, je v doti naveden cent prediva in to celo prej kot krava in druge ki jih je prinesla nevesta (23/34). Stara loka 6 A VI. št. 544, 910; pare. št. 22/2. Lastniki: Anton Žagar, darilna pogodba, in potrdilo gradbene inšpekcije SO Škofja Loka 1973. Stara loka 7 Gospostvo Loka, urb. št. 2071, 1047, 2074. Brnk, Bernk, Žužek; hiša zidana, leseno gospodarsko poslopje (1825); grunt. VI. št. 17,40,300,504,1421; parc. št. 16 = 622/3 nova hiša, pare. št. 214 = 622/4 - nova hiša, 17 gospodarsko poslopje (podrto). Stare hišne št. 1, 68, 14, 7. Lastniki: Martin Bernik, lastnik pred 1779 (1/88, 102). Martin Rešek, lastnik 1784,1783 (1/104; 1II88, 144; ARS-47/165, 270). Anton Bernik (Wernig, Werdnig) (1751-1817), okrožni zdravnik v Ljubljani (IV/385). Neža, Franc, Martin, Marija in Jera Bernik, prisojilo 1818, 1820 (37/384-388). Martin Bernik, pogodba 1818, 1821. Mladoletni Matevž Bernik, sin (1832-1890), kupna pogodba 1850 (lV/116 ; 0/73). Jožef Dolenc, prisojilo 1886 (iz Stare Loke, stara h. št. 15). Franc Dolenc, prisojilo 1894 (iz Stare Loke, stara h. št. 15). Janez Dolenc, prisojilo 1894 (iz Stare Loke, stara h. št. 14). Franc Dolenc, prisojilo 1897, 1/2 Marjana Dolenc, prisojilo 1897, 1/2 (oba iz Stare Loke, stara h. št. 15). Janez Pintar, kupna pogodba 1897. 129 KNJIGA HiŠ V SKOFJI LOKI!!!. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE __________ _ __ __ Mina, vdova Pintar, prisojilo 1907. Janez Pintar, pogodba 1914. Ivan Žužek, kupna pogodba 1921. Angela daritev na smrt in dedinska odpoved 1926. Angela Žužek, smrtovnica 1938 v zvezi z darilno pogodbo 1926. Anton Horžen, kupna pogodba 1938, 1/2. Horžen, kupna pogodba 1938, 1/2. Horžen, darilna pogodba 1938 (do celote). 1/2 od Antona. Janko Šolar, šofer, kupna pogodba 1959. Šolar, sklep o dedovanju 1968. Marija, rojena Šolar, darilna pogodba 1986, 1/4. Edhem darilna pogodba 1986, 1/4. Šolar, razdelilna pogodba 1991 (do celote). imena so nastala iz priimkov. Martin Bernik je bil iz Šentpe- trskega predmestja 77 v Ljubljani (IV/116). je bil tudi gruntar v Ver- neku pri pri Litiji. 517 Od soseda Škrleta je dokupil njivo pod Kamnitnikom. Dr. Anton Bernik je bil znani ljubljanski okrožni zdravnik - okrožni fizik. Najprej je bil v službi v Kranju. V Ljubljani je bil v vlade Francozov zdravnik v civilni bolnici in policijski zdravnik. Od leta 1800 je bil direktorija liceja in namestnik ravnatelja medicinsko-kirurškega študija. Na Dunaju je dvakrat izšla njegova strokovna knjiga De medicina simplici vera, leta 1779. 518 Za njim so dedovali sestra Neža, ki je živela na Fari, eno polovico, drugo pa otroci doktorjevega brata Tomaža. Ti otroci, Franc, Marija, Jera in Martin so takrat živeli v Ljubljani. Hiša je bila postavljena vzdolžno ob cesti. Bila je nizka, zidana iz kamenja. Portal je bil polkrožno Pred hišo proti Loki je bil ob cesti vodnjak. Ta je še ohranjen. Hišo so podrli po letu 1959. Na mestu gospodarskega po- slopja so imeli poznejši lastniki sosednje hiše, Dolenci, delno zidano, delno le- seno gospodarsko poslopje, ki so ga podrli pred leti. Stara loka 7 A VI. št. 1421; parc. št. 622/3 Nova hiša Lastniki: Marija in Edhem darilna pogodba 1986 in razdelilna pogodba 1991, vsak 1/2. Stara loka 8 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 22, rect. št. 30: delež: staro- 517 NŠKAL Župnija Stara Loka. spisi, fase. 12. 518 Slovenski biografski leksikon I. str. 34. V nadaljevanju S8L 130 ______________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE loška cerkev. Klamfar, Klamfer. Klanfer; hiša zidano-lesena (1825); 113 grunta (kupnopravna kajža). VI. št. 33, 34, 1160; pare. št. 23. Stare hišne št. 5, 21. 11, 12. lastniki: Maruša Švarc (Schwarzin), klamfarca (Klamferin) = kleparka, 1744, 1752 (Urbar E. 1744; TK-BT-44/239).SI9 Hans Švarc, kupnopravni posestnik (rectificirten Kaufrechtsbesitzer) 1756 520 (Urbar E 1756). Urban Jamnik 1779 (Urbar E 1779). Marija Jamnik, rojena Švarc 1779 (Urbar E 1779). Anton Jamnik (1790- 1865), sin. zakoniti naslednik, s. d. Jurij Jamnik (1821-1898), sin, na pogodba 1843 (V/563-566). Ana Jamnik, prisodno pismo 1899. Jožef Jereb, in ženitna pogodba 1900. Ana Jereb, prisojilo 1930. Alojzij Jereb, na pogodba 1930. Jože Jereb, na pogodba 1979. sklep o dedovanju 1982. ime je nastalo iz Marušine kleparske obrti. Hiša leži pravokotno na ulico. leta 1825 je bila Del proti cesti je bil zidan. V nadalje- vanju je bilo leseno gospodarsko poslopje. Danes je v obcestnem delu stavba nadstropna, gospodarski del je na koncu zaradi terena že skoraj pri Sedanja stavba je bila t prezidana. leta 1937 so hišo za okrog 1,8 m skrajšali, da so razširili cesto. za cesto je odkupil Sreski cestni odbor v Škofji loki. za adaptacijo je izdelalo Zidarsko podjetje Anton Ogrin, Škofja loka. Pri prenovi so našli sledove požarov, zazidana maj- hna okenca in kova ško-kleparsko Takrat so okna in zame- njali polkrožni portal iz 17. stoletja. Izgled hiše pred adaptacijo je ohranjen na fotografiji iz tistega Gospodarsko poslopje je tudi predelano. Za- nimiv je majhen obokan prostor. ki služi za klet, in je tlorisno iz osta- lega poslopja. Ta del je obokan s polno banjo. Vhodni kamniti portal v ta pri- zidek je polkrožno na vratih je še stara. Obok in portal kažeta na 18. stoletje ali pa še na starejši Na fasadi je kamnita z letnico 1786 in verjetno hišnim znakom IH S, srce s križem in dvema Vali rimska št. V, številka 5 (to je stara hišna številka) in zvita enka ali veliki S podoben znak. Pri hiši še kmetujejo. Zemlja je v Bižah. Njiva na Osterfeldu je pozidana. Del 5 J 9 ZAL ŠKL. Ehrenau. Urbarji, fasc št. L V nadaljevanju Urbar E.; Arhiv Republike Slovenije, Terezijanski kataster, Bekantnis TabeJle. V nadaljevanju ARS. TK- BT- .. ./ .... 520 Pri rektifikaciji - popravku. izboljšanju je po letnicah vedno razvidno. da je šlo za terezijanski kataster in popravke v drugi polovici J B. stoletja. 521 Hišni arhiv, ogled 1. 2.1995. 131 KNJIGA V ŠKOFJI LOKI II!. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _ ____________ je spadal pod starološko župnijsko cerkev in Stara loka 9 Gospostvo Stara Loka; urb. št. 3. Škrle. Škerle. Skarletov grunt. Skrletter (1825). Blaže, Blažk, Blašk, Blažet, Pri Blažetu; hiša zidana, dvonadstropna (1825); grunt - kupnopravna huba. VI. št. 16, 1402; pare. št. 15 = 633 (od 1989). Stare hišne št. 3, 13, 9, 10. Lastniki; Anže Kalan? 1752 (TK-BT- 67/313-5). Anton Kašman, rektifikacijski stiftsregister, lastnik že pred 1770 (1/1, 16-18, 29-30). Urban Kašman, sin, lastnik 1803 (Il/46-47, 58, 60, 62-63). Martin Kalan. lastnik 1808 (ll/66. 69). Matevž Hribernik, lastnik 1823 (II/98 , 156-158). Blaž Luznar, s. d. Martin Bernik (Wernig), del kupna pogodba 1822 (Il/102). Franc Krenner, irhar, del, prisojilo 1823 (ll/178-181, 221-222). Blaž Grohar (1796-1869), bi rt, kupna pogodba 1823 (II/235-236). Franc Grohar (1821-1895), sin, prisojilo 1871. Marija Grohar, prisojilo 1895. Ana Grohar, vdova, prisojilo 1900. Blaž Hafner, ženitna in dedna pogodba 1902. Peter Hafner, prisojilna listina 1935 (od 1988 1/2). Blaž Hafner. darilna pogodba 1988, 1/2. ime pri Blažetu je prišlo od Blaža Groharja. Starejše ime pa je Škr!e, Škrletov, Skarletov grunt. Grunt je spadal pod starološko Scarlichi so bili lastniki gradu in posesti v 17. stoletju 523 Sredi 17. stoletja je posedoval Jurij Scarlichi. Bil je brat ljubljanskega škofa Rajnalda in Petra, ki je bil župnik v Kamniku. Franc Karel Scarlichi je leta 1669 zamenjal za hišo na Placu v Loki in pristavo pred mostom. Za takšno zame- njavo z je dobil še Pri hiši je še ustno da je bila zemlja od tega grunta vse do Sekalša, to pa je že na meji z Loko. Tako bi smeli posestne prednike voditi nazaj do rodbine Scarlichi. Na prelomu iz 18. v 19. stoletje je bil grunt zadolžen in so ga v dvajsetih letih zmanjšali. Kljub poznejši majhni zemljiški posesti smo ga zaradi lokacije in ugleda stavbe ohranili v evidenci gruntov. Med raznimi upniki se omenjata visoški Jožef Kalan (1783-1831) in njegova žena Marija Dolenc (1790 - ?) (II1/77). Ali je bil Martin Kalan v sorodu z Visoškimi? Jurij Kalan (1706-1777) na Visokem je imel fantov, ki so odšli z doma. Potomec enega od teh, rojenih med letoma """_"'Z, Urbar starološkega št. 42 'o 132 ____ _________ _ _ __ KNJ IGA V ŠKO F JI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE Hi ŠE 1730 in 1746. bi utegil biti Martin Kalan s24 Iskanje po knjigah mi te mikavne trditve ni potrdilo. se tej hipotezi še nisem odrekel. Martin Kalan se je leta 1809 z Margareto Jamnik. Urbana Jamnika in žene Mice. Dota je bila velika, v vrednosti 2000 nemških goldinarjev. Poleg denarja so bile še naturalije. raznovrstna žita. posteljnina. obleka. srebrn pas itd. Vse to je bilo vknjiženo na grunt na Fari in n a pol grunta na Praprotnem (11/69; G.25/145). Na Praprotno bi bolj kazalo sorodstvo s Kalani z Bukovice. Na Praprotnem je bil na tej posesti vpisan Martin Hafner. pravilno Kalan. Lastnik je bil na pol gruntu na stari hišni številki 6. na Kazini. Pregled staroloških knjig ni potrdil dom- neve o visoških Kalanih. Podatki iz knjig. kot sem že omenil. so pre- skopi. da bi domnevo kar zavrgli. Matevž Hribernik je po ustni pogodbi b rez letnice (v letih 1820 do 1823) prodal grunt in Blažu Luznarju (11/235). ta pa naprej Blažu Groharju (11/236). Matevž je bil si n Lovrenca Hri- bernika. Stara Loka h. št. 22. pri Starrnanu (11/98). Leta 1820 se je z Nežo Bajt. Šlosarco. Andreja Bajta na hišni št. 21 (11/9 8) . Martin Ber- nik. sosed. danes sta na tistem mestu novi hiši št. 7 in 7 A. je leta 1822 kupil njivo pod Kamnitnikom (111102). Franc Krenner. irhar iz Loke. je dobil leta 1823 njivo na Osterfeldu (111178 - 181. 221-222). Glavni kupec Blaž Grohar j e kupil glavnino posesti: hišo. štiri gozdne. deleže. za Malnam. za Kokam. v Potok. za Mala Roun (Mala Ravan v Soteski v smeri Križne gore) za 512 goldinarjev (111235 -236). Kupnina je bila sorazmerno nizka za tako ugled- no stavbo in preostale deleže. V pogodbi ne omenjajo da je šlo za grunt in tudi ne. da je ostala posest na rangu kajže. Tradicija grunta je ostala. Drugi kupci so bili še: gospod Jožef Demšar. ta je kupil trav- nik pod hišo. Tomaž Hafner iz Loke j e njivo na Osterfeldu takoj prodal Kren- nerju. njive na Osterfeldu j e po Valentinu Hafnerju prevzela Neža Hafner. Ti delni odkupi niso dokumentirani v glavni zemljiški knjigi. ampak so vpisi raztrese ni po raznih pogodbah v listinski seriji. Hiša stoji pravokotno na cesto in je malo umaknjena od nje. tako da ima pred hišo svoj trgec. Že leta 1825 je bila zidana in dvonadstropna. Ker teren pada. so prvi kletni prostori še nivojski. Stavba je zidana iz kamenja. Zunanji izgled je moderniziran. Stara je ostala fasada proti cesti in zahodna fasada. Vzhodna stena je v delu nova in delno izstopa iz stavbne linije. Višina stavbe je ostala stara. Zaradi terena ima stavba kle- tne prostore v dveh nivojih. Podnivojska klet je pomaknjena v dvo- kar kaže na poseben prizidek. Polkrožni portal v kleti ima še gotsko porezane robove. Na so v zapadni fasadi razna zazidana okna. Enostavni kamniti profili bi utegnili biti še iz 17. stoletja. Tudi oboki v kleti so iz tega Na neohranjenem lesenem stropu v zgornji hiši je bila letnica okrog 1860. Na fasadi proti cesti je ohranjena freska Križanja. ki kaže na uglednejšo hišo. Verjetno je bila freska že preslikana. Kompozicija freske 524 Pavle Hafner, in konec visoških Kalanov, LR 16, 1969. str. 112- 127. 133 KNJIGA V ŠKOFJ I lOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE _____________ je še še iz konca 18 . stoletja, in kaže na Antona Tuška. Se- danja barvna skala freske pa bi bolj odgovarjala Gosarj evi delavnici iz druge polovice prejšnjega stoletja. Blaž Hafner se je sem priženil od Sv. Duha. Izkopal si je svojo šterno, prav je bil blizu javni vodnjak ob Brnikovem gruntu. Gospodarski del je v na- daljevanju stanovanjskega. Hlev je obokan že na traverze. Pod nad njim je le- sen. Podi so bili tudi nasproti hiše, vendar so danes podrti. V franciscejskem katastru jih še ni bilo. Na tem mestu gradijo novo hišo. Gnojno jamo obda- jajo stari kamniti okenski okviri iz 18. ali celo 17. stoletja. Kmetijo obdelujejo. Stara Loka 10 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 26. Štine, hiša zidano-lesena, (1825); 1/3 grunta, kajža. VI. št. 35, 503; parc. št. 24. Stare hišne št. 7, 22, 13, 14. Lastniki: Mica Švarc s. d. Valentin Jamnik, poroka 1818 (!I/92). Martin Kalan, kupna pogodba 1822 (Il/99, 100, 190-193). Štefan Kalan (1835-1878), sin, pogodba 1853. Johan Kalan (1830-1913), kupna pogodba 1863. Marija Kalan, prisojilna listina 1913. Avgust Kalan, sklep o dedovanju 1954. Zdravko Štucin, kupna pogodba 1958. Štefka Zelenik, kupna pogodba 1963. ime je kajža dobila po Kalanih - Štinetih, verjetno iz Pevna. Mo- se je razvilo ime od Valentina ; Tine; Štine. Švarci in Jamniki so bili morda v sorodstvu s Klamfarji, Stara Loka 8. Leta 1825 je bila hiša me- šano grajena, zidano-lesena in Danes je zidana in Stari stavbni elementi so popolnoma zabrisani. Hiša ni podkletena. Klet je bila za hišo in so jo zasuli. Sedanje poslopje je vzporedno s cesto. Lega zasute kleti kaže na prvotno pravokotno lokacijo poslopja. deleži so odprodani. Stara Loka 11 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 22; delež: Gospostvo Loka. Železnikar, hiša zidana, zidano gospodar- sko poslopje (1825); 1/3 grunta - kajža. VI. št. 13, 14, 1390; pare. št. 13/1 (brisana 1993) ; 629/31. Stare hišne št. 4, 12, 10, 11. Lastniki: Jernej Lavtar, rektifikacijski stiftsregister, lastnik pred 1782 (1/11-12). 134 ______________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI 111. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE Johan Lavtar, sin, poravnava 1805 (11/36 -37, 64, 79-90). Franc Karlin, bi rt, pogodba 1816 (!V/79). Franc Karlin (KerIin), pogodba 1848. Tomaž Mohar, licitacijski zapisnik 1862 (le nekateri deli, podložni župnijski cerkvi v Stari Loki). Marija Mohar, prisojilo 1883. Johana Mohar, zdravnikova žena iz Stubice, Hrvaška, kupna pogodba 1888. Luka Pokorn, kupna pogodba 1895. Janez Kalan, kupna pogodba 1896. Franc Kalan. prisoj ilo 1947. Kalan, sklep o dedovanju 1972. Janez Kalan, sklep o dedovanju 1979. Janez kupna pogodba 1987. do 113. Franc Karlin, bi rt, je dobil posest z pogodbo leta 1816. Njegova žena je bila Mica. rojena Lavtar (!V/79). Tomaž Mohar, tudi Maher, je bil brat Blaža Moharja na h . št. 48, pri KampImoharju, Planucu. Zemljiška posest je bila podložna gospostvom: starološkemu, župnijski cerkvi v Stari Loki in loškemu gospostvu. ime je prinesel verjetno Lavtar. po priimku iz Selške doline, zato Železnikar. Tudi ime je verjetno od drugod. Ma- herji niso zapustili imena. Priimek je bil v Loki znan v Kapu- cinskem predmestju. Loki in pri Sv. Duhu - Moharji. Nekateri so izvajali ta priimek iz svetniškega imena. Drugi povezujejo ime z urbarialnim nastan- kom, tudi zunaj današnjih meja Slovenije. Npr. Hans am Acker. (Janez ob njivi). Njegov naslednik je bil Amacker, potem Macker, Macher. Maher, Mo- har in v nemških deželah celo Machert, Machart. Verjetne so še druge izpe- ljave in razlage. Hiša stoji vzdolž ceste. je bila prvotno pravokotno orientirana na cesto. Leta 1825 je bila zidana, z zidanim gospodarskim poslopjem. Med hišo in gopodarskim poslopjem je bil takrat še prazen prostor. Sedanji lastnik je odkupil le poslopja na tej lokaciji. deleži so ostali pri kmetiji Jane- za Kalana, ki je kmetijsko dejavnost prenesel na hišo Stara Loka 28. Starih arhitekturnih elementov se ni dosti ohranilo. Hišo so razširili v smeri ostala pa je Ko so združili obcestni del z gospodar- skim poslopjem, so tega nadzidali z nadstropjem v delu nad hle- vom. Ohranjeni so obo ki v veži. kuhinji (ki ni v rabi). v kleti in v delu hleva. Klet je v živi skali in ima na enem oknu bogato okensko mre- žo. Oboki verjetno niso starejši od 19. stoletja. Hiša je v slabem stanju. Zadnji vzhodni del je že podrt. Podrta so tudi gospodarska poslopja. Sedanji lastnik je na mestu teh poslopij zgradil novo hišo z isto hišno št. 11 in še eno stano- vanjsko poslopje 11 A. 135 KNJIGA V 'šKOFJ I LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE ____________ _ Stara loka 11 A VI. št. 1390. pare. št. 629110 (od 1993). prej št. 13/1. Lastniki: Janez kupna pogodba 1987. 1/3. Stanislava darilna pogodba 1987. 1/3. Bojana Hari. darilna pogodba 1987. 1/6. Janez Hari. darilna pogodba 1987. 1/6. Stara loka 12 Gospostvo Stara Loka. urb. št. 23 Jamnik. Caversk. Kašpar. Gašper; hiša zidana. (1825); kupnopravna kajža. 1/3 grunta. VI. št. 11. 12. 833; pare. št. 12. Stare hišne št. 6. 11. 12. 13. Lastniki: Jakob Marenk? 1752 (TK-BK-67/313- 12). Martin Marenk (1762-1847). lastnik pred 178711/44-45). Mica Marenk. na pogodba 1787 (l/44-45). Mica Marenk. pismo 1788 (1/44-45). Martin Jamnik. testament 1793 po Mici (II!74- 76). Andrej licitacijski zapisnik 1844 (IV/49). Gašper Šink (1820-1884). kupno pismo 1844 (IV/50). Gašper Šink. sin. prisojilo 1886. Marija Šink. prisodiino pismo 1888. Lovrenc Prevodnik. mizar. 1947. Marija Prevodnik. Stara Loka 13. sklep o dedovanju 1971/73. 1/2. Marija Sovinec. Stara Loka 13. sklep o dedovanju 1971/73. 1/2. K hiši so leta 1889 pripisali tudi vložek št. 11. Kako je izgledalo stanje na terenu pred popravkom. se ni dalo ugotoviti. saj v katastrih ni bilo nobenih sprememb in bi bila hiša tako dvakrat zavedena. V franciscejskem katastru stavbne parcelne številke Martin Jamnik je bil sin Matevža Jamnika z Jamnikovega grunta. Stara Loka 57. Žena Mica je bila Martina Marenka (I/44-45). PO njeni smrti se je z Agato (11/25-26). Bil je zadolžen. kar so vpisali leta 1814 (11/77).1824 (111185-187) in 1826 (11/262 -263). Andrej je zlicitiral hišo za 636 gld. (IV(49) in jo prodal naprej Gašparju Šinku. ki je tudi licitiral. Ta je potem dolgove (IV/SO). ime je prinesel Jamnik z grunta. Pri Gašperju se imenuje po la- stniku. Caversk pa je po priseljencih s Caverna. Leta 1825 je bila hiša zidana in Takšna je še danes. Zidana je iz kamna. Je primer ugled- nejše bajte. Takšen izgled je dobila verjetno med požari v drugi polovici 18. stoletja in tistim leta 1817. Veža s kuhinjo deli prostore na bivalni del s .1.3.6 _ _____________ KNJIGA HI 'š V .š KOFJI LOKI III. - STARA LO KA IN NJENE hišo in kam ro in na gospodarski del s štalo. Portal na cesto je še z dvema stranskima okrasnima kamnoma in sklepnikom brez oznak. Levo od portala so na oknih še kamniti "bangerji", na desnem, gospodarskem delu jih ni ali pa jih zaradi manjše uglednosti sploh ni bilo. Dimnik naj bi bil na- rejen leta 1844, prej ga niso imeli. Oboki v kleti in veži so že plitvejši, vendar so lahko še iz druge polovice 18. stoletja ali pa iz po požaru leta 1817. Stara mati (74 let) se še spominja slamna te strehe. Takoj ob vho- du je ohranjena šterna. Stavba je v brezupnem stanju. Stropi so se že podrli, tudi drugi konstrukcijski deli stavbe so dotrajani. Lastnik je na koncu vrta zgradil nadomestno hišo Stara Loka št. 13. Stara Loka št. J 2. stavba, že nenaseljena. Stara Loka, stare hišne št. 23, 11, 4 Gospostvo Stara Loka , urb. št. 44. VI. št. 11; parc. št. 12; kajža. Hiše ni Zanjo imamo le nekatere podatke, ki se ujemajo s so - sednjo hišo, pa manjkajo. franciscejski kataster je ne navaja. Al i je šlo za neko starejše V statusih te hiše ni. Obstoji pa v zemljiški knjigi starološkega gospostva. 137 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ , _ Lastniki: Marija Jamnik, pred 1793. Martin Jamnik, testament 1793. Marija Šink, razsodba 1889. S sodnim odlokom leta 1889 so stavbno parcelo 12 vpisali v vložek št. 12, vložek 11 pa so zbrisali. Lastniki so bili tako isti kot na hišni št. 12. Stara Loka 13 Nova hiša VI. št. 833; pare. št. 12, 635. Lastniki: Isti kot na št. 12. Marija Prevodnik, sklep o dedovanju 1971/73, do 1/2. Marija Sovinec, sklep o dedovanju 1971/73, do 1/2. Stara Loka 14 Nova hiša VI. št. 735; pare. št. 431. Lastniki: Franeka Gaber, rojena Bernik, darilna pogodba in SO ŠKL 1969, naznaniIni list 1971. Stara Loka 15 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 16, rect. št. 24. Grogec. Groge, Jamnik, Blažetk, Blažetek; hiša lesena (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 10, 559 ; pare. št. 11. Stare hišne št. 8, 10, 14, 15. Lastniki: Elizabeta Marenk (Marenikhin), 1752 (TK-BT-44/239). Simon Marenk (Marenig), redificirte Kaufrechtbesitzer, lastnik okrog 1756 (Urbar E, 1756). Anton Marenk, lastnik okrog 1779 (Urbar E, 1779; 1/8). Martin Marenk, 1791 (Ehrenau, fase. Cl27; 1/44). Gregor Jamnik, izdražitelj (Ersteher) 1805 (Ehrenau, fasc. Cl. Elizabeta Jamnik, rojena Luznar, licitacijski zapisnik 1822 (V/232). Anton Arhar (1800-1866), izdražitelj na licitaciji 1832 (V/232). Jožef Šifrer (1857-1897), kupna pogodba 1881. Marija Šifrer, rojena Žust, pogodba 1896. Franc Bernik, kupna pogodba 1898. Bernik, prisojilo 1924. Franc Bernik, na pogodba 1930. Bernik, sklep o dedovanju 1962,2/3. 138 _ _____________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI !II. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Gaber. uslužbenka. sklep o dedovanju 1962.1/3. imena so ohranjena po imenih oziroma priimku. Prvotna hiša je bila verjetno pravokotna na ulico. Leta 1825 je bila hiša in lesena in že v obliki L. Novo zidano hišo so zgradili leta 1832. na kar kaže letnica na nekoliko portalu s sklepnim kamnom in s poudarjenima stranskima kamnoma. Na sklepni ku je iniciaIka M (Marenk) in h. št. 10. Stavbni elementi so za prvo polovico 19. stoletja. Ohranjeni so plitvi oboki v kleti. veži. bivši kuhinji. PO letu 1832 je bila stavba ver- jetno podaljšana še za okrog dva metra proti Stari Loki. Tudi pozneje so h išo modernizirali. Pred vojno je imela Bernik nekaj go- stilno (R/96). Pri hiši še kmetujejo. Stara Loka 17. Stara ura na bivšem gospodarskem poslopju. 139 KNJIGA HiŠ V SKOfJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE ___ _ _________ nas na koncu dolgega, delno še lesenega gospodarskega poslopja. Kjer so imeli žganjarno, so za vrata uporabili velik portal z železnimi vrati. Ta izvira iz starološkega gradu. so ga zavrgli po letu 1895, ko so prezidavali grad. Ni verjetno, da bi zbiralec Strahl zavrgel tako lep gradbeni detajl. Skoraj gotovo je prišel na sedanje mesto po letu 1929, po Strahlovi smrti, ko so grad prezidavali za Dom slepih. V tej hišije bil doma izseljeniški duhovnik Anton Šifrer (14. 6.1885 - 21. 6. 1948). Njegov Jožef je bil rojen 20. 3. 1857 v Stari Loki št. 22, pri Star- manu. se je z Marijo Šust (tudi Žust), rojeno 15.11.1856 v Virlogu, stara hišna št. 19, pri Skerlc, pri Frjulcu. Leta 1881 je Jožef kupil to hišo, kjer so bili rojeni otroci. PO Jožefovi smrti je vdova hišo že leta 1898 prodala. Antonov brat Andrej je nadaljeval rod pri Bidetu, Cesta talcev 19. Za nas je zanimiv Antonov brat Janez, ki je bil prav tako duhovnik v Ameriki 525 Anton Šifrer je prišel v Rock Springs v Wyomingu leta 1910. Leta 1912 je postal župnik in graditi novo cerkev in Slednje je bilo gotovo leta 1920, cerkev pa so in posvetili sv. Cirilu in Metodu leta 1925. Za- radi slabega zdravja je Šifrer leta 1926 odšel na drugo delovno mesto. Umrl je kot župnik pri sv. Janezu Evangelistu v Milwaukeeju v Wisconsinu. S26 Stara loka 16 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 21, rect. 29. Erbežnik, Miklavžova kajža, Polenšek; hiša zidana, (1825); kupno- pravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 36, 41, 477; pare. št. 25. Stare hišne št. 9, 23, 15. Lastniki: Urban Volgemut, tkalec, lastnik 1744, 1752 (Urbar E, 1744; TK-BT-44/239). Pavel Volgemut, rectificirt als Kaufrecht .... s. d. Nikolaj Volgemut (Urbar E, 1779). Lorenc Volgemut, sin, pogodba 1793 (I/80). Jurij Volgemut (roj. 1779), vdovec, Lorencov brat, pogodba 1816 (I/115-116; 1V/2-3). Valentin Volgemut (1826-1894), Jurijev mladoletni sin, pogodba 1849 (V 1/11 0-112). Mina Volgemut, prisojilo 1895. Miklavž Pokorn, iz stare h. št. 24, prisodno pismo 1902. Jera Pokorn, iz stare h . št. 23/24, pogodba 1915. Franc Triler, iz stare h. št. 24, pogodba 1916. Franjo Vesel, kupna pogodba 1926. Ana Polenšek, kupna pogodba 1927. 525 Žu pnijski arhiv v Stari l oki. Status animarum. 526 Pavla Rahonc, Župnija sv. Cirila in Metoda v Rock Springsu v Wyomingu - ZDA, LR 42, 1995. str. 141 - 14B. 140 ____ _ ____ _ _______ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI !II. - STARA LOKA IN NJENE Hi ŠE FLRJ - SLP, zaplemba 1947. Cvetka Pibernik, kupna pogodba 1955. Prvo ime kaže na Volgemute, ki so ime Erbežnik prinesli s Trnja. Razvilo se je iz krajevnega veljaka Ru be- žnika, pozneje tudi Rihtarja. PO drugi varianti imena je bila hiša nekaj Miklavževa bajta. Leta 1825 je bila in zidana. Stavba je orientirana pravokotno na cesto. Poslopje so prezidali. Obcestni del je še v nadaljevanju je hiša nadstropna. prezidave so opravili med obema vojnama, ko je imela Ana Polenšek od leta 1928 do 1943 trgovino z mešanim blagom (R/288). PO vojni je bila v hiši državna trgovina, sedaj j e v lokalu privatno Ko so hišo obnavljali, so našli v zidovih ožgane tramove, kar kaže na požare v Stari Loki. Klet je obokana na traverze. Sta- rejših gradbenih elementov ni Za hišo je vrt, deleži so prodani. Stara Loka 17 VI. št. 1059 (prej št. 7); parc. št. 10. Lastniki: Jurij Lovšin, strojni darilna pogodba 1975. Na podlagi kupne pogodbe z dne 18. 8. 1894 je lastnik Jakob kupil še sosednjo hišo, stara h. št. 10 oziroma 9. Parcelno št. 10 so takrat ohranili in jo vpisali v vložek št. 7. Obcestni del stavbe je podrl in pridobil gostilni primerno Tega je leta 1895 po potresu proti zahodu zaprl z gospodarskim poslopjem z zanimivo figu- ralno uro v pozno ba portalnem loku v nadstropju. Ura je ohranjena. Ob sta dva "avstrijska" vojaka, ki na zvon pred seboj. Nad co sta dve okenci, kjer so se pri bitju ur in prikazovale figurice, visoke okrog 25 cm, ki so pozvanjale na notranje zvonove. Umetnostna zgo- dovinarka Vesna strokovnjakinja za stare urne mehanizme, je ugoto- vila, da je bila ura prinešena iz Besnice, od koder so prišli hišni predniki. Ura ni bila izdelana za to lokacijo in je prevelika, višina hoda pa je prekratka, zato so jo morali navijati dvakrat na dan. domnevno pripisuje me- hanizem urarju Antonu Rozmanu z Dobravice pri Ovsišah, ki je ponujal takšne mehanizme, ali pa mojstrom v Kropi (oboje blizu Besnice, od koder naj bi izhajali hišni predniki). Nerazrešena je ostala iniciaIka J K nad Ne ujema se z nobenim hišnim lastnikom in ne z domnevnim urarjem Rozma- nom S27 Gospodarsko poslopje je lastnik predelal v stanovanjski del v nad- stropju in delavniški del v Ob predelavi so na starem portalnem sklepniku našli letnico 1895. Obrt galvanizacije vodi Rozi Lovšin. 527 Vesna Stara ura v Stari Loki. LR 1942, 1995, str. 39-45. 141 KNJIGA V LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE ____ _ _ _______ _ _ _ Stara Loka št. IS. portal na gospodarskem poslopju. Prenešenje bJl iz starološke Stara loka stara hišna št. 10, pozneje 9 Danes je hiša podrta. Gos postvo Stara loka, urb. št. 27. (Terljzhar), (J 825), (Berzhan), Blažeškovc; hiša zidana, (1825); 1/3 grunta. VI. št. 9; pare. št. 10. lastniki: Anton Marenk? Anton Pokorn, lastnik 1804 (1II47, 50, 51, 62) . Jožef Lušina, kupna pogodba 1808 (1II64, 65). Valentin Podobnikar, tudi Podopenker (1782-1844), kupna pogodba 1819 (1I/94,95). Martin Plešec (1903-1864), kupna pogodba 1843 (IVl17). 142 ______________ KNJI GA HiŠ V ŠKO F JI L OKI II I. - STARA LOKA IN NJEN E Hi ŠE Ana Plešec, Jamnik, prisojilo 1865. Vložek PO kupni pogodbi z dne 18. 8. 1894 so parcelo št. 10 pripisali vložku št. 7. Valentin Podobnikar, Podobniker, tudi Podopenker je dal kajžo že leta 1840 za šest let v zakup Jožefu (III/l90). Doma je bil od Sv. Kata- rine nad Medvodami (1l/94). leta 1843 je hišo prodal za 350 gld in si zgovoril oskrbo do smrti. Martin Plešec je imel za ženo bivšo ženo (vdovo) Valentina Kuralta iz stare h. št. 68, danes Cesta talcev 21 (lV/33). ime je v zvezi s trenjem lanu, kar se pozneje v Blažeškuc pa je iz imena. V franciscejskem katastru je stala stavba pravokotno na cesto. Podreti jo je dal Jakob Stara Loka 18 Gospostvo Stara loka, urb. št. 37. Matevžl, Matovil, Motovil, Miklavžuc, Miklavž; hiša zidana, (182 5) ; kajža, 1/3 grunta. V!. št. 37; pare. št. 26. Stare hišne št. 11, 24, 16, 17. lastniki: Jakob Marenk 17527 (TK-BT-67/313-12). Jakob Marenk, lastnik pred 1794 (II 11-13). Marija Marenk, rojena Prevodnik, 1794 (1l/11-13). Jakob Marenk, vdovec, obravnava 1820 (1l/120-121). Matija (pravilno Matevž) Raunihar, licitacija 1839 (lv/S). Nikolaj Pokorn, kupna pogodba 1852. Martin Pokorn, pogodba 1906. Miklavž Pokorn iz stare h . št. 23, kupna pogodba 1912. Jera Pokorn iz stare h. št. 23/24, pogodba 1915. Franc Triler, in ženitna pogodba 1916. Triler, rojena Jerman, prisojilo 1943. Valentin Triler, sklep o dedovanju 1971, 1973. Marija Triler, sklep o dedovanju 1986. imena so izvora. Prvo je po Matevžu. Iz zveze s pla - tnarstvom (motovilo) je prišlo morda ime Motovi!. Matovi!. ime Mi- klavž je po Nikolaju Pokornu. Neka Mica Marenkje leta 1818 z denarjem po- magala gospodarju Jakobu Marenku pri obnovi požgane hiše (1l/92, 93) . Ma - rija Marenk, rojena Prevodnik, je umrla brez poslednje volje leta 18 15 (1l/121). Jakob Marenk se j e leta 1833 z Heleno Ko s (III/202). Matevž Raunihar je leta 1839 zlicitiral hišo za 554 goldinarjev (lV/S). Hiša stoji pravokotno na cesto. V podaljšku je gospodarsko poslopje. l eta 1825 je bila zidana in Sedanje nadstropje je mlajše. Hiša ni podkle- 143 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ tena. Del hiše v smeri gospodarskega poslopja je nov, še neizdelan. Kar je ostalo od gospodarskega poslopja, je še v celoti leseno. deleži so še pri hiši, vendar so v najemu. so na Osterfeldu, Kamnitniku, Go- rajtah, za Šintarjem itd. Stara Loka 19 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 17, rect. št. 25; delež: Go- spostvo Loka. Blažešk, Blažeškuc, hiša zidana (1825), kupnopravna huba, 1/3 grunta (1I/20?), kajža. VI. št. 7, 8, 1059; pare. št. 9. Stare hišne št. 12,8, 17. Lastniki: Anton Grohar, tkalec, lastnik že 1744 (Urbar E, 1744, 1749-1759, 1756; TK- BK-44/239). Anton Grohar, birt, ženitna pogodba 1786 (I!60; E.. Vinski register 1792/9). Matevž Grohar (1799-1866), bi rt, pogodba 1822 (Ehrenau, fasc C; II/67). Marija Grohar, notarska pogodba 1864. Marija Grohar ml. , notarska pogodba 1873. Jakob (1845- 1899), ženitno pismo 1873. Marija prisodiIno pismo 1900. Mladoletni Jurij Gosar, prisojilo 1918. Antonija Gosar (Gasser), rojena Demšar, prisojilo 1943. Antonija Lovšin, rojena Demšar, vas 9, Ribnica, sklep o dedovanju 1979. Anton Demšar, vulgo Mungarjev na sosednji hišni št. 21 se je leta 1840 dogovoril z Matevžem Groharjem glede zidov ob hlevih in dobil dovoljenje, da prisloni svojo štalo na grajski vrtni zid in (Glashaus) (1Il/207). Že takrat je bilo ime Blažeškoue. Anton Grohar, sin Antona, se je leta 1786 z Jera Pokorn. Ta je bila v sorodu z Antonom Pokorn iz sosednje hiše, stara h. št. 9 (10) (1/60). ime je verjetno v zvezi z imenom Blaž. Spreminjalo se ni do Jurija, kar kaže, da je bilo zelo staro, še pred našimi posestniki. Leta 1825 je bila hiša zidana in Danes je mansardno nadstropna s Hiša je spadala med uglednej še. Že ob koncu 18. stoletja so imeli gostilno, ki je prenehala šele s smrtjo Antonije Gosar. Prvotna stavba je bila verjetno pravokotna na ulico. Leta J 894 so dokupili sosedjo hišo in jo podrli ter hišo postavili vzdolž ceste. Na te prezidave kaže letnica J 895 na portalu. V primerjavi z ostalimi starološkimi hišami ima ta prav zato veliko funkcional- nega prostora ob cesti. Sedanji izgled sprikritim nadstropjem je stavba do- bila po potresu leta J 895, kar kaže portal iz kamnitniškega kamna s to le- 144 ________ _ ____ _ ___ KNJIGA HiŠ V ŠKO F JI LOKI lil. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE tnica, hišno št, 8 in inicialkama JJ = Jakob Ta je bil in župan. V veži so plitvi oboki, v drugih prostorih ravni stropi ali oboki na tra- verze. Takšni stavbni kažejo na konec prejšnjega stoletja. Tudi klet ima takšne oboke. Hiša propada, nekateri stropi so se že sesedli. Stara Loka 2 O Gospostvo Stara loka, urb. št. 13; delež: starološka cerkev (urb. št. 37), (urb. št. 65/2) in Gospostvo loka - Novalisti (št. 583, v!. št. 39). Mongar, Mungar, Mongarjeva kajža, Mažuc, ljudska hranilnica Škofja loka; hiša zidana - (lesena), (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 38, 646; pare. št. 2711. Stare hišne št. 13,25,18. lastniki: Jurij Kalan, weismanger (belilec platna) 1752 (TK- BT-67/313). Jurij Kalan, lastnik pred 1782 (l/19-21). Mica Kalan, vdova, lastnica 1782 (Ž 1/31-32). Peter Demšar (rojen 1775), lastnik 1826 (11/236). Johan Demšar, sin (1817-1855), prisojilo 1844 (lVI32). Elizabeta Demšar, rojena Bernik, prisojilo 1856. Jakob Bergant (1834-1900), ženitno pismo 1863, 1868, smrtovnica 1881. Šink (1904), pogodba 1900. Ana sklep 1906. Janko prisojilo 1927. ljudska hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. v Škofji loki, zaznamek podelitve domika, razdelilni sklep 1933. Franc Hartman, Suha 26, kupna pogodba 1940. Anton Kordeš, kupna pogodba 1949. Frido mizar, kupna pogodba 1953, 1/2. Ivana rojena Koželj, kupna pogodba 1953, 1/2. Stara Loka 20 A VI. št. 646; parc. št. 27/2. Hišo so zgradili iz bivšega gospodarskega poslopja. Obokane dele starega go- spodarskega poslopja so za ohranili. Plitvi oboki, vezani z železnimi vezmi, kažejo na konec prejšnjega stoletja. lastniki: Za nazaj isti kot na h. št. 20. Frida darilna pogodba 1968, 1/2. Miha darilna pogodba 1968, 1/2. ime Mongar je nastalo po dejavnosti. Munganje je proces likanj a in beljenja platna. Poznejši lastnik Janez je prinesel k hiši ime Ma- žuc. Hranilnica je hišo dobila zaradi prezadolženosti. Peter De m- 145 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI !II. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ šar je dal kajžo in vse, kar je spadalo zraven v zakup za pet let nekemu Gre- gorju Dolinarju (IIl/224). Peter Demšar je bil lastnik tudi na stari h. št. 45. danes Stara Loka 30 (IV/32). Hiša stoji pravokotno na ulico. Leta 1825 je bila stavba zidana in pri gospodarskem poslopju v podaljšku delno le- sena. Po požaru leta 1817 in po letu 1825 so stavbo prezidali, na kar kažejo stavbni elementi iz tistega obdobja. Gre za imenitnejšo stavbo z dvema veli- kima odprtima stebrnima arkadama v Ena od arkad je zazidana s poznejšim vhodnim prizidkom s portalom. Vhodna veža je že plitvo obokana. Stara Loka št. 20. Primer bogate platnQijeve hiše z zazidanimi arkadami v nadstropju, kjer so sušili platno. Iz veže je vhod v prvo klet. Zunaj pod arkado je druga klet z potla- portalom s sklepnim kamnom iz prve polovice 19. stoletja. Na ometu v tej kleti je letnica 1860. V kleti je zasuta šterna. Vodo so potrebovali pri be- ljenju platna. Nadstropje je nastalo po letu 1825 in ima pet danes zastekle- nih arkad na hodniku. Zgornje in spodnje arkade so bile v zvezi z dejavnostjo pri hiši - beljenjem in likanjem platna. Pri teh postopkih so platno belili, verjetno tudi barvali, likali ter sušili. Za te mokre postopke so bili potrebni pokriti, vendar odprti hodniki, kjer se je platno sušilo. Ustno pravi, da je bila hiša namenjena grajskim uslužbencem. Lastniki Kalani iz konca 18. 146 ______ _ ___ _ ___ KNJIGA V LOKI III , STARA LOKA IN NJEN E HiŠE stoletja in Demšarji iz prve polovice 19. stoletja, bi lahko bili v sorodu s Kala ni z Visokega in Demšarji iz starološkega gradu. Od visoških Kalanov bi bil to sin Jurija Kalana (1706-1777). Sin Janez-Jurij je bil rojen leta 1730. Njegovi potomci bi odgovarjali temu Inž. Pavle Hafner mi je pripovedoval, da je Jurij Kalan iskal grunte, da bi jih kupil ali nanje oženil svoje sinove. Za grunte se je zanimal v Pevnu, na Suhi, na (in mogo- tudi na Fari). V vseh teh vaseh so Kalani. Za starološke Kalane sem pregle- dal knjige, vendar zaradi skoposti podatkov tega, verjetno že daljne- ga sorodstva, nisem mogel dokazati. Zanimivo je, da v statusih animarum za Demšarje in za Kalane ni rojstnih letnic, kar kaže, da so prišli od drugod in jih župnik ni imel v svojih evidencah. Tako bi Demšarji in Kalani utegnili priti na Faro v poznejših sorodstvenih kolenih. Stara Loka 21 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 9 (I S). Šlosar; hiša zidana, (I82S); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta, novohišar (1782). VI. št. 6, 381, 506; pare. št. 8 Stare hišne št. 15, 7, 19. Lastniki: Mica Jereb, rojena Šifrar, lastnik 1782, novohišar? (ARS-47/16S). Jurij (If21-22, 62, 69). Gašper Bernard, licitacija za okrog 1782 (If21 - 22, 62, 69). Andrej Bajt (Weith), sin Jurija (1776-1846), bi rt, posinovljenec Gašperja Ber- narda, ki je bil brez otrok, adaptacija in pogodba 1794 (1I/6, 227- 229). Anton Demšar (1811-1841), sin Petra, na in pogodba 1832 (1I/82 -83; 1Il/8S). Magdalena Demšar, Antonova žena, prisojilo 1841 (1ll/234; Ž. Ško Loka II/ll S). Jožef Wolgemut, kupna pogodba 1851. Anton Cof (Zoff), kupna pogodba 1851. Franc Oblak iz (1826-1877), notarska kupna pogodba 1865. Uršula Oblak (1826-1889), prisojilo 1880. France Oblak, preprodajna pogodba 1887. Marija Oblak, prisojilo 1897. Jakob Oblak, dornik (na dražbi) 1923. Jakob Oblak, sklep o dedovanju 1962. Marija Oblak, rojena Dolenc, sklep o dedovanju 1978. Anton Demšar, vulgo Mungarjev, je bil sin Petra Demšarja in brat Johana pri hišnih številkah 20 in 30. S sosedom Matevžem Groharjem, Blažeškovcem, 528 Pavle Hafner. in konec visoških Kalanov, LR 16, 1969, str. 116. 147 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III . - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _____________ --' __ na št. 19, sta leta 1840 urejala zadeve o nekem spornem hlevskem zidu. Za- deva je bila odprta že od leta 1816. Takrat so se dogovorili, da sme Demšar prisloniti svojo štalo tudi na grajski vrtni zid in rastlinjak (1Il/207). Anton Demšar se je leta 1832 z Magdaleno Bajt, Andreja Bajta (IIl/85), in je umrl na h . št. 30, pri - Mongarju (1I1/234; IV/73). ime je morda prinešeno, morda pa je povezano z - saj imajo še danes vodnjak v kleti. ime Šlosar je v zvezi z dejavnostjo Oblakov pri hiši. Oblaki v so bili znani in urarji. so bili v sorodstvu, saj je bil Franc Oblak iz Poznejša je dokumentirana. Hiša stoji pravokotno na cesto. Leta 1782 je bila hiša po- (1/21) . Leta 1825 je bila zidana in Sedaj je zidana nadstro- pna in v zadnjih letih predelana in modernizirana. Ohranili so le zunanje zidove. Na zazidanem portalu proti cesti je letnica 1865. V bivši kuhinji je še ohranjen plitev obok. Klet je globoko v zemlji. Kamniti portal je ravno in je sestavljen iz delov, ki so še gotsko porezani, vendar gotovo že na drugotnem mestu. Marija Oblak, rojena Podobnik je imela v sprednjem delu stavbe trgovino s sadjem, zelenjavo, in semeni od leta 1930 do ukinitve po vojni, s predahom med vojno (Ril 78; 285). V gospodarskem poslo- pju je imel Jakob Oblak kovaštvo od leta 1919 do 1935 (Rl380). Pri hiši še kmetujejo in imajo živino. Stara Loka 22 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 12. Starman; hiša zidana, (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 43; pare. št. 29. Stare hišne št. 17,27,21 , 23. Lastniki: Jurij Hribernik, lastnik 1783 (1. BI1 -2). Lorenc Hribernik (1754-1843), usnjar, vdovec, sin Jurija Hribernika, ženitno pismo 1787 (1. B/3-4). Gregor Hribernik, sin, pogodba 1821 (II/127-134). Mladoletni Matevž Šifrer (1820-1887), licitacijski zapisnik 1843 (IV/12). Valentin Šifrer, prisodno pismo 1888. Marija Šifrer, rojena Ravnihar, prisojilo 1897. Lu cija Žontar, sklep 1953. Janez sklep o dedovanju 1993. ime Starman se ni spreminjalo. Od kod je prišlo, mi ni znano. Pogosto ga na loškem ozemlju kot ime ali priimek. Morda je povezano s kakšno javno funkcijo, ker se na "man"? Lorenc Hribernik je bil Matevža Hribernika pri stari h . št. 13, danes Stara Loka 9 (11/98). Gregor Hribernik se je leta 1825 z mladoletno Uršulo Lukovc iz Ve štra stara h. št. IS, po Šinkovo (I1I/236). Matevž Šifrer se je leta 1844 po- 148 __ _ ____ _ ______ KNJIGA HiŠ V !:KOFJI LOKI II!. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE Z Jero Arhar (1826-1895) (IV/55). Matevž Šifrer je zlicitiral hišo za 100 1 goldinar (IV/12). Pri hiši je bila usnjarska delavnica. Hriberniki so bili usnjarji v Puštalu, stara h. št. 3, pri Tonetu, na Dobravi in so bili v sorodu z Hriberniki v Virmašah, kjer so bili nekaj tudi usnjarji. Matevž Šifrer j e bil tudi lastnik sosednje hiše, Starmanove bajte, danes Stara Loka 27. Janez je pred hišo izkopal helebardi podobno orodje. Razvidno je, da so re- zilo uporabljali pri kož. Nataknilo se je na palico in so z njim velike napete kože in odstranjevali Hiša leži pravokotno na ulico, ki se na tem mestu že širiti. Pred hišo je javna šterna. Leta 1825 je bila hiša zidana in Nadstropje so prizidali po prvi svetovni vojni. Izgled hiše je uglednejši. Stavba je ohranila kvalitetnih kamnoseških detajlov. Portal je polkrožen, vendar še pozno- gotsko porezan. Desno okno ob njem je še iz obdobja preloma 17. v 18. sto- letje. Veža je bila banjasto obokana, sedaj pa ima raven betonski strop. Glavnemu portalu je podoben vhod v klet, tudi še z gotsko porezanimi robovi . Klet je banjasto križno obokana in gotovo še iz 16. stoletja. PO grebenih in med njimi so z ometom nakazana rebra, podobno kot v Loki v veži Homanove hiše. Nad kletjo je shramba - kimnata. Gospodarski del v nadaljevanju stavbe je nov. Zemljo imajo v Gorajtah, Veštru, Soteski. Nekaj so bili tudi lastniki sosednje hiše, Starmanove bajte, Stara Loka 27. Stara Loka 23 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 10; delež: cerkev Stara Loka. (Zatto), hiša zidana, (J 825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. S, stari v!. št. 20 in 1185; pare. št. 7. Stare hišne št. 16, 6, 20, 22. Lastniki: Valentin Kalan? (TK-BT-67/313-11). Tomaž Kalan, kmet, lastnik 1820 (11/97, 203-204, 225-226; III/23). Mladoletni Franc Pokorn (1803-1876), pogodba 1826 (1l/243-245). Tomaž Pokorn (1844-1918), sodar, prisojilo 1878. Franc Pokorn, prisojilo 1919. Marija Pokorn, Hafner, prisojilo 1925. Marija darilna pogodba 4/8, 1979. Bevk, darilna pogodba (od M. 1/2, 1986. Del hiše. VI. št. 1185. Lastniki: Ivica Pirc 2/8, Janez Pirc 1/8, Anica Pirc 1/8 (skupaj 4/8), darilna pogodba 1979. 149 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _____ _ _____ _ _ Franca Pokorna je bil Urban Pokorn. Rod izvira od soseda s h. št. 25 (Il/243). ime je Pisali so tudi Zatto, kar bi pomenilo Schatzen = izpeljanka v zvezi z davki, vrednostmi, cenitvami, pri- spevki. Predniki so se morebiti ukvarjali z nekimi uradniškimi posli. V pomeni pisarja. PO Bezlaju je predstraža, zaseda, patrulja, stražiti. Priimek naj bi bil v zvezi s ki govori obredni tekst, in se pojavlja v zvezi z koroških vojvod 529 (ES 1/74). Pleteršnik razlaga besedo kot šepastega PO Vladu Habjanu naj bi takšno ime prišlo iz "latinske besede herbatiko (herbatika) = pašnina, kar je leta 804, oziroma v 10. stoletju pomenilo: živinorejec, kaban, pastir. Slednji pa so vedno tudi vojaki in preseljevalci·'.531 Leta 1825 je bila stavba zidana in Danes je hiša nadstropna in po- daljšana, z dvema vhodoma. Drugi del stavbe je narejen iz gospodarskega po- slopja. Od stare hiše je ostal le del fasade proti cesti. vse ostalo je novo. Lega hiše pravokotna na cesto kaže na staro lokacijo. Ohranjen je star in le nekoliko predelan majhen pod ob Potoku. S kmetijo se ne ukvarjajo Marija Hafner je imela od leta 1922 do 1947 (s prekinitvijo leta 1943) trgo- vino z deželnimi pridelki na drobno (tudi trgovina z maslom) (R/177). Zanimiv je popis hiše ob smrti Franca Pokorna leta 1925.532 "Hiša št. 6 v Stari Loki na stavbni parceli štev. 7 ima nad stanovanjskimi prostori streho iz opeke, drugi deli so pa kriti s slamo. Veža služi tudi za kuhinjo. Desno od veže je nizka a prostorna 'spodnja hiša' iz katere se pride v 'spodnjo kamro'. Levo od veže je klet. predeljena v dva, eden nad drugim oddelka. Strop je lesen. Pod streho je 'zgornja hiša'. Pod isto streho je hlev za štiri glave živi- ne. Strop je lesen. V podaljšku je sodarska delavnica z ometenim stropom. Cela stavba je v zelo slabem stanju in se ceni na 3000 din. Koncem je postavljen lesen, z opeko krit in (v) srednje dobrem stanju se ske- denj, ki se ceni na 3000 din. " Stara Loka 24 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 21. Uratarišnik, Vratarišnik, Mesar, Mrcink, Mrcinka, hiša kamnita, (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 44; pare. št. 30. Stare hišne št. 18, 28, 22. Lastniki: Jožef Demšar, lastnik pred 1792 (1/71 - 72; III/29-33). 529 France Bezlaj. Etimološki slovar slovenskega jezika, MK - SAZU, Ljubljana 1976. 1. A- J; IJ. K- O. V nadaljevanju ES. 53 0 Maks Pleteršnik, Slovensko-nemški slovar, reproducirani ponatis, Cankarjeva založba (CZ) 1974. 1. A-O; II. O-Ž; 11109. V nadaljevanju Pleteršnik. 531 Vlado Habjan. Vojna za kneževino Celjskih in mir 1460 v POŽQrnici (Pusarnitz) na Koroškem, Zgo- dovins ki ljubljana. 1994. št. 48, str. 481. 532 ZAL ŠKL. v Škofji Loki, spisi. fa se. 130. 150 ___________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Franc Demšar, sin, vdovec, lastnik 1792 (1I/8 - 9, 63-64; III/28- 33). Mladoletni Gašper Demšar, sin, pogodba 1816 (H/l05, 106, 248, 280). Andrej Notar, prisojilo 1835 (I1I/134). Mica Notar (1779-1856), prisojilo 1838. Lorenc Notar, sin, pogodba 1854. Andrej Mercina, notarska kupna pogodba 1858. Marija Mercina, prisojilo 1877. Mina Rant, kupna pogodba 1878. Valentin Stare, prisojilo 1896. prisojilo 1896. Lucija Gubanec, prisojilo 1924. Ivana Prestor, Dolenc, pogodba 1936. Prvo ime je verjetno prinešeno - Vratare? je povezano z lego hiše ob vhodu v trg, kjer so bili nekako na vratih. Drugo ime je prevzeto po dejavnosti, tretje po priimku. Franc Demšar se je s Špelo Rešek (III/28-33). Gašper Demšar se je z Uršulo iz Žirov (III248). Hiša stoji pravokotno na trg oziroma vzdolžno ob poti na polje. Leta 1825 je bila hiša kamnita in Danes je hiša nadstropna in modernizir ana. Lucija Gubanec je imela trgovino zbranjarijo, manufakturnim in galante- rijskim blagom in že od leta 1924 (R!321), od leta 1926 pa še trgo- vino z mešanim blagom (R!283). Trgovino je od leta 1937 nadaljevala Ivanka Prestor, Dolenc (R!429, 514). Njen mož Franc Dolenc je imel od leta 1938 in še v povojni pekarijo (R!556). Pri hiši skoraj ni funkcionalnega deleži so bili že v prejšnjih obdobjih odtujeni. Stara Loka 25 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 29. Primc; hiša zidana, (1825); 1/3 grunta, kajža (1831 cel grunt III/69). VI. št. 3, parc. št. 6. Stare hišne št. 19, 5, 23. Lastniki: Matevž Pokorn? 1752 (TK-BT-67/313-6). Primož Pokorn, lastnik 1793 (Ij71 - 74). Urban Pokorn, tudi Pokorni, kmet, sin Primoža, ženitno pismo 1793 (Ij71-74). Peter Pokorn, sin (1809-1886), na pogodba 1831 (III/69). Jožef Žagar, kupna pogodba 1883. Ivana Žagar, prisojilo 1906. Mladoletni Jožef Žagar, prisodiIno pismo 1906. Miroslava Žagar, 1/2, sklep o dedovanju 1987. Marta 1/2, sklep o dedovanju 1987. 151 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ Janž Kos. protestant. je imel ob koncu 16. stoletja novo hišo na Placu. hišo na vogalu Karlovca. skedenj na Grabnu pod gradom in še en skedenj. vrt na Šternarjih. njivo na Osterfeldu in v Viršku. 533 Kot protestantski izgnanec si je postavil ugledno hišo v Stari Loki. v drugem. ne loškem gospostvu. Na pozno- gotsko porezanem portalu je zapis: HANS HOS - 1592. Dekan je zapisal. da je bila to hiša župana - sodnika. po Primca. katere starost je postavil že v 6. stoletje. 534 ime Primc so razlagali od primus - prvi. PO Kelemini naj bi Primic (Primiz. Premiz) pomenilo VasalI. pa tudi dedni najemnik (Erbpachter).535 sem našel ime Primc za mli- narje. ki so bili velikokrat zakupniki. Leta 1825 je bila hiša še ven- dar zidana. Stoji vzdolž razširjenega dela ceste. trga pod cerkvijo. Sedanja la- stnica me je opozorila. da je bila na portalu pred H še B. BHOS. torej BOŠ . Menim. da je bila ta po takratni pisavi bolj zaprti K. torej KHOS. je odstrelil rafal iz avtomatskega orožja med drugo sve- tovno vojno. Odkrušek je sedaj zazidan. Veža je vseskozi banjasto obokana. Desni del je manj prezidan in so oboki ohranjeni. Vhodni portal v klet (delno zunaj nivoja) je z gotsko porezanimi robovi. iz nastanka hiše. Levi del ima že ravne strope. prezidave so opravili po potresu leta 1895. kar kaže le- tnica na dimniku in oboki na traverze. Prostori v nadstropju so nastali po letu 1825 in so glede na oboke v nekoliko razporejeni kot spodnji predelni zidovi. V levem delu nadstropja (južnem) sta ohranjena v dveh "hišah" lepa lesena stropa brez letnic. Verjetno sta nastala kmalu po letu 1825. Po velikosti prostorov in uglednosti zgornjih hiš lahko sklepamo tudi na dejavnost. je bila posest samo v rangu kajže. Le leta 1831 se omenja posest kot grunt (IlI/69). Hiša stoji z glavno fasado vzdolžno ob cesti. Na zunanji fasadi je ohranjena niša. kjer je bil do pred leti star kip sv. Miklavža. zavetnika popotnikov in ob povodnji. Hiša je ob mostu in ob cesti. Kip so restavrirali in je ostal v družinski lasti. Jože Žagar je imel od leta 1933 mizarsko obrt in pogrebni zavod (R 13 7) . Stara Loka 26 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau). urb. št. 19. rect. 27. Mežnar. hiša kamnita. (1825); kupnopravna kajža. 1/3 grunta. VI. št. 46. 299. 495. 1078; parc. št. 33/1 = hiša. 33/2 = gospodarsko poslopje. 33/4. Stare hišne št. 20. 62.30. 38. 533 Blaznik. str. 227. 534 str. 3 .... qui habebant judieem in domo vulgo dieta Primz sub No. 5 qua vetustas ergo ducitur jam a 6. ta saeeulo ... 535 Rudolf Andrejka. Doneski k postanku in razvid ku rodbinskih imen v Selški dolini. Glasnik Muzej- skega društva za Slovenijo (GMDS). 1939/1. str. 323. 152 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Lastniki: Pavel Hostnik, tkalec, po kupnem pravu naveden 1744, 1752, 1756, 1759 (U r- bar E; TK-BT-44/239). Martin Žavbi (Saubi), lastnik 1779 (Urbar E). Lorenc Karlin s. d. Nikolaj Košir, birt, kupna pogodba 1787 (Vinski register/ 4; 1/66). Mina Košir, s. d. Anton Košir, sin pogodba 1826 (1823) (V/40). Blaž Karlin, izdražitelj na dražbi 1834 (V/255-263). Marija Bernik, pogodba 1838 (V/418-420). Tomaž Osterc, poro pogodba 1839 (V/474-476). Franc Hafner, prisojilo 1887(1862). Ivana Hafner, prisojilo 1908. Tomaž Dolenc (p. d . Ofner) iz Trnja 14, kupna pogodba 1909. Jera kupna pogodba 1918. France in dedna pogodba 1921. Jera rojena Krek, prisojilo 1944. Jože Kranj, Zlato polje 37, sklep o dedovanju 1956, 1957. Ivan brivec in Anica frizerka, kupna pogodba 1957, vsak polovico. Emil Jeram, kupna pogodba 1966, 1/3. Vera frizerka, kupna pogodba 1973, 2/9. Zoran prodajna pogodba 1986 (3/9 od Anice Mitja daril na pogodba 1986 (1/9 od Anice in Ivana Deljeni del hiše. VI. št. 495; pare. št. 33/3. Od 1972 je v zemljiški knjigi na tej parceli hiša. Lastniki: Isti kot na h. št. 26 Jožefa rojena Ljubljana, Beethovnova 10, sklep o dedova- nju 1956/57. Leopold šofer, in Vera kupna pogodba 1971, vsak 1/2. Mitja darilna pogodba od obeh 1985 (2/6). Vera rojena sklep o dedovanju 1989 (2/6 od Leopolda Kova- imena so se razvila od dejavnosti (Mežnar), imen Lo- in priimka Morda smemo stavbo glede na dejav- nost - mežnarija, s kaplanijsko hišo. V urbarju leta 1560 je zapisano: "Kapla- nijska hiša v Stari Loki pri potoku je v slabem stanju. Treba jo bo popraviti in prekriti. V najem jo je vzel Gregor Hainricher, ki 29 kr."536 Stavba 536 Kos . Doneski. str. 45. 153 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ trg pod cerkvijo in je s podolžno stranjo že vzporedna Gasi. Leta 1825 je bila hiša kamnita in Pozneje so hišo popolnoma predelali in je sedaj nadstropna. Vidi se. da je sestavljena in združena z bivšim gospo- darskim poslopjem. V severnem delu stavbe so še vidni zazidani stebri oziro- ma slopi gospodarskega poslopja. Sedanji ohranjeni oboki so iz konca prej- šnjega stoletja. Kleti so še izpred leta 1825. Navedba iz glavne knjige za kupno pogodbo Nikolaja Koširja iz leta 1787 ne drži in je nisem našel v zbirki listin. Jerica je imela v hiši trgovino z mešanim blagom od leta 1932. z mirovanjem leta 1944 in obnovitvijo in ukinitvijo leta 1947 (Rl287). Hiša je danes deljena na parcelni št. 33/1 in 33/3. Gospodarsko poslopje so prodali in je nastala iz njega hiša. danes Stara Loka 42. Stara Loka 27 Gospostvo Sv . Duh (Ehrenau). urb. št. 20. rect. 28. Lukec. Starmanova bajta. Svolšak; hiša zidana. (1825); kajža. 1/3 grunta. VI. št. 42. 302; pare. št. 28. Stare hišne št. 14. 26. 64. 47. Lastniki: Nikolaj Švarc. 1749 (Urbar E). Luka Švarc z brati in sestrami. lastnik 1752. 1756. 1779. poravnava 1784 (TK; Urbar E; l/S 7). Katarina Krek. rojena Švarc. pogodba 1894 (If84- 8S) . Blaž Krek (1782-1847). na pogodba 1809 (III124-12S) . Anton Krek. sin. prisoj ilo 1847 (VI/9S-96). Tomaž Jugovic iz Binklja. nakup sprisojilom 1854 (IV/48). Valentin Jugovic (1833-1861). pogodba 1854 (IV/49). Matevž Šifrer iz Stare Loke. stara h . št. 27. prisojilo 1862. Valentin Šifrer. iz stare h. št. 27. prisodilo 1888. Katarina Šifrer. kupna pogodba 1895. Ivan Hafner. prisodilo 1906. Mina Svoljšak. kupna pogodba 1910. Franc Svoljšak. o dedovanju 1959. 1/2. Ivana Svoljšak. o dedovanju 1959. 1/2. Ivana Svoljšak. sklep o dedovanju 1969. 2/3 (od Franca). Marija Sunajko. sklep o dedovanju 1969. 1/3 (od Franca). Marija Sunajko. sklep o dedovanju 1974 (do celote oziroma od 1975 1/2). Marija Krapš. rojena Sunajko. darilna pogodba 1975. 1/4. Janez Krapš. darilna pogodba 1975. 1/4. ime je hiša dobila po Luku Švarcu. sosedu Starmanu in poznejših lastnikih Svoljšakih. Hiša je stala na koncu Starmanovega vrta in je v pre- 154 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE teklosti služila kot bajta. Lega stavbe je zunaj linije ob cesti. Leta 1825 je bila hiša zidana in Leta 1910 jo je kupila Mina Svoljšak. Ta jo je pre- delala. Iz tega leta se je ohranil portal z ravno preklado s to le- tnico in inicialkama MS (Mina Svoljšak). Ta je bil ob mojem obisku na Star- manovem Staro hišo so pred leti podrli. Danes je na istem mestu nova nadstropna stavba. Stara Loka 28 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 1. Papež; nadstropna zidana hiša z lesenim gospodarskim poslopjem (1825); kupnopravni grunt. VI. št. 45, 487, 488; pare. št. 45. Stare hišne št. 21, 29, 63, 46. Lastniki: Lorenc Karlin, birt, rektifikacijski register, lastnik 1782 (Ij18-19, 22-24; Vinski register/S). Tomaž Karlin (1789-1851), pogodba 1808 (III63 , 71-72, 80-82, 90, 194-199,206-209,214-221,246). Franc Karlin (1823-1879), sin, pogodba 1849 (IV/89). Jožefa Polak, rojena (Radovljica), prisoj ilo 1884. Janez Poljak, prisojilo 1892. Franc Jamnik, prisojilno pismo 1896. Anton Jamnik, prisojilo 1916. Ana Jamnik, prisojilo 1922. Marija Cof, kupna pogodba 1919. Anton Žagar in Ivana Žagar, vsak 1/2, darilna, ženitna in dedna pogodba 1923. Mladoletna Antonija Žagar, 1945. SLP, ObLO Škofja Loka, sekvester 1951, sklep 1952. Avgust Kalan, kupoprodajna pogodba 1956. Franc Kalan, sklep o dedovanju 1972. Janez Kalan, darilna pogodba 1982. ime je bilo v zvezi s pobožnostjo ali kakimi osebami. Tu je živel na stara leta Papežev gospod, kot ga citira Pokorn, Luka Tadej Karlin (1731-1809). Doma je bil iz Škofje Loke in je, po Pokornu, kupil to hišo. Bil je premožen. V Stari Loki je osnoval beneficij.s3? Gospod Luka Tadej uradno ni bil nikoli lastnik hiše. Tomaž Karlin se je z Nežo Oman (III206-209). Franc Karlin je leta 1851 prodal del parcele št. 596, v merah 95 kvadratnih klafter, Jakobu Prajzlu. Ta se je na tej parceli namen il postaviti kajžo (IV/131). Grunt leži zunaj sistema, tako kot se spodobi za hubo - grunt. 53? NŠKAL. Pokorn. fasc. 212. 155 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ -----'_ Leži pravokotno na cesto. Leta 1825 je bila hiša že zidana in nadstropna. Sedaj je ohranjen le še južni del stavbe. ostalo so podrli na novega gospodarskega poslopja. ki ga je pozidal Janez Kalan. Zgornji del hiše je bil prezidan. Ostale so stare globoke banjasto-križno obokane kleti. Ro- bovi sosvodnic so še poudarjeni. Polkrožni portal in oboki kažejo najbrž še v 17. stoletje. deli grunta so ostali v družbeni lastnini. Hišo z vrtom je kupil Avgust Kalan in jo zapustil Francetu. Ta jo je podaril bratu Janezu. Janez Kalan je na to lokacijo prenesel kmetijo. ki se na starem tesnem prostoru. Stara Loka h. št. 11. ni mogla posodabljati. Podrl je gospodarski del poslopja in del stanovanjskega trakta. Na vrtu je zgradil novo hišo z isto hišno številko. Tako se na tej lokaciji nadaljuje kmetijska tradicija. Stara Loka 28 Nova hiša VI. št. 487; pare. št. 602/2. Lastniki: Janez Kalan. pogodba s SO Škofja Loka o oddaji stavbnega 1983. Stara Loka 29 Gospostvo Stara Loka. urb. št. 33. Hudorevnik. Hudorevnk. Hudareunk. Hudovernik. Hudovernk; zidana pritli- hiša (1825); kajža. 1/3 grunta. VI. št. 64. 510; pare. št. 4l. Stare hišne št. 48. 43. 25. Lastniki: Valentin Šink. tkalec. lastnik 1752 (TK-BT-67/313-34). Franc Šink. rektifikacijski stiftsregister. lastnik že 1782 (l/5-8). Jožef Šink. sin. tkalec. pogodba 1800 (II/52. 89. 231-232). Jernej Šink (1804-1866). sin. obravnava 1827 (III/7-13). Franc Šink (1845-1926). prisojilo 1867. Marija Šink. rojena Terpin. pogodba 1885. Jožef Šink. prisojilo 1909. Marica rojena Šink. o dedovanju 1948. Peter darilna pogodba 1990. ime naj bi prišlo od hude po drugi razlagi pa od hude vernosti, pobožnosti, saj je hiša blizu cerkve. V tretji knjigi listin (III/189) so leta 1831 narisali družinsko drevo. Iz knjig jim ga je oskrbel gospod kaplan. Drevo so potrebovali zaradi razjasnitve posestnega stanja. Franc Šink je umrl leta 1807. Žena je bila Elizabeta umrla leta 1812. Otroci Simon. Janez in Elizabeta so do takrat že umrli. Andrej je bil rojen leta 1781 156 _________________ KNJIGA HI Š V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE in je še žive!. Francetov naslednik. sin Jožef. je umrl leta 1827. Za ženo je imel Jero. rojeno Prevodnik. ki je tudi še živela. Otroci so bili: univerzalni Jernej Šink (1804-1866). Marija. rojena leta 1809. Mina leta 1811. Maruša leta 1818 in Martin leta 1823. Stavba leži nekoliko stran od ulice. pod pokopališkim zidom. Leta 1825 j e bila hiša zidana in Danes je nadstropna. Sedanje poslopje je popol- noma novo. razen kletnega dela. ki je v istem nivoju kot ostalo in j e tik pod steno Oboki v kletni shrambi so iz 19. stoletja. Portal v zunanjo klet je kamnit. polkrožno in je najbrž še iz 18. stoletja. Deli obokov v kleti so iz 19. stoletja. Prostor služi danes kot kurilnica. so bila na Gmajni v Papirnici. v Soteski. na vrhu Klanca. na Ve - sterfeldu. danes Podlubnik. Svet so imeli v najemu od Strahla. Boršt je bil n a Mali Ravni (Malarovn). Sedaj ne kmetujejo Pri tej hiši so pekli trente. do prve svetovne vojne. kot se je spomi- njala Marica Šink. (1910-1995). Ivana Šink je imela od leta 1919 trgovino z mešanim blagom (Rl289). Jožef Šinkje imel od leta 1928 regi- strirano pekovsko obrt. od leta 1935 naprej pa Marica Šink (Rl259). Peter ima sedaj pri hiši obrt. Nasproti gospodarsko poslopje je prenovljeno. PO pripovedovanju j e bilo sezidano leta 1897. Stara Loka 30 Gospostvo Škofja Loka. gadmarski urad. urb. št. 2076. 2073. 2966. Mongar. Mungar. Telban. Koštrun. kamnita nadstropna hiša (1 825); kupnopravna kajža. 1/3 grunta. V!. št. 65. 550; pare. št. 34. Stare hišne št. 21 . 45. 24. 27. Lastniki: Lorenc Semen. (Urbarsmassiger) Hartman. lastnik 1804 (20/12). Peter Demšar. birt. nakup in pridružitev 1813. Johan Demšar (1817-1855). sin. prisojilo 1844 (Kl135; St.L. IV/32). Franc Demšar (1836-1870). prisojilo 1856. Terezija Porenta. rojena Zakotnik. prisojilo 187I. Gospod Valentin Telban. notarska kupna pogodba 187I. Johan Pintar. kupna pogodba 1880. Jožef Pintar. pogodba 1883. Mladoletna Janez in Rudolf Pintar. prisoj ilo 1887. Franc Pintar. Zalubnikar iz Breznice (stara) h . št. 9. prisojilo 1894. Janez Bergant. kupna pogodba 1898. Marija Bergant. sodni sklep 1952. Franc Bergant. darilna pogodba 1962. 1/4. Franc Bergant. darilna pogodba 1978. do celote. 157 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ___ _ _ _ ______ _ --'_ ime so prinesli Mongarji, ki jih že poznamo. Telban se je imenoval po priimku. Koštrun je bil verjetno ljudski pridevek. je ime za Bergante in izvira iz grunta. Semenova oziroma Hartmnanova žena je bila Jera Maher. Ženitno pismo sta delala leta 1804 (20/12). Peter Demšar je bil tudi lastnik hišne št. 20 (St. L. IV/32; Kl135). Doma je bil v tej hiši. Umrl je leta 1844 na potovanju (verjetno poslovnem op. p.) v Krminu (Cormons) v Furlaniji. Že prej je naredil testa- ment (St. L. IV/32). V knjigah in v zemljiških evidencah se Demšarji omenajo kot kajžarji. S tem pa ni da ne bi mogli izvirati iz nekega grajskega sorodstva, še direktno iz Žetine. Peter Demšar je imel dve ugledni kajži in še posebej dokupljene njive. Ob smrti leta 1844 je zapustil 4340 goldinarjev. Ko so odbili volila in druge obveznosti, ne pa dolgov, je ostalo 1943 goldinarjev, kar kaže na bogatega (St. L. IV/32). Hiša zapira trg pod cerkvijo in ima pomembno lego in uglednejši izgled. Že leta 1825 je bila stavba zidana in nadstropna. Desni del hiše naj bi bil po zatrjevanju sedanjega lastnika, ki je stavbo obnavljal, starejši. Sredi 19. sto- letja in proti koncu tega veka je hiša doživela prezidav. Osrednji del fa- sade z vhodnim portalom in bifornim oknom v nadstropju kažeta na ta Na ravno portalu je hišna št. 45 in inicialki JD = Johan Demšar. V veži je zazidan kamnit slop iz srede prejšnjega stoletja. Podnivojska klet je že iz konca 19. stoletja. Obokana je s šipovnikom, vmesne pole so plitve. hiše je modernizirana. Ivan Bergant je imel v hiši trgovino z mešanim blagom od leta 1896. Obrt je prekinil leta 1944 in jo spet obnovil leta leta 1946. Trgovino so morali zapreti leta 1948 (R/309). Trgovsko tradicijo so nadaljevali v družbenem se- ktorju do danes. Od leta 1932 je bila v hiši tudi gostilna (R/105). Gostinsko tradicijo so ohranili še v povojni Sedaj je v stavbi trgovina Kme- tijsko-gozdarske zadruge v Škofji Loki. Stara Loka, stara h. št. 44 ime: Per Mungar (1825). Lastniki: Mongarji iz Stare Loke 20 in 30. Poslopje je stalo verjetno za sedanjo hišo Stara Loka 30. PO požaru 1817 poslopja Mungarji niso obnovili. Franciscejski kataster kaže za Mongar- jevo hišo neko manjše leseno poslopje, ki bi utegnilo prevzeti lokacijo požga- ne hiše. O stavbi nisem našel drugih podatkov. Stara Loka 31 Gospostvo Stara Loka, delež: in župnijska cerkev v Stari Loki. 158 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Grad. Dom slepih. Dom upokojencev. Center slepih in slabovidnih. proizvodni obrati. šola. internat (celoten kompleks pod isto številko). Zidan grad. dve nadstropji (1825). VI. št. 274 Deželne deske (ARS). VI. št. 230-232. 311. 386. 390. 394. 570.604. 1252. Pare. št. 4 = 649/9 grad. 5 = 645/6 Dom upokojencev. 5 = 645/10 delavnica v gospodarskem poslopju (oba grajska stolpa in vmesno poslopje). 645/1 šola. telovadnica. bazen. 645/2 odprto in novi proizvodni prostori. 65 0/ 1 gospodarsko poslopje. garaže. odprto 645/13 orodjarna. 4/1 = 645/12 delavnice - Marof. Stare hišne št. 4. 26. 28. Lastniki: Stari navedeni pri gradu. Hugo Vesteneck iz Ptuja. prisojilo 1930. Franc Dolenc. kupna pogodba 1930. Društvo Dom slepih v Ljubljani. kupna pogodba 1933. Reichsgau Karnten. nacionalizacija 1941. FLRJ v upravi ministrstva za socialno skrbstvo LRS za državni dom slepih v Stari Loki 1946. S LP pod upravo Doma slepih v Stari Loki 1947. Družbena lastnina. ObLO Škofja Loka 1959. pogodba SO Škofja Loka 1977. kupna pogodba in razdružitev solastnine 1977. imetnik pravice upo- rabe - skupnost socialnega skrbstva Škofja Loka. Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika. pogodba. kot imetnik pra- vice uporabe 1980. Starejšo zgodovino grajskega kompleksa sem obdelal že pri zgodovini gra- du. V oporoki je imel zadnji StrahI zelo realne poglede na konec Takole je zapisal. "Na drugi strani pa želi moje pokojne soproge. Hugon pI. Vesteneck. pridobiti starološko akoravno sem mu opeto- vano povedal. da je starološki grad silno draga ljubica. ki ne donaša nobenih dohodkov. pa s svojim vzdrževanjem stroške. ki redno presegaj o dohodke. Tudi misel mojega da bi se dal porabiti starološki grad kot sanatorij. se je izkazala kot neizvršljiva. ker stoji grad pregloboko v dolini. ter prah po cesti. vedno zvonjenje in ki je od gradu le po cesti. vsako uporabo za sanatorij. "538 Leta 1933 je grad kupilo društvo Dom slepih in je s tem kompleks dobil novo namembnost. Najboljši pregled delovanja Doma slepih v Stari Loki sta napisala leta 1969 prof. Peter Confidenti in Mimi Breznik v zborniku Svetloba izpodriva temo.539 Starejše obdobje do leta 1964 je obdelal prof. Confidenti. Mimi Bre- 538 Polec. ZUZ. str. 78. 539 Svetloba izpodriva temo. Zbornik slepih Slovenije. izdal in založil republiški odbor Zveze slepih Slovenije. 1969. Peter Confidenti in Mimi Breznik. Dom slepih v Stari Loki. str. 138-147. V nada- 159 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ _ znik je popisa la invalidske delavnice. 540 Ivan Bizant je objavil prve podatke o Centru za rehabilitacijo in varstvu slepih v Stari Loki.541 V teh treh je nanizana zgodovina doma slepih v Stari Loki. Maja leta 1979 je Center izdal posebno publikacijo ob otvoritvi novih prostorov. 542 Podobna publikacija je izšla ob 50 letnici delovanja zavoda leta 1986. 543 Pri starejših podatkih se obe publikaciji leta 1979 in 1986 naslanjata (brez navedb) na prispevek Petra Confidentija. Prinašata pa še nove podatke, ki jih v zborniku 1969 še ni moglo biti. Po letu 1918 se je število slepih zaradi prve svetovne vojne V takratni Jugoslaviji so si slepi morali ustanoviti nova društva in zavode, saj je prejšnja mreža društev ostala zunaj meja nove države. Leta 1933 (ne 1935 kot citirajo, o. p.) je Društvo dom slepih iz Ljubljane zbralo z volili iz zapu- subvencij in nabiralnih akcij zadosti denarja, da je od industrialca Franca Dolenca kupilo starološki grad. Leta 1935 se je v gradu naselilo 15 slepih. Vodstvo so prevzele tri vincentinke (nune, op. p.) Oskrbnik je postal upokojeni železniški inšpektor Franc Cvek. Hišno opremo jim je darovala bivša Kranjska hranilnica. 544 V domu je živelo pred vojno od 30 - 40 oskr- bovancev. Moški so se ukvarjali s ženske s pletenjem. Pred vojno so nastali že zametki knjižnice v Braillovi pisavi. Zavod je imel nekaj svoje posesti za pridelovanje hrane. Ekonomijo so obdržali še dolgo po drugi svetovni vojni. Že leta 1936 si je Dom slepih prizadeval, da bi od Hranilnice in posojilnice v Stari Loki odkupil t. i. Marof, ki ga je Strahl prodal hranilnici že prej. Zaradi denarne krize hranilnici ni bilo do prodaje. Predlagala je le zamenjavo posesti, bi jim Dom slepih oskrbel na svoje stroške druge pro- store. 545 Med drugo svetovno vojno je bilo poslovanje Doma slepih pod nad- zorstvom zavoda za slepe v Celovcu. Leta 1944 so se oskrbovanci morali pre- seliti v starološko Dekana Mraka so Nemci izselili že prej, zato je bila stavba prazna. Tu so oskrbovanci ostali do jeseni leta 1945, ko so grad spet usposobili za bivanje. Po vojni je bil zavodu naklonjen takratni minister za socialo dr. Anton Kržišnik, poljanski rojak iz Podobenega. Leta 1946 jim je Okrajni ljudski odbor Škofja Loka (OLO) dovolil iz na parceli 4/2 zgraditi nove delavnice, kjer se je pridružila še pletarska dejavnost. 546 Leta 1950 so ustanovili šolo za v gospodarstvu, kjer so se gojenci pletarstva in izdelave metel. Od leta 1947 so ljevanju Zbornik slepih Slovenije. 540 Zbornik slepih Slovenije. Mimi Breznik. Invalidske delavnice v Škofji Loki. str. 148-150. 541 Zbornik slepih Slovenije. Ivan Bizant. Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije. str. 151- 161. 542 Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika Škofja Loka. maj 1979. brez kolofona. 543 Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika. 50 let, izdal in založil: Center slepih in slabo- vidnih dr. Antona Kržišnika. Škofja Loka. Stara Loka 31. besedilo Janez Kos ob sodelovanju vodij oddelkov. s. d. (1986). 544 Kronika. str. 147. 545 ZAL ŠKL. Hranilnica in posojilnica v Stari Loki. fasc . št. 1. sejni zapisniki 1936. 546 ZAL ŠKL. KLO Stara Loka. fasc. 2. št. 12. 160 _______ _ ____ _ __ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJ ENE HI ŠE tovali nov trakt za delavnice, pralnico, kotlarno, pisarne, vajensko šolo in nekaj sodobnih spalnic. Za tako ambiciozno poslopje so potrebovali prostora. Tega bi pridobili s širitvijo na podrti Marof. Že leta 1947 so ko- misijsko ugotovili, da je poškodovana stavba Marofa sposobna obnove za me- tlarsko delavnico. 547 Krajevni ljudski odbor (KLO) Stara Loka nad tem ni bil navdušen. Tudi organizacije (masovne, pozneje so rekli družbeno- organizacije, op. p.) so bile proti odstopu bivšega predvojnega kul- turnega doma. Zadevo je precej grobo pospešil v prid zavoda dr. Kržišnik, ki je z dopisom 28. 8. 1947 Domu slepih in KLO dopovedal, da se je KLO na mno- sestanku 26. 7. 1947 pod "službeno" odpovedal Marofu. 548 Za- pisnika tega "izrednega" sestanka nisem našel. Na sestanku KLO Stara Loka, ki je bil 18. 8. 1947, so še nasprotovali prodaji. Takrat so ime- novali gradbeni odbor za nov zadružni dom, ki bi bil nasproti cesto, na njivi crngrobške cerkve. Novo poslopje bi bilo tako na cerkvenem svetu. 549 Formalno je bil Marof last hranilnice. Ta je leta 1947 po takratni zakonodaji morala v likvidacijo in je posest prodala. Novega kulturnega doma potem Prifarci niso gradili. Odpeljali so nekaj kubikov zemlje s t istega mesta, to je bilo tudi vse, kar so naredili. Gradbeno dovoljenje za novi trakt doma slepih je na predlog Ministrstva za gradnje Ljudske republike Slovenije (LRS) izdal OLO Kranj leta 1949. Po tem dovoljenju so na parcelah 644 in 645/2 dobili dovoljenje za nadzidavo že delavnice, za novo centralno kurjavo, preureditev elektrike itd. 550 Nove prostore so odprli decembra 1954. Leta 1955 so prizidali brez gradbene dokumentacije leseno gospodarsko poslopje s klavzulo, da gre za provizorij , ki ga je na zahtevo vsak podreti. 551 Drugega decembra 1954 je Ljudski odbor mestne Škofja Loka (LOMO) registriral Dom slepih v Stari Loki . Ustanovitelj je bil takrat Okrajni ljudski odbor Kranj. Poleg upravnika je bil še upravni odbor. Delovno in naloge zavoda so bile: usposabljati odrasle slepe osebe obeh spolov za samostojno delo in jim splošno strokovno izobrazbo, nuditi starim in onemo- glim slepim vso nego in oskrbo. Kot poslovne enote so navedli v registraciji še "Delavnico" in "Ekonomijo" Doma slepih, vse v Stari Loki .552 547 ZAL ŠKL. KLO Stara Loka. fasc. 2. št. 22. 548 ZAL ŠKL. KLO Stara Loka, fasc. 2. št. 22 . 549 ZAL ŠKL. KLO Stara Loka. fasc. 2. št. 6. 550 ZAL ŠKL. MLO Škofja Loka. fasc. 21. št. 72. 551 ZAL ŠKL. LOMO Škofja Loka. fasc. 36. št. 38. 552 ZAL ŠKL. ObLO - SO Škofja Loka. Register samostojnih zavodov 1953-1962. t. e. 325. št. 657. vpis št. 6. V nadaljevanju Register samostojnih zavodov. 1 6 1 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _____ _ _ ___ _ __ _ __ _ Pogled na starološki grad s cerkvenega zvonika. Leta 1962 je Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije ustanovila sa- mostojne invalidske delavnice. Ime zavoda je bilo: Invalidska delavnica za po- klicno rehabilitacijo in zaposlitev slepih Stara Loka. Kot ustanovitelja so na- 162 _________________ KNJIGA V LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE vedli ljudski odbor (ObLO) Škofja Loka. Delovno je bilo: poklicna rehabilitacija in zaposlitev slepih. starih nad 16 let.553 Prejšnja obrtna šola je prenehala in so ustanovili šolo za telefoniste. administratorje in delavce v proizvodnji. Delovanje rehabilitacije so tako od oskrbno- domskega življenja. Novih delavnic Dom slepih ni želel prevzeti. Po dveh letih dvotirnosti sta se oba dela 3. 2. 1964 združila v novo enovito organizacijo z imenom Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije Stara Loka . Ustanovitelja novega zavoda sta bila republiški odbor Zveze slepih Slovenije in soustanovitelj (SO) Škofja Loka. Oba ustanovitelja sta izdala že decembra oziroma novembra 1963. Delovno je obsegalo republike Slovenije. Naloge zavoda so bile : "poklicno usmerjanje oziroma usposabljanje slepih in slabovidnih državlja- nov. posredovanje zaposlitve rehabilitiranim slepim in nudenje vse oskrbe ko- ristnikom zavoda".554 Nova oblika rehabilitacije se je pokazala kot uspešna. Vzgojnoizobraževalni oddelki so usposabljali za poklic administratorja. tele- fonista in kvalifikacije v kovinski. mizarski in tradicionalnih obrteh za slepe - metlarski in stroki. Leta 1976 so ustanovo poimenovali po pravniku. sodniku in politiku dr. Antonu Kržišniku (1890-1973). Kot rojak. rojen v Podobenem v Poljanski dolini. se je zavzel za Dom slepih predvsem v prvih povojnih letih. ko j e bil minister za socialno skrbstvo v zvezni in republiški vladi do let a 1950. Pozna- mo ga tudi kot predsednika višjega vojaškega na znanem procesu leta 1943. ko je partizanska oblast obsodila na smrt preko 130 za- jetih plavo- in belogardistov. PO karieri je bil profesor na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani.555 Delovni in bivalni pogoji so bili v starih poslopjih doma omejeni. Pri iska- nju lokacije za nov dom za starejše Škofja Loka se je izkazalo. da je ta problem reševati skupaj s Centrom slepih. Lokacijo novega doma za starejše so našli v neposredni bližini gradu . Za slepe so v noven domu namenili 80 mest. Leta 1978 so dopolnili statut Centra z dejav- nostjo oskrbe in varstva z Škofja Loka. V okviru celotnega projekta novega centra so zgradili nove objekte: šolo za slepe in slabovidne. internat. telovadnico z bazenom (vse za okrog 60 in stavbo oskrbnega dela za starejše Sredstva so bila repu- bliška. svoj delež pa je vložil tudi Center sam. Otvoritev novih prostorov je bila maja 1979. Pomanjkanje proizvodnih prostorov so rešili leta 1991. ko so ob severozahodnem delu starega proizvodnega trakta zgradili proizvodno poslopje. ki se je zadovoljivo v ostali gradbeni kompleks in ne izgleda tovarniško. Center je danes enovita organizacija s tremi oddelki: srednjo šolo. proizvodnjo in oskrbnim oddelkom. Od leta 1979 delu- 553 ZAL ŠKL. Register samostojnih zavodov. vpis št. 14. 554 ZAL ŠKL. Register samostojnih zavodov. vpis št. 19. 555 Enciklopedija Slovenije. MK Ljubljana 1992. 6/61. 5/182. 163 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ----.J __ jejo v okviru Centra delavnice pod posebnimi pogoji, kjer z delovno terapijo pomagajo pri varstvu in zaposlitvi umsko težje prizadetih oseb. Prvega janu- arja 1996 je bilo v Centru zaposlenih 175 ljudi. Vseh oskrbovancev je bilo 205, od tega 70 negibljivih (nepokretnih). Slepih in slabovidnih je bilo 52. No- vembra 1995 so po sklepu vlade Republike Slovenije postali poseben socialno- varstveni zavod Center slepih in slabovidnih in iz naslova odstranili dr. Antona Kržišnika. V svojem dolgoletnem delovanju je Dom slepih postal ena od staroloških hiš. Kdo od starejših Prifarcev in ni poznal organista Hansa, pa mu- zikanta Toneta, njihovega pevskega zbora, profesorja, pravnikov itd. S preselitvijo oskrbnega dela v novi dom je ostal grad prost. Že nekaj let je v njem Poštni muzej Slovenije, razna društva in druge dejavnosti. Poštna zbirka deluje v okviru muzeja Slovenije. Zadnje si poštna uprava prizadeva, da bi celoten objekt z gospodarskim traktom in obema stolpoma ob Potoku, pridobila v last in namenila v celoti za muzejske zbirke. Stara loka, stara hišna št. 3, 27 Marof, Villa arcis - grajska vila, Hranilnica in posojilnica, danes so na tem mestu proizvodni obrati Centra slepih in slabovidnih. VI. št. 274 Deželna deska (ARS) . VI. št. 386, 570, 604,1252; pare. št. 4/1=645/12. Lastniki: Karel Strah!, odpisno dovoljenje in sklep deželnega v Ljubljani 1927. Hranilnica in posojilnica v Stari Loki, r . z. zn. z. 1929. SLP, pod upravo Doma slepih v Stari Loki, kupna pogodba 1947. o t. i. Marofu sem pisal že pri Domu slepih. Za Edvarda Strahla, okrog leta 1860, je bila stavba v slabem stanju. Zato jo je slednji popravil. Karel StrahI piše v svojih spominih, da so bile v njegovih mladih letih tam še stare tkalske in barvarske naprave za platno, še iz pradeda Demšar- ja. 556 Potres leta 1895 je prizadel tudi to poslopje in ga je moral Karel Strahl obnoviti. 55? V Stari Loki so pogrešali prostore za kulturne prireditve, saj so igre prirejali na skednjih in gostilnah. Ker Sokoli na Fari niso bili aktivni, si je Katoliško izobraževalno društvo želelo svoje prostore. Te jim je kupila Hranilnica. Zakaj takšna "'španovija"'? Prav podobna je bila v Loki. V okviru stare Jugoslavije se katoliška cerkev ni posebno varno. Njena kulturna dejavnost v okvirih izobraževalnih društev in Orla je bila vprašljiva, kar se je pokazalo pozneje, ko so ustanovili Sokol kraljevine Jugo- slavije, Orle pa prepovedali in so se morali umakniti nazaj v izobraževalna društva. Starološka hranilnica je bila zadruga pod klerikalnim vplivom in manj kot društvo. Na seji hranilnice 2. 6. 1929 so sklenili 556 Polec. ZUZ. str. 96. 55? Polec. ZUZ. str. 102. 164 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE odkupiti Marof. 558 Tega je bilo potrebno predelati. za preureditev je izdelal Jakob Gaber iz Trnja leta 1932. so otvorili društveno dvorano n a Marofu leta 1934. 559 Za novo gradbeno dovoljenje so zaprosili leta 1937. Takrat so adaptirali predvsem dvorano.560 so spreminjali še leta 1939. 561 Leta 1944 so partizani kulturni dom zažgali po že znani formuli. da je boljša ruševina. kot da bi se vanj vselil okupator. Po vojni je krajevni ljudski odbor nameraval dom obnoviti, vendar obnova ni stekla. Prav tako je bil imenovan gradbeni odbor za nov zadružni dom. ki so ga namera- vali zidati na drugi strani ceste. na cerkvenem svetu. Tudi ta akcija je pro- padla. saj so starološki aktivisti ugotovili, da se prebivalci udejstvujejo v Škofji Loki. Formalno je s kupno pogodbo leta 1947 Dom slepih odkupil ruše- vine in prostor v svoja nova poslopja. Stara Loka 32 Ni hiše. ne hišne številke. Stara Loka 33 Boštjencov. Boštjenc. Žirovnikova Marjana. hiša. V!. št. 93; pare. št. 659/3 = 230. Prejšnje hišne št. 28. 30. Lastnik in prvi hišni lastnik je bil Alojzij Boštjanc. danes Stara Loka 144. Parcelo je dobil z pogodbo 1895. Pripisano je. da je tam stavba Stara Loka št. 28. Nova stavbna parcela je bila odmerjena z na- znanilnim listom leta 1932 iz parcele št. 659/3. dovoljenje za hišo je dobil leta 1931. 562 Lastniki: Marjana Hribernik. podelitev domika in razdelilni sklep 1935. Franc Dolenc. pek. Stara Loka 24. pogodba 1966. Franc Gabrovšek. zidar in Anica Gabrovšek. kupoprodajna pogodba 1973. vsak 1/2. ime je nastalo po - Boštjencu in po Marjani Hribernik. ki je bila Žirovnikova od Sv. Barbare. Stara Loka 34 V!. št. 528; pare. št. 285; hiša. Lastniki: Rozalija Kuhar. ObLO Škofja Loka o pravici uporabe za zidanje h iše za Rozalijo Kuhar in njene pravne naslednike. 1961. 558 ZAL ŠKL, Hranilniea in posojilniea v Stari Loki. fase. št.!. 559 Kronika, str. 141. 560 Kronika, str. 14? 561 ZAL ŠKL, Stara Loka, fase. št. ? V nadaljevanju 562 165 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ----' __ Stara Loka 35 Krivarjev Jaka. V!. št. 309; pare. št. 663/1, 659/6 = stavbna pare. 24I. Prejšnje hišne št. 79, 3I. Jakob Dolenc je dobil gradbeno dovoljenje leta 1940 Stavbno parcelo so vpisali z naznanilnim listom leta 1943. Lastniki: Jakob Dolenc, kupna pogodba 1939. Ana Dolenc, sklep o dedovanju 1989, delež 29/42. Janez Dolenc, sklep o dedovanju 1989, delež 6/42. Igor Dolenc, sklep o dedovanju 1989, delež 7/42. ime je prinesel s seboj Jakob Dolenc, Krivarjev iz Bodovelj. Stara Loka 36 V!. št. 459; pare. št. 549/6 = 27I. Prejšnja hišna št. 42, 32. Gradbeno dovoljenje 1953 (LOMO 10/84).563 Lastniki: Ljudmila Jugovic, Veber, darilna pogodba 1953. Jože Veber, darilna pogodba 1978 do 1/2. Stara Loka 37 Kržajucu Tine, Tine, V!. št. 320, 946; pare. št. 231. Prejšnje hišne št. 29, 32. Lastnik je dobil gradbeno dovoljenje za hišo in leta 1931 /7). Hišo so vpisali z naznanilnim listom 1932 iz parcele 665/1 = stavbna par- cela 23I. Lastniki: Valentin Kalan, kupna pogodba 1930. Leopoldina Kalan, sklep o dedovanju 1971, 4/8. Marija Kalan, Anica Jeraša, Janez Kalan, Franc Kalan, sklep o dedovanju 1971, vsak 1/8. Štefan Ravnikar, pogodba 1974, 4/8 od Leopoldine. Štefan Ravnikar, kupna pogodba in razdružitev solastnine 1977, do celote. Valentin Kalan je imel kovaško in podkovsko obrt od leta 1931 do 1943 (R/181). ime je prinesel s seboj Valentin Kalan, Kržajucov iz Škofje Loke, Cankarjev trg 8. Drugo ime je dobil po obrti, ki jo je opravlja!. 563 ZAL ŠKL. Ljudski odbor mestne Škofja Loka - LOMO. fasc. 10. št. 84. V nadaljevanju LOMO ... ./. .. 166 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI !lI. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE Stara Loka 38 VI. 923; parc št. 3/2 = 544/6. Hiša stoji na mestu podrte stare Rihtarjeve hiše (podatke glej pri št. 40). Parcela vpisana z naznanilnim listom 1974. Lastniki: Vera Hribernik, Stara Loka 40, darilna pogodba 1971. Stara Loka 39 VI. št. 323; parc. št. 232. Stavbna parcela je nastala z naznanilnim listom 1932 iz parcele 665/14 = st. pare. 232. Prejšnje hišne št. 30, (predvojna) 33. Lastniki: Janez kupna pogodba 1931. Ana sklep o dedovanju 1974,4/5 od 1979. Miran darilna pogodba 1979, 2/1 O. Miran sklep o dedovanju 1992,4/10. Barbara sklep o dedovanju 1992, 4/10. Stara Loka 40 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 45; delež: Sta ra Loka. Erbežnik, Rihtar; hiša, nadstropna, zidana (1825); 1/3 grunta. VI. št 1,2,923; pare. št. 3/1. Stare hišne št. 2, 32, 41. Lastniki: Gospod Jožef Demšar, starološki (II/82). Mihael Volgemut, (1766-1851), kmet iz Stare Loke, tkalec in novohišar, kupna pogodba 1814 (II/82). Johan Volgemut, sin (1829-1880), pogodba 1848 (IV/92). Luka Jugovic (1843-1902), prisojilo 1881. Mina, vdova Jugovic, prisodiIno pismo 1903. Luka Jugovic, pogodba 1919. Minka Jugovic, pogodba 1932. Reichsgau 1944. Marija Jugovic, razveljavitev 1946. Vinko Jugovic, sklep o dedovanju 1969. Mihaelov (verjetno Urban) Volgemut je bil posestnik na Trnju, stara h. št. 1, po Erbežnik. Priimek Erbežnik so pisali tudi Rubežnik. Priimek kaže na neko upravno funkcijo v gospostvu. Tako so imenovali vaške pred- stojnike, župane, tudi rubežnike. ime Erbežnik se pojavlja pogosto v loškem gospostvu. Ima naslednji razvoj - Rubežnik, Vrbežnik, Erbežn ik, 167 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE ____ _ __ _ _____ ----' __ Rbežnik itd., kot sem že omeniI.564 je prišlo ime od nemške besede "werben", nabirati, snubiti, v vojake jemati (Verbežnik). Župani so imeli tudi takšne dolžnosti. Mihael je imel posest tudi na Fari (23/9). Mihael Volgemut. kmet iz Stare Loke, je leta 1814 kupil od gospoda Jožefa Demšarja, starološkega novo hišo, ki jo je ta zidal ob cesti proti Železnikom. Obenem je kupil tudi zelnik ob hiši (Krautgarten). Hiša še ni bila dograjena in leta 1814 še ni imela hišne številke. Mihael je bil ob tistem rihtar. S to funkcijo je dal ime novi hiši (II/82). Leta 1830 je zlicitiral 1/3 grunta na Trati, stara h. št. 11, t. i. tratarsko hubo oziroma njen del, Jurijevo kaj- ŽO.565 Imel je še 1/4 grunta v Virmašah, kjer so razdelili grunta urb. št. 2388/2 in 2425/2 loškega gospostva. V Virmašah je dobil dele Kekljevega grunta, stara hišna št. 24, kjer je bilo potem le še 3/4 grunta. 566 Kaj je pa dokupil iz urbarialne št. 2425/2, pa ni popolnoma razvidno. V tem primeru gre za grunt, stara hišna št. Virmaše 19. 567 Rihtarjeva hiša je imela star izgled, kakršnega je zahteval Mihov ugled. Hiša je danes podrta in je na tem mestu nova hiša, last Vere Jugovic, Hribernik. Podatke v zemljiški knjigi je nasledila nova hiša Vinka Jugovica, nastala na mestu gospodarskih poslopij, sedaj h . št. 40. Stara loka 41 Pri Flintežu. V!. 322; pare. št. 665/15 = 233. Prejšnja h. št. 31, 34. Z naznanilnim listom leta 1932 so da je nastala iz dela njive par- celna št. 665/15, nova parcela št. 233 hiša z vrtom, hišna št. 31. Gradbeno do- voljenje je bilo izdano leta 1931 Lastniki: France Humer, Stara Loka 31, kupna pogodba 1930. Franc Humer, Stara Loka 34, sklep o dedovanju 1968. Karmen Bernik, darilna pogodba 1993. ime so prinesli s Trnja. "Flinta" pomeni puška. je bila pri hiši takšna dejavnost, ali pa so bili (divji) lovci. Stara loka 42 V!. št. 299; parc. št. 33/2. Prejšnje hišne št. 44, 62. V zemljiški knjigi je opomba, da je od 1939/40 na parceli vpisana hiša. Prvotno je bilo to gospodarsko poslopje hiše št. 26. 564 ZAL ŠKL. Glavna zemljiška knjiga. primer vulgo Erbežnik. Virmaše. stara hišna št. 13. Arbežnik. Erbežnik. Rebežnik. Rubežnik. itd. 565 ZAL ŠKL. Zemljiška knjiga župnije Ško Loka. str. 280; Zemljiška knjiga Beneficija sv. Ane. urb. št. 6; lV/93. 566 ZAL ŠKL. Glavna zemljiška knjiga 13/106. Suplement II/237. 567 ZAL ŠKL. Glavna zemljiška knjiga 13/102. 168 _____________ _ __ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE H IŠE Lastniki: Do 1920 isti kot na h . št. 26. Janez Koželj, kupna pogodba 1920. Franc Koželj, mizar, darilna pogodba 1962. Marija Damjan, rojena Koželj, sklep o dedovanju 1984. Stara Loka 43 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 36. Petrono, Petružak, Petruzenk, Petruznik; kamnita hiša (1825); ku- pnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 49; pare. št. 36. Stare hišne št. 60, 32, 65. Lastniki: Matevž Karlin, lastnik 1757. 568 Jurij Karlin s. d. Jakob Eržen, ženitno pismo 1794 (II/17-18). Mica Wolgemut, licitacija 1817. Jakob Pikuš (1794-1845), ženitno pismo 1818 (III/l-7). Valentin Pikuš (1840-1888), prisojilo 1867. Mladoletni Janez, Marjana, Marija, Valentin Pikuš, prisodno pismo 1889. Franc Ozebek, tudi Osebek, prisojilo 189I. Marija Ozebek, prisojilo 191I. Maks Ozebek, prisojilo 1932. Manica Žagar, kupna pogodba 1935. Anica Žagar, Kobal, darilna pogodba 1958, 1/2. Julija Žagar, darilna pogodba 1958, 1/2. ime je morda po Matevžu Paternou (Petrono=Peternel?), ki se omenja v terezijanskem katastru. Ni gotovo, da je bilon prvi lastnik. V franciscejskem katastru je navedeno ime Petrono=Paternou? Jurij Karlin je imel Mico Karlin. Ta se je z Jakobom Erženom. Ko je ovdovela, se je z Gašperjem Wolgemutom (II/17-18). Mica j e leta 1817 zlicitirala posest 1/3 hu be s tremi njivami, vrtom, tremi gozdnimi deleži in na svoje ime in naslednje leto prepisala na mladoletnega Jakoba Pikuša, sina Simona Pikuša in Lenke, rojene Okorn, iz Žabnice in n a mladoletno Uršulo Wolgemut, umrlega moža Gašperja Wol- gemuta. Mica je bila rojena Cegnar. Bila je Jakoba Pikuša. Mica Karlin, Eržen je, kot kaže, imela iz tega zakona Elizabeto - Špelo (II/139-146). Leta 1820 oziroma 1827 je Elizabeti Eržen Mica prepisala delež v denarju (II/l45; III/7, 92). Hiša je bila leta 1817 po že znanem požaru. Franc Ozebek, tudi Osebek (1838-1910), se je z vdovo Marijo (1844-1931), rojeno Kržišnik iz Poljan. Ta je bila mati znanih 568 ZAL ŠKL. Zbirka starološke knjižice. akc. št. 132. 169 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ ____________ -----'_ bratov teologov in filozofov, Franca in Aleša Hiša leži zunaj linije in je prilagojena terenu nad vodo. Zelo ve- rjetno je bila bajta Kalanušarjevega grunta, pa ne morem dokazati. Leta 1825 je bila hiša kamnita in Ob koncu prejšnega stoletja je bila spet prezidana, verjetno po potresu leta 1895. Takrat so jo Plitev obok se je ohranil le v shrambi. Ravno portal je iz kamnitni- škega konglomerata. Na strehi je še ohranjen skril. V strehi je zelo majhna ki ima na zadnji strani nekoliko neugledno dvojnica brez odprtin. Nekaj zemlje imajo še v Bižah, vendar je ne obdelujejo sami. Stara Loka 44 Gospostvo: Stara Loka, urb. št. 64, rect. 58 ; delež: Gospo- stvo Sv. Duh (Ehrenau). Partižova, Prtižova kajža, Pri Streharju, Per Strehar (1825), Pavle; kajža, 1/3 grunta, tudi novohišar. VI. št. 51, 72,339,911; pare. št. 37. Stare hišne št. 35, 53, 66. Lastniki: Elizabeta Sušnik, lastnica pred 1783 (NŠKAL-St. L. fasc. - knjige/2). Katarina Sušnik, lastnica 1783 (NŠKAL-St.L. fase.13; 1/39). Peter Volgemut, licitacijski zapisnik 1790 (II164) Pavel Volgemut (1776-1841), pismo 1795 (III93). Neža Volgemut, Jereb, pogodba 1841 (V/586). Luka Jereb (1814-1895), pogodba 1871. Mina Jereb, rojena prisojilo 1895. Janez Kermelj, kupna pogodba 1895. Matevž Krmelj, iz Stare Loke 45 (Prtiž), na pogodba 1906. Matevž Krmelj, prisodilo 1907. Franc Krmelj, sklep o dedovanju 1954. Ivana Krmelj, rojena Jugovic, sklep o dedovanju 1977. Ivanka Krmelj, ekonomski tehnik, darilna pogodba 1972 in 1974. ime je prišlo od dejavnosti pri hiši in od imena. Pavel Volgemut je imel za ženo Mica, Tomaža Svolšaka. pismo sta delala leta 1795 (II193) . Pavel Volgemut je zamenjal del terena Nad Potjo z Urbanom Kašma- nom. Ta je potreboval svet za sina Jurija. Naredili so novo bajto v Virlogu, urb. št. 58 B.569 Glede na delitev urbarialnih številk bi smeli sklepati, da je šlo za teren, ki ga ima zapisanega sedaj hiša Stara Loka 140. Pri tej hiši piše, da je bil lastnik Pavel Volgemut. je, da je šlo za eno in isto hišo, ali pa sta bili dve lokaciji, za hišo v Virlogu in za novo na Fari, ki je potem pogorela. Na mestu stare bajte stoji sedaj nova stanovanjska hiša. 569 NŠKAL. Župnija Stara Loka. knjige. fasc. 2; Urbar pfargult Altenlack. s. d. 170 __ _ __ _ _______ _ __ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE Stara Loka 45 Gospostvo Stara Loka. urb. št. 2; delež: Gospostvo Sv. Duh. Partiš. Prtiš. Partiž. Prtiž; zidana pritI hiša in zidano gospo- darsko poslopje (1825); grunt. kupnopravna huba. VI. št. 51. 52; parc. št. 49 = 593/5. hiša. 52 = 593/3 gospodarsko poslopje. Stare hišne št. 58. 34. 67. 82. 83 . Lastniki: Valentin Dolhar. lastnik 1752. omenjen 1767 (TK-BT-67/313-4; 1/9-10. 35-36). Mica Dolhar. žena. Oblak. lastnica 1785 (Ij35-36). Helena Dolhar. Kalan. pogodba 1800 (II/45-46. 47.51. 53). Anton Jugovic (1775-1857). nakup po zadolžnici 1806 (II/60-62. 233). Helena Jugovic (1822-1866). pogodba 1857. Johan Kermel (1843-1917) in Marija KermeI. rojena Jugovic (1841-1906). pri- sojilo 1868. vsak polovico. Matevž Krmelj. pogodba 1906 (od Janeza). Matevž Krmelj. prisodilo 1907 (od Marije). Franc Krmelj. sklep o dedovanju 1954. Ivana Krmelj. rojena Jugovic. sklep o dedovanju 1977. Od kod ime. mi ni znano. je vezano na besedo part = delež? Po Pleteršniku pomeni prt. prten. prtar. tkanino. Ian. tkaninarja. kar je tudi saj so bili na Fari znani platnarji. 57o Anton Jugovic je imel za ženo Marjeta. rojeno SvoIšak (1784-1872). ki se omenja v zadolžnici 1823 (II1152-165). Antonov brat je bil Ignac Jugovic. kanonik v Novem mestu. slo- vesno leta 1831 (Ž-V/317).571 Vrt pri hiši je bil podložen svetoduški Del njiv je spadal pod starološko župnijsko cerkev (Ž-V/317). Grunt je še danes velik. Že v terezijanskem katastru so bili opisani deleži: Per Kozlu. V Doline. Za Hribcam. Per Drobnicah. travnik Per Marslim potoka. Gorraita. Gozdni deleži so bili: Na Pushtajo. V Potoze. Per Snamin o. Sa MalInam. Posest se je takoj za hišo in je šla GavŽnik. kjer je tudi Partižov križ. Ta je bil na mestu kapelice na Fari pod cerkvijo. Hiša stoji zunaj linije. nad Potokom. kot se za staro lokacijo grunta spodobi. Leta 1825 sta bila stanovanjska hiša in gospodarsko poslopje zidana in prezidave na gruntu je opravil verjetno Johan Kermel. Na Faro je prišel iz Staniš. Posodobil je hišo tako. da ima "moderen" izgled. Kam- nitniški portal je ravno s hišno št. 34 in inicialkama JK = Johan Kermel (1843-1917). Oboki v veži so iz druge polovice 19. stoletja. Od stare gruntarske hiše je ostal bolje ohranjen zahodni del stavbe. Lesen strop v hiši 570 Pleteršnik II/357. 571 France M. Dolinar. Prošti novomeškega kapitlja 1493-1993. Dolenjska založba. Novo mesto 1993. str. 124-125. 572 ZAL ŠKL. Urbar Ehrenau. urb. št. 120. pozneje vI. št. 52 . 171 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ---'_ je datiran leta 1755. Velbi v kamri so še iz tistega Posebnost hiše je globoka. polkrožno banjasto obokana klet. še iz konca 17. sto- letja. Levi del stavbe proti vzhodu oziroma severovzhodu je novejši, verjetno že po letu 1825. Grunt obdelujejo. Stanujejo v novi hiši. staro hišo uporabljajo za shrambo in delavnico. Stara Loka 45 Nova hiša. VI. št. 51. 1236. 1237; pare. št. 49 = 593/1. Lastniki: Ivana Krmelj. rojena Jugovic. sklep o dedovanju 1977. 1/3. Marija Megušar. darilna pogodba 1977. 1/3. Anton Megušar. darilna pogodba 1977. 1/3. Stara Loka 46 Gospostvo Škofja Loka. gadmarski urad. urb. št. 2088. 2085. 2060; delež: cerkev Stara Loka. Vožbut. Ožbout. Podlonkar; hiša zidana. nadstropna (1825); podsed - podružnik. kajža. 1/3 grunta. VI. št. 47. 48. 282; parc. št. 35. Stare hišne št. 61. 31. 39. 43. Lastniki: Miha lastnik pred 1771 (ARS 45/januar. ARS 47/219. 48/47. 48/112. 49/118). Maruša Okorn. pogodba 1771 (ARS 45/januar. ni numeracije; III/129. 9/144). Jera Jamnik. pogodba 1793 (ARS 50/87; 9/5; 14/1; 21/19). Uršula Šifrer. rojena Jamnik. vdova Osterc. obravnava 1820 (41/292; Ž- VI/194). Mladoletni Matevž Šifrer. sin. prisojilo 1824. Mica Jamnik. kupno pismo 1844 (J/353; Ž-VI/200). Marija kupna pogodba 1846 (73/206; Ž-VI/418). Ožbolt Jeran (1797-1857). kupna pogodba 1853. Marija Kokelj. bivša vdova Jeran. prisodilo 1888. Jakob Kokelj. prisodilo 1893. Miklavž Pokorn iz Stare Loke. danes št. 18. kupna pogodba 1894. Matevž Šmid. kupna pogodba 1895. Marija Šmid. pogodba 1907. Franc Šmid. pogodba 1933. Ivan Šmid. darilna pogodba 1970 (1/3). Terezija Šmid. darilna pogodba 1987 (2/3). 172 _____________ _ ___ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ime izvira iz priimka, imena in kraja kupca. Šmid je bil iz PO- dlonka. Njiva na Osterfeldu je bila podložna starološki cerkvi, zato najdemo podatke tudi v zbirki listin starološke cerkvene posesti. Mihova Maruša Okorn, je bila okrog leta 1784 že vdova (ARS 49/1 18; III/129). Leta 1844 in 1846 so hišo kupovali in prodajali za 400 gld denarja (CM) (J/353; 73/206). Leta 1825 je bila hiša zidana in nadstropna. Po cenah je bila ob prodajah leta 1844 oziroma leta 1846 primerno draga, saj so jo prodali za 400 goldinarjev. Leta 1933 je Franc Šmid podrI staro stavbo. Zidarski mojster Alojzij mu je v letih 1933 do 1935 zgradil novo hišo. Vrednost zgradbe je bila nave- dena na 45 .000 din Tudi nova hiša stoji vzporedno z Gaso. Franc Šmid je imel od leta 1928 do 1942 krojaško obrt (Rl141). Sedaj je v hiši gostin- ski lokal, ki ga vodi Zinka Šmid. Stara Loka 47 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2085, 2082, 2065. Ledrar, Ledrer; kamnita nad stropna hiša (1825); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. VI. št. 63, 630; pare. št. 40. Stare hišne št. 50, 42, 40, 48. Lastniki: Gregor Dermota, usnjarski mojster, vdovec, lastnik pred 1792 (VIII/134). Jurij Dermota, pogodba 1793 (21/223). Gregor Dermota (1778-1849), pogodba 1799. Jakob Dermota (1809-1876), pogodba 1832. Marija Dermota, rojena Triler, prisojilo 1876. Luka Pokorn, prisojilna listina 1888. Ivan Spacapan, darilno in prisodno pismo 1904. Marija Spacapan, in darilna pogodba 1909. Marija Žagar, kupna pogodba 1912. Marija Žagar mlajša, kupna pogodba 1924. Josip Žagar, kupna pogodba 1933. Anton Žagar, pogodba 1950. Peter Rupar z Loga 22, kupna pogodba 1960. Mladoletni Andrej kupna pogodba1978. ime je nastalo od dejavnosti. Dermote so bili usnjarji v Karlovcu, danes Kopališka 18, pri Telbanu, Bukovšku, Kramerju in na Lontrgu pri Dr- motu, Sifonarju, danes Spodnji trg 36. 573 Posamezni usnjarji iz Dermotovih rodov so bili v Loki lastniki še drugih hiš. Hiša je zaradi vode in ulice malo umaknjena. Po franciscejskem katastru je bila hiša zidana in nadstropna. Od stare hiše je ostalo le obodno zidovje. 573 Knjiga hiš I.. str. 32: Knjiga hiš Il.. str. 87-88. 173 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ --'_ Stavba je znotraj prezidana in se niso ohranili starejši stavbni Ohra- njen je zazidan portal na južni fasadi. Portal ima tri okrasne kamne. srednjega kot sklepnik in dva na straneh. Kamni so reliefno obrobljeni. Por- talni lok je rahlo kar kaže na drugo polovico 18. stoletja. Stara Loka 48 Gospostvo Stara Loka. urb. št. 42; delež: cerkev v Crngrobu. urb. št. 35. Kamplmoher. Planuc; leta 1825 se ne omenja. kako je zgrajena; novohišar (II/108; III/53). kajža. 1/3 grunta (III/l32). VI. št. 61. 62. 328; pare. št.39/2. Stare hišne št. 20. 41. 41. 49. Lastniki: Urša 1752. tkaIka (TK-BT-67/313-30). Franc lastnik 1808 (II/65-66). Jakob Maher (1791-1875). tudi Mohar. pogodba 1816 (II/108-110. 251; III/54). Blaž Mohar. tudi Maher. pogodba 1849 (IV/94). Marija Maher. notarska kupna pogodba 1865. Ivan Spacapan. pogodba 1904. Mina Svoljšak. kupna pogodba 1904. Ivan Spacapan. kupna pogodba 1905. Anton Šink. kupna pogodba 1906. Jerica Šink. prisojilo 1908. Peter Pokorn. kupna pogodba 1910. Ana Bernik. kupna pogodba 1911. France Bernik. kupna pogodba 1914. Mladoletni Marija. Franica. Amalija. Anton. Ivana in Jurij Bernik iz Veštra. stara h . št. 4. po pri Hrenu. prisojilo 1923. vsak 1/6. Jurij Bernik. kupna pogodba 1950 in darilna pogodba 1964. do 21/30. Marija Bernik. rojena darilna pogodba 1963. 9/30. Marija Bernik. Marija Milka sklep o dedovanju 1993 (po Ju- riju). ime je prišlo od obrti. Drugo ime Planuc so prinesli Berniki z in je najbrž pomenilo hišo na planem. z dovolj prostora. Priimek Mohar so pisali v obeh oblikah Maher in Mohar. Zadnje se je slišalo bolj do- Jakob Mohar je bil svak Franca Jakobova žena Barbara (1793- 1865) se je kot dekle pisala (III/54. 140). Moharji so imeli sorodstvo tudi v Stari Loki 11 . pri Blaž Mohar je bil Tomažev brat. S hišo je moralo biti na prejšnjega stoletja nekaj narobe. Verjetno je pogorela. ali pa je šele takrat nastajala. V listinski seriji se lastnik leta 1816 navaja v rangu novohišarja (II/108) in šele pozneje. leta 1829. kot bajtar (III/53). Leta 174 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJEN E HIŠE 1816 je bila še brez hišne številke (II/109). Poznejša delitev parcele kaže pr- votno na mlajši nastanek stavbe. Hiša stoji pravokotno na ulico. Pred nekaj kot dvajsetimi leti so j o popolnoma prenovili. Ostale so le obodne stene. Nekaj imajo še v Pevnu . Stara loka 49 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 8. Kalanovšk, Kalanuš, Kalanušar, Kalanovše, Na Kalanuš; hiša kamnita, pri- (1825); grunt. VI. št. 58, 1388; pare. št. 38. Stare hišne št. 53, 39, 42,51. Lastniki: Anže Kalan?, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-5). Marko Karlin, lastnik že 1788 (I/46). Jurij Karlin, sin, pogodba 1806 (II/56, 61). Florjan Karlin (1813-1900), pogodba 1836 (III/217). Marjeta Karlin, Žagar, pogodba 1884. Jože Žagar, prisojilo 1911. Franc Žagar, sklep o dedovanju 1961. Jože Žagar, pogodba 1987. ime je ostalo verjetno od Kalana. Rod Karlinov izhaja iz druge polovice 18. stoletja od na Trnju, stara hišna št. 13. Tam je bila grun- tarica Mica Karlin že leta 1798, ko sta denarno uredila zadeve z ali stricem?) Markom Karlinom (1737-1804) (G 14/42). Ta je leta 1795 zlici- tiral kajžo Virlog, stara h . št. 10, Pri Slugu (St. L. III/25 , 146, 217). Pri hiši se je po reklo tudi Pri Marku, Pri Markucu. Leta 1803 je Mica posestvo na Trnju dala najmlajšemu sinu Jerneju. Tega so v zemljiško knjigo vpisali kot Karlina, pravilno Svolšaka. Pozneje so njegov rod pisali vedno s priimkom Svoljšak. Pri predaji posestva leta 1803 je mladega Jerneja zastopal bra- tranec (Vet/t/er) Marko Karlin (G 19/162). Marko Karlin je bil dvakrat poro- Ženitno pismo z drugo ženo Heleno Košenina iz sorške fare sta delala leta 1788. Takrat je bil Marko tudi lastnik grunta na Suhi, stara hišna št. 11 , Pri Slugu, od koder je bila doma prva žena (St. L. I/46). Zemljiškoknjižno n a tem gruntu ni bil vpisan, so bili lastniki grunta Karlini. Razumljivo j e tudi ime Sluga na Suhi in v Virlogu, saj je šlo v obeh primerih za Karline. Marku Karlinu v Virlogu so sledili Jurij, Florjan in Lorenc, ki jih poznamo tudi na Fari, kjer je bila cela huba. Kdaj je Marko kupil posestvo Na Kalanušu iz dokumentov ni razvidno. Vsekakor je bil lastnik že leta 1788, ko se je ženil. Jurij Karlin je vzel Jera Logonder. Ženitno pogodbo sta delala leta 1808 (II161) . Posebno je zanimiva pogodba med Jurijem in Florjanom leta 1836 (III/217). Jurij si je izgovoril stvari, 175 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______ _ _____ ---'_ med drugim uporabo K Florjanovi Meti Karlin (1848-1910) se je priženil Žagar, Gadušar iz Papirnice. Gadušarji so rod Žagarjev tudi pri Primeu, Stara Loka h. št. 25, in pri Porentu, Stara Loka h. št. 6. Pri Marku v Virlogu imajo izdelan rodovnik za celotno vejo Karlinov, od dalje. Karlinov rod je na Kalanušu po moški liniji izumrl. Pri ku se je preime- noval. Po moški liniji Svoljšakov je obstal do druge polovice prejšnjega sto- letja. V Virlogu je prišel še k Lompu. Bil je tudi na Suhi in pri v predmestju Karlovcu. Hiša leži ob ulici. Leta 1825 je bila zidana in Stara stavba se je precej ohranila v razporeditvi prostorov, v detajlih le malo. Vhodni portal je že ravno in je iz kamnitniškega kamna, brez letnice. Veža je delno obokana. V njej je še ohranjena šterna. Da je šlo za gruntarsko hišo, kaže zelo velika "hiša". Ta je bila poslikana. V kotu in po stropu so še našli sledove poslikave. V prostoru, imenovanem virštat (Werkstatt, op. p.), kjer so delali škafe in rezljali kapelice, so ohranjena delno poslikana vrata z okovjem in iz leta 1794. Od zadaj so vrata popisana z loterijskimi številkami. Hlev je v podaljšku hiše proti severu. Portal kaže na 19. stoletje. Štalo so obokali na traverze med prvo svetovno vojno. Hiša zaradi bližine Potoka ni podkletena, delno se pogreza in je v slabem stanju. Na je ohranjen zelo star lesen pod. Na leseni steni se še komaj vidi naslikan zajec, ki v košu nosi pirhe. Figuro je naslikal nek vojak med prvo svetovno vojno, ko so vojaki stanovali (kvartirali) po hišah. Koš s pirhi se je že zbrisal. Zaradi neugodne lege kmetije, stisnjene med Potok in cesto, so grunt prestavili na novo loka- cijo zunaj vasi, Stara Loka št. 155, kjer je prostora za sodobno kmeto- vanje. V tej hiši so bili doma, poleg drugih otrok, trije bratje Karlini. sinovi Flor- jana Karlina (1813-1900) in Terezije Hartman (1814-1882). Andrej Karlin (15 . 11. 1857 Stara Loka - 5. 4. 1933 Maribor) je bil škof. Gimnazijo in bogoslovje je študiral v Ljubljani. Bil je kaplan v Smledniku, in pri sv. Jakobu v Ljubljani. Leta 1892 je doktoriral v Rimu. Postal je prefekt v pozneje tudi njegov vodja. Bil je inšpektor za verouk na skih in osnovnih šolah. Postal je stolni kanonik v Ljubljani. Sodeloval je pri Ljudski posojilnici. delavskih in prosvetnih organizacijah in pri Ceciljanskem društvu, kjer je bil tajnik, potem predsednik in od leta 1904-1910 urednik Cerkvenega glasbenika. Pisal je prispevke s lokalne zgodovine, poto- pise, nabožne in katehetske ter prispevke v Cerkveni glasbenik. Konec leta 1910 so ga imenovali za tržaško-koprskega škofa. PO prvi svetovni vojni je zdržal na tem mestu do jeseni leta 1919, ko ga je papež razrešil te službe zaradi italijanskega nacionalnega pritiska. Papež mu je podelil naslovno škofovstvo in druge nazive. PO odhodu dr. Janeza Gnidovca je prevzel vodstvo škofovih zavodov v Šentvidu nad LjUbljano. Leta 1923 ga je papež 176 ______ _ __ _ _______ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE imenoval za lavantinskega - mariborskega škofa. PO prvi svetovni vojni se j e ta škofija in jo je sveta stolica podredila neposredno Rimu. Karlin j e reorganiziral semeniški študij in ga podaljšal. Zavzemal se je za beatifikacijo Antona Martina Slomška. s74 Njegov brat Davorin Karlin (8.11.1849 Stara Loka - 2.9.1912 Ljubljana) j e bil gimnazijski profesor in sodelavec Ljubljanskega zvona. Gimnazijo j e obiskoval v Ljubljani. jezike je študiral na Dunaju. Služboval je n a kranjski gimnaziji v letih 1872-1890 in na drugi državni gimnaziji v Ljubljani do upokojitve leta 1906. Sestavil je zgodovine za nižje gimnazije. s7s Vse kaže, da je bil ta brat bolj liberalno usmerit jen, saj je bil sotrudnik Zvona. Ime je spremenil. Med je veljal za Martina. Tretji brat je bil Janez Karlin (1842-1915). V osmrtnici, ki jo je podpisal brat, škof Andrej, je navedeno le, da je bil pokojnik upokojeni župnik. Iz slikovnega gradiva na se vidi, da je bil nekaj župnik v Smle- dniku. Pri hiši hranijo dokumentacijo, ki je zanimiva za podrobnejše zgodovinske raziskave o škofu Andreju Karlinu. Škofov oljni portret je signiran: M.(arija) Raizner 1929. Slika je amatersko delo neke nune. Ohranjenih je nekaj nje- govih fotografij od mladih let do pogreba. Fotografije prikazujejo tudi ško- fovo sorodstvo, predvsem ob raznih slovesnostih in obletnicah. Vse kaže, da je bil škof povezan s sorodstvom, najprej s sestrami in brati, pozneje z Jožetom. Tega je leta 1911 tudi Ohranjenih je nekaj škofovih pri- ložnostnih gospodarju na Kalanušu. V sedanjem rodu so izdelali ne- kakšno hišno kroniko, ki jo nadaljujejo. Stara Loka 50 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2086, 2083, 2064. hiša kamnita, (1825); kajža, 1/3 grunta, omenjena tudi kot grunt. VI. št. 60; pare. št. 39/1. Stare hišne št. 52, 40, 43. Lastniki: Matevž Hafner, lastnik pred 1804. Andrej Hafner, sin, tkalec, na pogodba 1804 (20/64). Mina Vidmar iz Virmaš 11 (Mecetova), kupno pismo 1846 (L/122). Primož Vidmar, prisojilo 1861. Jurij Vidmar (1819-1895), prisojilo 1867. Marija Vidmar, rojena Kalan, prisojilo 1896. Luka kupna pogodba 1910. 574 SBL l/429; Enciklopedija Slovenije 5/2; Franc Kralj. Dr. Andrej Karlin (1857-1933). Ob petdeseti obletnici smrti nekdanjega tržaško-koprskega in lavantinsko-mariborskega škofa. Mohorjev kole- dar 1983. str. 113-117. 575 SBL l/429. 177 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ _ _ _ _ _ __ _ __ _ ----1_ Jožefa sklep o dedovanju 1964. Lado klepar, darilna pogodba 1971,1/2. Matjaž vknjižbena izjava 1988, 1/2 (od Lada). Odkod ime, ni znano. Morda od "buniti se", torej upornik, puntar (ES 1/54). je ime povezano z neko obrtniško dejavnostjo, kjer so kle- pali oziroma bunclali - punclali. S posebnim kladivom se buncla kamen, ob- deluje kovina itd. Izgled kamnite hiše iz leta 1825 je stavba ohranila do pred nekaj let. Stala je vzdolž Gase. Parcelno številko je imela prvotno skupno s sosedom. Stari katastri še kažejo med seboj povezani poslopji. Na tem mestu stoji sedaj nova hiša, umaknjena iz stare linije. V bregu poleg hiše še studenec, ki izvira izpod Kljub srednjeveški frekventnosti je bil ves Vodo kot pravijo, prav iz smeri Binklja in Veštra. Stara loka 51 Gospostvo: Stara Loka, urb. št. 65 b, 64 1/2. Planuc, Pri Špeli; nova hiša. VI. št. 105,329, 565; pare. št. 48/2. Stare hišne št. 78,45, 53 . Lastniki: Mina Ziherl, kupna pogodba 1873. Helena Šifrer, kupna pogodba 1885. Elizabeta kupna pogodba 1899. Anton iz Metlike št. 146, prisojilo 1930. Jože in Marjeta Fister, podelitev domika in razdelilni sklep 1936, vsak 1/2. Franc Dolenc, pogodba 1950. Antonija Kušar, predica, sklep o dedovanju 1969. Florjan Štular, kupna pogodba 1972. Hišo so zgradili iz gospodarskega poslopja sosednje hiše, Stara Loka št. 52 in ima zato isto deljeno parcelno številko. ime je dobila po Elizabeti-Špeli ki je bila lastnca bajte nad trideset let. Ta Špela je pekla dober kruh, ki so ga hodili iskat od Od stare bajte je ostala le lokacija, zidovje je bilo zamenjano. Star zid s plitvim obokom je ohra- njen v majhnem gospodarskem poslopju, kjer je sedaj garaža. Stara loka 52 Gospostvo: Stara Loka, urb. št. 65, rect. 59; delež: Gospo- stvo Sv. Duh. Per Dajnet, Tajne, lesena in kamnita hiša in gospo- darsko poslopje; kajža, 1/3 grunta. VI. št. 56, 57; pare. št. 48/1. 178 _______________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Stare hišne št. 54, 38, 44. Lastniki: Jožef Šifrer, lastnik pred 1782 (NŠKAL, St. L. knjige/2). Andrej Šifrer, lastnik 1782 (NŠKAL, St. L. fasc/13; I/13, 67). Mica Šifrer, Rešek (Režek), pogodba 1815 (III/134). Franc Šifrer, prisojilo 1865 (15/73; 18/511). Jakob iz Stare Loke, danes št. 19, kupna pogodba 1880. Jernej kupna pogodba 1897. Anton pogodba 1928. Antonija pogodba 1965 (od 1972, 2/3). Tone darilna pogodba 1972, 113. Stanislav uslužbenec, Ljubljana, Zelena pot 15, sklep o dedovanju 1977 (2/3 od Antonije). Klemen Ljubljana, Linhartova 66, darilna pogodba 1992 (2/3 od Stani- slava). Rod Šifrerjev izvira iz Žabnice. Prvi je dokumentiran v urbarju leta 1501 Luka Schiffrer. Jernej Šifrer, vulgo Tajne, se omenja na 17. stoletja na hu bi v Spodnji Žabnici, kjer se je ime še ohranilo. Šifrerji - Tajneti so se razširili v Kranj, po Sorškem polju, v obe dolini. S kom so bili v sorodu in kaj so dosegli, je popisal Jože Šifrer. Nekateri so se povzpeli do plemiških in služb. 576 ime izvira od starega Jerneja. Hiša stoji vzdolžno ob Gasi. Leta 1825 je bila stavba in mešano zidana. Del je spadal pod svetoduško gospostvo. Pri hiši je še nekaj zemlje. Ta je bila v Virlogu in na Gmajni v Gorajtah. Hiša je danes nadstropna, modernizirana in ima dva lastnika. Lokacija stavbe ob ulici je stara. Na južni se vidi, koliko je bila stavba raz- širjena proti vzhodu. Na severni fasadi je ohranjeno skoraj kvadratno pozno- gotsko okence s porezanimi robovi. Strop v hiši je še lesen, z letnico na tram u 1782. Štala je spremenjena v klet in je že obokana na traverze. V hiši je bila šterna, ki so jo zasuli. Stara Loka 53 VI. št. 286; pare. št. 203. Prejšnje hišne št. 35, 54. Parcelo so vpisali z naznanilnim listom leta 1902/03. Lastniki: Martin kupna pogodba 1902. Marija Hafner, prisojilo 1941. Jurij Hafner, o dedovanju 1949. Mladoletna Veronika Hafner, (1975) Bertoncelj, sklep o dedovanju 1969. 576 Jože Šifrer, Jernej Šifrer, njegov rod in rabotna pravda loških podložnikov. LR 23/1976. str. 34-46. 179 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ ____ _ _________ _ Danijel Bertoncelj, darilna pogodba 1982, do 1/2. Stara Loka 54 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2087, 2084, 2063. Pintar; hiša lesena, (1825); 1/3 grunta. VI. št. 53, 1364; parc. št. 51. Stare hišne št. 56, 36, 68, 81. Lastniki: Gregor Luka, lastnik pred 1776 (ARS-47/271). Jera Lukova sestra, z Gašperjem Švarcem, pogodba 1776 (ARS-46/12). Mica (Švarc), Jerina pogodba 1799 (16/48; 18/136; ARS- 51/355). Jožef Švarc, Micin brat, odstop 1800 (16/48). Anton Pušar iz Pungerta, kupna pogodba 1802 (18/125). Blaž (Werzhizh) (1779-1837), kupna pogodba 1823 (41/358). Gregor (1815-1838), sin, prisojilo 1837. Mica Gregorjeva sestra, Bogataj, prisojilo 1843. Franc Bogataj (1848-1919), sin, notarska pogodba 1874. Jurij Bogataj, prisojilo 1920. Ivan Bogataj, sklep o dedovanju 1961. Marija Kranner, rojena Bogataj, Kranj, Jezerska 48 C. darilna pogodba 1984. ime je prišlo verjetno od obrti oziroma od priimka. Pintar pomeni sodarja. Jera je bila omožena z Gašperjem Švarcem (ARS-46/12). Njen brat je bil Luka (ARS-46/12). Njena je bila Mica oziroma Švarc (16/48). Jožef Švarc je bil Micin brat oziroma Jerin sin (16/48). Jožef je bival v Kamniku (41/358). Za skrbnika mu je bil stric Luka Švarc (18/46). Anton je posest kupil za 900 gld nemške vrednosti (18/125). Vse kaže, da ta pogodba ni obveljala in je Blaž kupil posest od Švarca, kot je razvidno iz listin. Leta 1825 je bila hiša lesena in Ležala je zunaj ulice ob poti na polje. Bila je prezidana. Iz zemljiške knjige je razvidno, da so prizidali del hiše leta 1940. Zaradi pogostih prezidav hiša ni imela nekega urejenega izgleda. Pred leti so jo podrli in sedaj zidajo na istem mestu novo. Stara Loka 55 Prejšnje hišne št. 81, 84, 77. VI. št. 54, 436; pare. št. 244. Hišo so vpisali v zemljiško knjigo leta 1954. Lastniki: Ivana Mesec, darilna pogodba 1948. Stanislav Mesec, orodjar, sklep o dedovanju 1972. 180 ___________ _ _____ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Stara Loka 55 A VI. št. 58, 1082; pare. št. 559/3 . Leta 1987 so na parceli 559/3 stavbo. Lastniki: Stane in Jelka Mesec, kupoprodajna pogodba 1978, vsak 1/2. Stane Mesec, darilna pogodba 1992, do celote. Stara Loka 56 VI. št. 437, 499; pare. št. 568 = 260. Prejšnje hišne št. 85, 78. Gradbeno dovoljenje je izdal OLO Kranj leta 1948. 577 Vselitveno dovoljenje je izdal LOMO Škofja Loka 1952. 578 Hišo so vpisali v zemljiško knjigo leta 1957. Lastniki: Repovž, darilna pogodba 1948. Pavel Porenta, rezkar, darilna pogodba 1957, 1/2. Pavel Porenta, darilna pogodba 1985 (1/4 in polovice Pavleta Porenta). Stara Loka 57 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 6; delež: Gospostvo Sv. Duh. Jamnik; zidana nadstropna hiša, leseno gospodarsko poslopje (1825); grunt. VI. št. 54, 55; pare. št. 54 hiša, 53 gospodarsko poslopje. Stare hišne št. 55, 37, 69, 80. Lastniki: Martin Jamnik, (TK-BT-67/313-9; ZAL ŠKL, starološke knjižice, akc. 132). Matevž Jamnik, lastnik 1796 (Ij44; II/24-25). Anton Jamnik, s. d. Maruša Jamnik (1779-1836), Hafner, pogodba in poravnava 1806 (II/58,59, 69, 172-175,257). Jurij Hafner (1813-1889), sin, pogodba 1835 (III/129). Jakob Hafner (1838-1912), pogodba 1868. Valentin Hafner, pogodba 1903. Antonija Hafner, prisojilo 1919. Valentin Hafner, na pogodba 1952. Ana Brglez, sklep o dedovanju 1983. leži na dominantnem mestu zunaj vasi. ob poti na polje. Do- ime izvira iz priimka. Pomen imena naj bi bil pri razlagah do- 577 ZAL ŠKL. Krajevni ljudski odbor Stara Loka. fasc. 2. št. 12; zanaprej citirano v tekstu KLO. 578 ZAL ŠKL. Ljudski odbor mestne Škofja Loka. fasc. 2. št. 45. Zanaprej citirano v tekstu LOMa. 181 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _________ _ ___ ----' __ beseden - jama (nižina, klet, itd.). Hiša je bila že leta 1825 zidana in nadstro- pna, z lesenim gospodarskim poslopjem. Ima še nekatere srednje- veške predvsem v izgledu in strmem naklonu strehe. Glavni portal je z inicialkama HJ = Hafner Jurij in hišno št. 37. PO sklepnem kamnu in obeh okrasnih kamnih, ki sta okrašena z ornamenti, bi ga lahko datirali kmalu po letu 1835, ko je Jurij prevzel. Veža je še delno obokana s plitvimi oboki iz prejšnjega ali sedanjega stoletja. Levo od veže sta bili hiša in kamra. Ta del je moderniziran. Desno od veže je bil starološki gruntarski kompleks shrambe. Podnivojsko klet so morali zaradi talne vlage zasuti. Nivojska klet ima grob, masiven lesen strop. Nad njo je v nadstropju t. i. kimnata - shramba. Ta del ima še gotsko porezane robove pri kletnem oknu, vendar že verjetno iz 17. stoletja. V kimnati je bila letnica iz 18. stoletja. V nadaljevanju stanovanjskega dela je hlev v in nad njim skedenj - shramba za seno. Posebnost kmetije je bil ogromen lesen pod nasproti hiše. V vzhodnem delu je bil dvignjen na visoke podstavke, da je bil na suhem in je sledil terenu. Sedaj ga je ohranjenega še približno tretjina. Ko so ga podirali, so našli stare letnice iz 18. stoletja. Iz leta 1839 in 1861 so ohranjena vrata na podu. Tam hranijo star sodarski skobeljnik (pintarski ponk). Obdelovalna zemlja se ob hiši. Gozd je na Brezovici, v Lubniku, v Slepi dolini, za Ponklnom v Veštru. Del gozda je spadal pod svetoduško gospostvo. je bil njihov tudi svet pod hišo, ki se mu Na Sedaj je ta predel pozidan. Pri hiši je še živo da je kmetija spadala pod starološkega kot njegova pristava - dvorec. V hiši so živeli grofovi (uslužbenci). Za prvega soseda so imeli Marofarja v Bižah, kjer je bila grajska pristava, in ne bližnjih staroloških kmetov in bajtarjev. Marofarjeva kmetija je bila last staroloških Podložna pa bila loškemu gospostvu. Stara Loka 58 VI. št. 54, 465; pare. št. 246 = 568/7. Prejšnja hišna št. 79. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano leta 1954, vselitveno 1957 (LOMa, 26/54). Stavbno parcelo so vpisali na podlagi naznanilnega lista leta 1956, pare. 568/7 = 246 = 568/7. Lastniki: Jože in Cilka Maglica, rojena Pintar, kupoprodajna pogodba 1953, vsak 1/2 . Nikolaja rojena Maglica, darilna pogodba 1983, do 1/9 (od obeh). Jože in Cilka Maglica, razdelilna pogodba in odpisno dovoljenje 1984 (nazaj do celote). Stara Loka 58 A VI. št. 465, 1353; pare. št. 568/9. 182 _________ _ __ _ _ __ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Lastniki: Nikolaja darilna pogodba 1983 in razdelilna pogodba 1984. Stara Loka 59 VI. št. 439; pare. št. 568/5 = 261. Prejšnja hišna št. 76. Stavbno parcelo so registrirali z naznanilnim listom 1957; pare. št. 568/5 = 261 = 568/5 (1987). Lastniki: Janez Hafner, darilna pogodba 1948. Angela Hafner, rojena Pintar, sklep o dedovanju 1975. Stara Loka 59 A VI. št. 54, 777; pare. št. 567/2 Leta 1983 so vpisali stanovanjsko stavbo. Lastniki: Andrej in Marija Jesenko, kupoprodajna pogodba 1971, vsak 1/2. Stara Loka 60 VI. št. 54, 438; pare. št. 249 = 568/4, 250 gospodarsko poslopje. Prejšnje hišne št. 75, 86. Vselitveno dovoljenje je bilo izdano 1955 (LOMO-34/36). so vpisali z naznanilnim listom 1956, pare št. 568/4 = 249 Lastniki: Franeka Jugovic, darilna pogodba 1948. Lado Jugovic, darilna pogodba 1988. Stara Loka 60 A VI. št. 1153; pare. št. 559/4. Lastniki: Janez Dolenc 1/2 in Ljudmila Dolenc 1/2, kupoprodajna pogodba in odpisno dovolilo 1979. Ljudmila Dolenc, sklep o dedovanju do celote 1991. Stara Loka 61 Podrta leta 1978. Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2082 , 2079, 2067. VI. št. 14, 70; pare. št. 55. Stara h. št. 33, 51 , 48, Pikoc, Pikec (1825), Podlesk, Bižar, Šrajeva bajta; zidana hiša (1825); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. Lastniki: Marija Novine (Novinka), lastnica okrog 1788 (ARS-49/223 ; VI/22). 183 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ ____________ -----J __ Matevž Bernard, lastnik 1798 (ARS-51/254). Jurij Bernard (1782-1840), lastnik 1803 (23/31). Uršula Bernard, pogodba 1840. Johan kupna pogodba 1854. Marjana kupna pogodba sprisojilom 1885. Anton Jurman, sklep 1925. Josip Hafner, posestnik in župan v Škofji Loki, Karlovška 1 (Pepe), domik na dražbi in sklep 1933. Marija Vidmar, kupna pogodba 1937. Škofja Loka, darilna pogodba 1965. V klancu pod Korošcem in nad Gaso je bila do leta 1978 stara razmajana, pol zidana, pol lesena bajta, ki so jo podrli, ko je prišla v last.579 Sedaj je blizu tega mesta lokacija za kontejner. Od imen kaže na lego bajte ime Ostala imena so verjetno prinesli lastniki od drugod. Pikec pomeni po Pleteršniku kozavega šekastega konja ali drugo žival, tudi trn, želo, itd. 580 Jurij Bernard se je 1807 z Mino Jamnik (23/31). Stara Loka 61 Nova hiša. VI. št. 404, 1409; pare. št. 570/2. Ker je bila hiša s to številko podrta, je prosto hišno številko leta 1994 dobila sosednja, nova hiša Janeza Langerholca. Hiša ne stoji na stari lokaciji, ampak v bližini na drugi strani klanca. Ohranila je le hišno številko. Lastniki: Janez Langerholc, darilna pogodba 1987 in 1989. Stara Loka 62 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2080, 2077, 2050. Korošc, zidana nadstropna hiša (1825), podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. VI. št. 95; pare. št. 56, gospodarsko poslopje št. 212. Stare hišne št. 31, 65, 47, 60. Lastniki: Jera Luznar in mož Tomaž Tušek, lastnika okrog 1784 (ARS-47/292; II/217). Jurij Luznar, lastnik okrog 1797 (13/78). Tomaž Tušek (1777-1847), urbarmassiger Luznar, tkalec, testament 1805. Franc Tušek (1814-1858), sin, pogodba 1836. Marija Tušek, vdova Ložar, prisojilo 1858. 579 Hišo so podrli leta 1978. ko so izselili zadnje stanovalce. ZAL. Škofja Loka. gradbene zade- ve 1978. fase. št. 147. 580 Pleteršnik 11/36. 184 _ ____ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI !lI. - STARA LOKA IN NJENE H IŠE Anton Ložar. prisojilo 1884. Janez Ravnihar. prisodno pismo 1899. Jože Ravnihar. Križna gora h. št. 9. sodni sklep 1956. Franc Ravnihar. Križna gora h . št. 9. sklep o dedovanju 1977 (5/6). Matiida Ravnihar. sklep o dedovanju 1977 (1/6). Franc Ravnihar. sklep o dedovanju 1982 (5/6 od Franca). ime naj bi po dobili po lastniku. ki je prišel s Koroške. Ko- rošc naj bi lokacijo kupil od Bernaka. Rudolf Andrejka je Luznarjev rod zasle- dil v Dolenji vasi v Selški dolini v 17. stoletja. Pri tem priimku sre- staro hišno ime Korošec. 581 Neki selški prednik Luznar - Korošec je naj- brž kupil svet od Bernaka. ime prihaja od ki se je priselil iz koroškega urada. naseljenega s Korošci. Tako verjetno sploh ni šlo za po- znejšega priseljenca s Koroške. Hiša je bila že od nekdaj imenitnejša. Leta 1825 je bila zidana in nad- stropna. Leta 1901 je hišo Janez Ravnihar temeljito predelal in moderniziral. Ravno portal iz kamnitniškega konglomerata ima njegovi inicialki J R. hišno št. 65 in letnico 1901. V so oboki na traverze ali plitvi oboki. za tisti Starejši bi lahko bili le oboki v severozahodnem delu stavbe. v shrambi in v podnivojski kleti. Pred hišo je šterna. ki so jo izko- pali za prihoda dekana Kramerja in sem o njej že pisal. Stara Loka 63 Gospostvo Škofja Loka. gadmarski urad. urb. št. 2081. 2078. 2059. Merniak. Bernak. Bernakovo. danes zidana nadstropna hiša (1825); podsed - podružnik. kajža. 1/3 grunta. VI. št. 69. 359. 361; parc. št. 46. Stare hišne št. 32. 50. 32 . Lastniki: Andrej Cotel. lastnik okrog 1785 (III/205). Mica Cotel. in mož Marko Cegnar. pogodba 1793 (ARS/48-193; 9/111 ; 10/114; 13/54). Franc iz Loke. licitacija 1799 (16/104). Anton Traun. kupna pogodba 1800 (16/104). Marija vdova. lastnica po 1800. Katarina kupna pogodba 1804 (20/143). Matevž Dolinar (1817-1897). sin. prisojilo 1836. Marija Dolinar. pogodba 1894. Župnijska cerkev sv. Jurija v Stari Loki. kupna pogodba 1912. Rimokatoliško župnijstvo v Stari Loki. poprava naslova 1956. 581 Rudolf Andrejka. Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini. GMDS . 1939- 1/4. str. 315. 185 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _____ _ ______ --' __ Mica Cotel se je leta 1787 z Markom Cegnarjem od Sv. Duha, stara hišna št. 3, po Cegnar. Nevestinemu je bilo ime Andrej, materi pa Mina. Za doto so ji dali predivo (ARS/49-123). Marko Cegnar je bil leta 1792 birt (Vinski register/2; ARS/50-116, 165). Franc je bil usnjar (16/104). Družina je imela v Loki nekaj hiš: v Karlovcu, na Lontrgu, na Placu. 582 Anton Traun je posestvo kupil za 1000 gld deželne vrednosti (16/104). Katarina vdova, je verjetno le zastopala An- tona Trauna pri prodaji. Katarina je zapisana kot skrbnik, ne pa komu. Tudi Katarino je zastopala kot varuhinja mama Neža. sta kupili posestvo za 1500 gld (20/143). Katarina se je dvakrat Prva poroka z Jožefom Mrakom je bila avgusta 1805 (21/283). Jožef je že v prvem letu zakona umrl. Naslednje leto novembra se je z Jurijem Dolinarjem od Sv. Petra v Hribih (22/216). Pri pogodbah je bila vedno priso- tna mama Neža Mihael Farmacher je užival v 16. stoletju kar tri hu be v Stari Loki.583 Ena od teh lokacij je bila na tej posesti. Posestvu na tej lokaciji so rekli Fronhof, Fronovn, Frnau. Ali smemo prejšnja imena zMerniak, Bernak, Bernakovo? Vse skupaj najbrž kaže na Farmacherja. Leta 1560 je imel neki Nikolaj Tajne kajžo na Fronhoffu v gadmarski županiji. 584 Istega leta je imel Ambrož Hawman kajžo na Fronhoffu. 585 je šlo za sosednjo hišo. Ime Bernak lahko prihaja od pI. Berneckha. Tega omenja Kos v isti sapi z Baltazarjem pI. Sigersdorferjem, kateremu je škof dal takrat v fevd kmetij v Stari Loki, štiri v Vincarjih in šest kmetij, "ktere ima sedaj pI. Berneckh ". 586 "Devetnajstega junija 1912 je pogorela Bernakova hiša št. 50 na Fari. Bil je veter, ki je plamen zanesel na Jamnikovo hišo, kjer pa je pogorela samo streha na hlevu. Zažgali so skoraj gotovo otroci. Bernakova pogorela hiša bila je najstarejša v Stari Loki, sezidana, kakor so kazale letnice 1535. V so se dobile pod beležem stare freske, ki so se odI uši le in oddale de- želnemu muzeju. Hiša je bila nekdaj lastnina loškega gradu. je kupila farna cerkev za 900 kron. Prostor je odmenjen za društveni dom in farno ubožnico."587 je dalj samevalo. Dr. Veider mi je pripovedovalo freskah Jerneja iz Loke, ki so bile v spodnjih prostorih. Ta podatek prinaša tudi Krajevni leksikon Dravske banovine leta 1937, ki na- vaja, da so freske pred propadom sneli in odnesli v Narodni muzej.588 Iz muzeja so freske predali Narodni galeriji v Ljubljani, kjer so še danes. Ohranjena sta dva fragmenta slikarja Jerneja iz Loke, verjetno iz 582 Knjiga hiš I.. str. 46; II .. str. 8. 61. 71. 102. 583 Blaznik str. 126. 584 Kos. Doneski. št. 24. str. 40. 585 Kos. Doneski. št. 24. str. 38. 586 Kos. Doneski št. 169. str. 113. 587 Kronika. str. 63. 588 KLDB. str. 582. 186 _ _ _____________ KNJIGA HiŠ V ŠKO FJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE srede tridesetih let 16. stoletja, kot je kazala ohranjena letnica. Prvi motiv predstavlja Kristusovo rojstvo, drugi Kristusa na Oljski gori.589 Zanimivo je, kaj so delale freske v "navadni hiši". Lokacijo stare stavbe na dominantnem mestu, nekoliko na je prevzelo poslopje novega Stara Loka 64 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2079, 2076, 2062. Bemšar, Bimšar, Binšar; zidana hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. V!. št. 68, 475; parc. št. 45 . Stare hišne št. 30, 49, 37, 55. Lastniki: Anton Stanonik, lastnik pred letom 1805. Anton Stanonik, sin, pogodba 1805 (21/271). Anton Stanonik (1758-1837), sin, obravnava 1822. Matevž Stanonik (1798-1873), tkalec, pogodba 1822 (35/364). Valentin Stanonik (1821-1904), sin, notarska pogodba 1873. Marija pogodba 1896. Jože pogodba 1937. Štirn, rojena Snedec, kupna pogodba 1954. Rimokatoliško župnijstvo Stara Loka, kupna pogodba 1988. Neki Štefan Winshar = Binšar je bil leta 1792 bi rt na Fari (Vinski regi- ster/7). Kje je deloval. ne vemo. Ali je bil priimek v zvezi z vinom? Matevž Sta- nonik se je leta 1819 z Jero Gradiš iz Karlovca. Gradiš, tudi Gradišar, so se pisali na prejšnjega stoletja pri Migutu, danes Poljanska cesta 19. 590 Hiša meji na severni del Delno je ohranila izgled iz leta 1825. portal še kaže na ta V drugi polovici prejšnjega stoletja so j o spet predelovali. V ta kažejo plitvi oboki v veži. kleti in na vzhodnem delu stavbe. Stavba ima še zadnjo neugledno z majhno linico. Hiša je bila od leta 1937 do 1954 last opernega pevca Jožeta Josip je bil rojen na Homcu leta 1900. Konservatorij je v Ljublj a ni in se izpopolnjeval na Dunaju. Leta 1929 je debitiral v Ljubljani. kjer je pel do odhoda v Zagreb leta 1937. Veliko je gostoval po srednji Evropi. Rad se j e v Ljubljano. V sezoni 1951/52 je bil dunajske Državne opere. Bil j e dramski tenorist in dober igralec. Umrl je leta 1963 v Ljubljani.591 589 Podatke mi je prijazno gospod magister Tomaž kustos za srednjeveško ume- tnost v Narodni galeriji v Ljubljani. 590 Knjiga hiš I.. str. 2l. 591 Enciklopedija Slovenije 3/314; Breda Hieng. Jože LR 40. 1993. str. 245-247. 187 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ ____________ ----' __ Stara Loka 65 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 38. Maslar; lesena hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 96,327; parc. št. 44. Stare hišne št. 27, 66, 36, 59. Lastniki: Matevž (Koptschauar), tkalec, lastnik 1752 (TK-BT- 67/313-37). Johan Kalan (1772-1834), lastnik 1796 (II/26-27, 34-35). Johan Kalan (1814-1891), sin, prisojilo 1835 (III/l28). Janez Kermelj iz Stare Loke 45 (Partiž), prisodno pismo 1893. Franc prepisno dovoljenje 1904. Josip prisojilna listina 1935. Marija Mrak, rojena sklep o dedovanju 1990. ime je ostalo od priimka iz srede 18. stoletja. Ohranilo se je gotovo zato, ker so bili pozneje pri hiši Sedanji lastniki me- nijo, da je prišlo ime od V tej hiši sta bili dve ženski, ki sta se ukvarjali s in Takšno razlago tudi Andrejka. 592 Po Pleteršniku pomeni izdelovalca zaponk, zaponkar- ja. 593 Maslar pa kaže na z mlekom in maslom. Leta 1825 je bila hiša lesena in Hiša je bila popolnoma prezidana leta 1936, ko je Jože dobil novo vselitveno dovoljenje Od stare hiše j e ostala le lokacija in star prežagan stropnjak z letnico 1767, ki ga sedaj u po- rabljajo za karniso pri zavesah. Sedanja hiša je nad stropna. Stara Loka 66 Mežnarija; zidana hiša, zidano gospodarsko poslopje (1825). VI. št. 233, 460; parc. št. 43. Stare hišne št. 28, 47, 35, 58. Lastniki: Last vseh krajev (Ortschaften) starološke cerkvene za vsakokratnega mežnarja, poizvedbeni zapisnik 188l. SLP 1947. Jakob Jankovec, kupna pogodba 1954. Pri lastništvu so našteti vsi kraji cerkvene Stara Loka, Binkelj, Vešter, Trnje, Virlog , Križna gora, Planica, Pevno, Moškrin, Crngrob, Dor- farje, Forme, Žabnica, Šutna, Spodnje Bitnje, Sv. Duh, Virmaše, Grenc, Stari dvor. Kot last sosesk, srenj ni bila vpisana v starih zemljiških evidencah. Sedmega maja 1817 je pogorelo 44 hiš, med njimi tudi mežnarija, ki so jo 592 Rudolf Andrejka. Doneski k postanku in razvitku rodbinskih imen v Selški dolini. str. 322. 593 Pleteršnik 1/433. 188 ________________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE na novo zgradili leta 1818. 594 Na portalu je na sklepnem kamnu letnica 1818. Portal je že kar moderen za tisti Kljub zapisom o novi hiši, kaže zazidan polkrožni zadnji portal še na 18. stoletje. Oboki v veži so križno banjasti, iz adaptacije. V severozahodnem delu stavbe je podnivojska klet s polkrožnim portalom in banjastim križnim obokom, ki je iz 18. stoletja. Vrata v klet imajo staro kovano V drugi polovici 19. stoletja so stavbo ponovno prezidavali. Pred leti so jo modernizirali. Stara Loka stara h. št. 48 Pozneje Cesta talcev 12. Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2078, 2075, 2068; Smodje (1825); podsed - podružnik, kajža, 1/3 grunta. Stare hišne št. 29, 48. Lastniki: Urban Sušnik, lastnik 1784, 1796, 1800 (ARS-G.47/218; 12/27; 16/127; 19/1 19; 24/209). Matija Ortman ali Hartman, od Sv. Duha, nakup 1808 (24/293). Zaradi požara so lokacijo opustili. Glede na vrstni red stare hišne nume- racije naj bi bila hiša nekje v bližini Njeno staro hišno številko so prenesli na novo hišo ob cesti v Staro Loko, danes Cesta talcev št. 12. Stara Loka 67 Gospostvo: Župnijska cerkev Stara Loka. Stara kaplanija. VI. št. 176 Deželna deska XI/13 . VI. št. 242, 247; pare. št. 186/2. Stare hišne št. 26, 67, 34, 57. Lastniki: Gregor Volgemut. Peter Demšar. Johan Demšar iz Stare Loke 30, prisojilo 1844. Elizabeta Demšar, vdova, iz Stare Loke 20, prisojilo 1856. Johan Kalan, vrtnar v gradu Stara Loka, kupna pogodba 1861. Farna cerkev sv. Jurija, kupna pogodba 1865. Vse kaže, da gre za dve lokaciji kaplanije oziroma za nekajdesetletno odtu- jitev poslopja v privatno last. Starejša stavba je verjetno prišla ob koncu 18. stoletja v zasebno last. Župnija je to stavbo ponovno odkupila leta 1865, ko so širili Novo kaplanijo so zgradili bliže leta 1834, ko t kaže letnica na portalu. V franciscejskem katastru je ob in zahod- nem delu nekaj parcel brez številk. Ena od teh bi lahko bila ka- 594 NŠKAL. Ž. Stara Loka. fase. št. 2. 189 KNJIGA V LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE ______________ _ _ planija. Nesporno je, da sta si bili obe lokaciji zelo blizu. Poznejša visoka parcelna številka sedanje zgradbe se pojavlja v reambulacijskem katastru leta 1869. Ostale zemljiške evidence pa so poslopje vodile vedno na ime kapla- nije, ne glede na to, so lokacijo spreminjali. "Kaplanija je posebno poslopje, ki je bilo prvotno popolnoma leseno in s slamo krito. Imela je v zgornjem delu lesen mostovž krog in krog. Leta 1834 pa so zgradili tik popolnoma novo kaplanijo, ki ima pri tleh dve hišterni, v prvem nadstropju pa 1. 1893. vkusno prenovljene štiri sobe za vsakega kaplana po dve. Dohodki kaplanski pa sestoje v biri in dopolnilu kon- grue ter nekoliko štole. Sistematizirani sta dve kaplanski službi. "595 Prezidave leta 1893 kažejo na Janeza Krstnika Molinarija iz Škofje Loke. Zgradba je v slabem stanju. Zidovi so razpokani. Ohranjen je portal v obliki slavoloka s h. št. 67 in letnico 1834 na sklepniku. Zanimivo je, da se stara in današnja hišna številka ujemata. 596 Stara Loka 68 VI. št. 247, 611; pare. št. 385, pare. št. 1/1 = 385. Prvotno župnijska drvarnica - gospodarsko poslopje, spremenjeno v hišo s ki- parsko delavnico. Lastniki: Tone Logonder, akademski kipar, kupna pogodba 1965. Štefanija, mladoletna Romana, mladoletni Matej Logonder, sklep o dedo- vanju 1987, vsak 1/3. Akademski kipar Tone Logonder se je rodil 11. 1. 1932 na gruntu pri For- tunu v Pevnu. Mama Tona se ni Mladost je preživel na dedovem gruntu. Ko se je Tonetov stric Jože so ženski del sorodstva, ki je bil še doma, odpravili z dotami. Mama s Tonetom in sestri Mina in Johanca so odšli osebenkovat na Faro. Skoraj do smrti so se ženske, v spominu na grunt, ukvarjale s kmetijstvom na podedovanih njivah. Vse življenje so škripale z garami med Faro, Frjul do pevenskih njiv in nazaj. Na tem slikovitem predelu, ki so ga slovenski impresionisti, s pogledom na Lubnik, Matjaževo dolino, Križno goro, Pevno, na Snežnike in nazaj na Faro in Loko, obkroženo s hribi, se je v Tonetu budil umetniški talent. Po ume- tnoobrtni šoli v Ljubljani, na graverskem oddelku, je želel študirati slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost. Vpis na slikarstvo mu ni uspel, zato se je vpisal na kiparski oddelek. Ta neuspeh, pravil mi je, da mu je spodletelo pri prof. Božidarju Jakeu, ga je motil vse življenje. Pri profesorju Smerduju je diplomiral leta 1961. Ker svobodni poklic umetnika ni zadostoval za preživljanje, je Tone likovni pouk na osnovnih šolah, v Gorenji vasi in nazadnje na gimnaziji v Škofji Loki. Umrl je v prometni na 595 Pokorn. Rokopis 1908. 596 Pokorn. Rokopis 1908. 190 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE H IŠE Koroškem, 19. septembra 1987. Tone Logonder je precej redno razstavljal, predvsem na skupinskih razsta- vah. Samostojno retrospektivno razstavo s katalogom je dobil šele ob svoji petdesetletnici leta 1982 v galeriji na loškem gradu. Logondrovo delo je v celoti namenjeno javnosti. Razen nekaterih del iz na akademiji skoraj ni imel projekta, ki bi ga ne bil izpeljal za javnost. Logondrova plastika je tako nekako v celoti "spomeniška" oziroma javna. Njegova dela lahko razvr- stirno na Bil je iskan portretist. V tem žanru je dosegel zanimiv višek v portretu slikarja Antona Ažbeta. sva se pogovarjala o njegovih portretih. Prav za Ažbeta je Tone pripomnil, da "vsak dan ni nedelja", tako uspel in "nedeljski" se mu je zdel Ažbe. V mnogih drugih portretih je nekaj njegovih avtoportretnih potez, predvsem pri variantah za Groharja. Druga veja njegovih likov so kompozicije na ženo. Ta je lahko sto- ogrnjena s pledom, kot v skupini kot klepetulje. Indivi- dualne poteze so zabrisane, toda povsod je mamo Tono in teti Mino in Johanco. V tretje spadajo njegovi javni spomeniki, tudi nagrobniki. Pri teh je bil mnogokrat vezan na soprojekte, sodelavce in na Pri neka- terih spomenikih se pozna vpliv akademijskih in slikarja Iveta Šubica, katerega nasvete je Tone dostikrat modro sprejema!. Pri drobni plastiki, tudi uporabni, je bil Logonder popolnoma vezan na želje V teh primerih je prišla do izraza predvsem njegova solidna dovršenost. Ne smemo pozabiti na njegove redke slike, ki jih je namenil tistim, ki so vedeli za njegovo željo po študiju slikarstva. Zanimala ga je predvsem pokra- jina. Logondrovih del v neke izme je nebistveno. Po trdih življenjskih izkušnjah ni mogel biti drugega kot realist, ki je ljubil žlahtne trdne mate- riale, kamen in bron. Ljubil je gore, preplezal mnoge strme kamnite stene, sneg in led. Bil je preprost, na zunaj grob, vendar ves mehak, ranljiv in velikokrat nerazumljen. 597 Stara loka 69 Zidana hiša in leseno gospodarsko poslopje (1825). V!. št. 176 Deželne deske, XI/13. V!. št. 247, 421, 446,544,570; pare. št. 1/1 (1/2). Stare hišne št. 25, 1,33,56. Lastniki: Župnija Stara Loka. Družbena lastnina, kot upravni organ: Center za rehabilitacijo in varstvo 597 Andrej Pavlovec. Petdeset let kiparja Toneta Logondra. LR 29. 1982. str. 127-131: Andrej Pavlo- vec. Akademski kipar Tone Logonder. LR 34. 1987. str. 217-218 (nekrolog). 191 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ slepih Slovenije. vpisi 1948. 1950. 1964. Pokornov zapis iz leta 1908 je kratek. vendar podkrepljen z letnicami. Naj- predelavo priznava Kramerju. "ko se je radi poslopje ne- koliko dvignilo in preuredilo. Prvotno je bilo polovico manjše nego zdaj. ko je bilo po potresu 1. 1895 prav vkusno prenovljeno. Že leta 1677 se je na južni strani. pozneje 1. 1695 pa se je napravila v njem velika dvorana ali dandanes sprejemna sobana. V je 1. 1689 obokana klet. kuhinja in sobi za družino. V prvem nadstropju pa je obednica. uradna soba. dve sobi za sprejem in tujce ter ena soba kot župnikovo stanovanje. Leta 1757 leta 1787 - glej fresko. o. p.) so se vrata napravila nova in še marsikaj."598 Kramer nam je o v svojem zapustil naslednji zapis. Ker gre za zanimive predelave. poglejmo nekatere odstavke dobeseno.599 "Spodnja veža je bila z debelimi kroglami tlakana. krogel je semtertje manjkalo. zato je bilo treba skrbno gledati, da se ni nad luknjami izpodtaknil in padel. Na desni strani zraven vežnih vrat je bila globoko v zemljo izvrtana vinska klet. od tega naprej je bila stara družinska soba. prostorna sicer. pa polna stenic. mišij in drugega na levi roki sta bili dve jedilni shrambi in zraven dve kleti za kisal in krompir. Odtodi se je šlo po temnih stopnicah na srednji prostorni hodnik ali prvo nadstropje; na vsaki strani sta bili po dve gosposki sobi z nizkimi vratmi. v desnem kotu pa vsa zakajena kuhinja. PO hodniku so bile ob zidu razstavljene kuhinjske omare. škaf. skled- niki in druge take šare. Hodnik je bil z opeko tlakan. pa ves luknjast in izhojen. Iz tega nadstropja so bile napravljene slabe temne stopnice na izbo ali podstreho. Groza je obšla vsakoga. kateri je prišel na izbo! Streha je bila z deskami krita. vsa strgana in votla; o deževju je v sobe zatekalo in moral sem nad posteljo razpenajti dežnik. Namesto dimnikov so stale nad po poldrugi visoke luknje ali duški, po katerih se je dim pod streho valil in se lesenine prijemal; zatorej je bilo vse znotranje podstre- šje zakajeno. in s sajami prepreženo; seve. tudi vse v nevarnosti zaradi ognja! Pod izbo so bile na koncih napravljene in le z deskami zapažene žitne s slabim zaporom. V sredi med so stale tri stare velike omare. s starimi pismi ali listinami in vsakatero drugo plažo. "600 Potem je potožil nad nesnago in golaznijo ter brezvestnimi ljudmi. Ker mu kresija ni odobrila stroškov predelave. se je lotil dela po svoje. ob žu- pljanov. "Najel sem zidarjev in tesarjev. vzdignili smo hišo za štiri na- pravili nov oder pod streho. pokrili ga z opeko in vse dimnike izpeljal izpod strehe; sezidali smo pod streho novo žitnico s predali. Iz stare "hišterne" se je 598 Pokorn. Rokopis 1908. 599 Kramer. str. 59-61. 600 Kramer. str. 60. 192 ______ _ __________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE naredila kuhinja z jedilno shrambo, iz prejšnjih jedilnih shramb pa hištema z dvema sobama; iz stare kuhinje sem napravil trden arhiv, polovico hodnika pregradil in napravil novo vstopno sobo, da se z enim sedaj lahko zapro štiri vrata. Tako je sedaj še z novim spodnjim tlakom vse pre- delano, bolj pripravno, ognja varno, brez podgan, mišij in sploh tudi mirno in snažno."601 Jeseni leta 1867 je obnovil okna, pode in dal izdelati vrata z "dvoj- nimi stežaj i". 602 Stara Loka št 69. Nad portalom z letnico 1757 je freska grba freisinškega škofa Janeza Teodolja. V današnji se je ohranil portal s zapolnjenimi ra- meni z letnico 1757. Na sklepnem kamnu je hišna št. 1, kar kaže že na drugo numeracijo, in letnica 1868. Nad portalom je freska. Dva angela (putta) držita grb freisinškega škofa Janeza Teodorja (1727-1763). Fresko naj bina- slikal naš znani freskant Jelovšek.603 . V levo, v zahodnem delu zadaj, so še ohranjeni oboki. V 601 Kramer. str 61. 602 Kramer. str. 159. 603 Janez Veider. Umetna obrt na Škofjeloškem ozemlju. Škofja Loka in njen okraj. zbornik. 1936. str. 32. 193 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ---' __ desnem vzhodnem delu spredaj je še star obok, še iz zgodnjega 17. stoletja, saj kaže portal v ta prostor še porezani poznogotski lok. Stara Loka 70 VI. št. 715; pare. št. 574/3. Stavbo so vpisali leta 1983. Lastniki: Anica darilna pogodba 1970, Radovljica, Staneta Žagarja, blok 1. Stara Loka 71 VI. št. 716, 1173; pare. št. 574/4. Hišo (zgrajeno do tretje gradbene faze) so vpisali leta 1979. Lastniki: Jože Ravnikar, Križna gora 9, darilna pogodba 1977. Marija Ravnikar, darilna pogodba 1984 do 1/4. Jože Ravnikar, sporazum o razdelitvi skupnega premoženja med zakoncema 1988 (nazaj do celote). Stara Loka 72 VI. št. 95, 718; pare. št. 574/6. Prejšnja hišna št. 60. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Helena darilna pogodba 1970 (1983). Stara Loka 72 A VI. št. 95, 719, 1337; pare. št. 574/7. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Martina darilna pogodba 1970 (od 19854/8). Martina, Tatjana, Borut. Irena sklep o dedovanju 1985 in 1990, vsak 1/8. Stara Loka 73 VI. št. 95, 717; parc. št. 574/6. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Rudi in Terezija Kustec, darilna pogodba 1970, vsak 1/2. Stara Loka 74 VI. št. 369, 530, 1234; parc. št. 284. Hišo so z naznanilnim listom 1964 in 1980. 194 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Lastniki: Albin Demšar, ObLO Škofja Loka 1959 (1963, 1980), 1/2 Marija Demšar, ObLO Škofja Loka 1959 (1963, 1980), 1/2. Marko Demšar, darilna pogodba 1990 (1/2 od Albina). Stara Loka 75 V!. št. 95; pare. št. 212/1 in 212/2. Lastniki isti kot pri h. št. 62. Stara Loka 76 V!. št. 369, 1105, 1109; pare. št. 283 - so vpisali leta 1977. Lastniki: Rado Šešek, vknjižbena izjava 1977, 1/3. Stara Loka 77 Isto kot zgoraj. Lastniki: Debeljak, vknjižbena izjava 1977, 1/3. Stara Loka 78 Isto kot zgoraj. Lastniki: Ivana Langerholc, vknjižbena izjava 1977, 1/3. Stara Loka 79 V!. št. 523; pare. št. 549/8 = 272. Lastniki: Cveta Jugovic, ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 80 V!. št. 369, 531, 557,1371; pare. št. 282. Hišo so vpisali leta 1962. Lastniki: Pavel Pirc, ObLO Škofja Loka 1962. Franc Pirc, darilna pogodba 1985, 1/2. Stara Loka 81 V!. št. 525; pare. št. 549/9 = 273. Lastniki: Jože Košir, ObLO Škofja Loka 1959. 195 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE __ _ _ ____________ _ Stara Loka 82 VI. št. 529; pare. št. 549/3 = 281. Hišo so vpisali leta 1985. Lastniki: Pavel Štremfelj, ObLO Škofja Loka 1960 in darilna pogodba 1985, do 2/4. Marjan Štremfelj, isti pridobitni naslov, do 1/4. Marija Štremfelj, rojena Frelih, isti pridobitni naslov, do 1/4. Stara Loka 83 VI. št. 524; parc. št. 549/10 = 274. Lastniki: Zorka Žagar, ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 84 Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 85 VI. št. 97, 520; parc. št. 275 . Hišo so vpisali leta 1962. Lastniki: Rozalija Martinjak, ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 86 VI. št. 309, 533; pare. št. 280. Lastniki: Jože Dolenc, ObLO Škofja Loka 1962. Stara Loka 87 VI. št. 522; parc. št. 549/11 = 276. Lastniki: Stane Dolenc, ObLO Škofja Loka 1958 (od 1983 1/2). Stanka in Janez Toni, darilna pogodba 1983, vsak 1/4. Stara Loka 88 Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 89 VI. št. 521; parc. št. 549/12 = 277. Lastniki: Pavel Ješe, ObLO Škofja Loka 1959. Pavla Ješe 4/6, Zdenka Kaufman, 1/6, Milena Ješe 1/6, sklep o dedo- vanju 1981. 196 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Stara Loka 90 VI. št. 369, 532; pare. št. 549/7 = 279. Lastniki: Leopold ObLO Škofja Loka 1962, menjalna pogodba 1981 in geodetske uprave 1985. Stara Loka 91 VI. št. 97, 519; pare. št. 278 = 549/13. Lastniki: Francka Dolenc, ObLO Škofja Loka 1959. Stara Loka 92 VI. št. 90, 540; pare. št. 545/11 = 301. Lastniki: Ježe Kastelic, SO Škofja Loka 1966. Stara Loka 93 VI. št. 90, 548; pare. št. 545/2. Stavbo so vpisali leta 1986. Lastniki: Ivan Harej, ObLO Škofja Loka 1962. Stara Loka 94 VI. št. 90, 545; pare. št. 545/10. Stavbo so vpisali leta 1992. Lastniki: Jože Benedik, ObLO Škofja Loka 1961. Stara Loka 9 S VI. št. 90, 541; pare. št. 545/3. Stavbo so vpisali leta 1992. Lastniki: Franc Kalan, ObLO Škofja Loka 1961. Stara Loka 96 VI. št. 90, 547; pare. št. 545/9. Hišo so vpisali leta 1984. Lastniki: Stane Logonder, ObLO Škofja Loka 1961 in SO Škofja Loka 1970. Stara Loka 97 VI. št. 90, 542; pare. št. 545/4. 197 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ ______________ _ Hišo so vpisali leta 1986. Lastniki: Janko Šmid, ObLO Škofja Loka 1961 in SO Škofja Loka 1964. Vera Šmid, vknjižbeno dovoljenje 1986. Stara Loka 98 VI. št. 90, 543, 874; pare. št. 298 = 545/8. Lastniki: Maks Megušar, SO Škofja Loka 1968. Marija Megušar, vknjižbena izjava 1988, 1/2. Stara Loka 99 VI. št. 90, 538; pare. št. 545/5. Stavbo so vpisali leta 1985. Lastniki: Ivan Timošek, Mira Nose, Agata Ropoša, Janez Timošek, vsak 1/4, SO Škofja Loka 1965 in sklep o dedovanju 1985. Mira Nose, Agata Ropoša, Janez Timošek, vsak 1/3 sklep o dedovanju 1993 (1/4 od Ivana Timoška). Stara Loka 100 VI. št. 90, 539, 631; pare. št. 297 = 545/7. Hišo so vpisali leta 1966. Lastniki: Ivo Benedik, ObLO Škofja Loka 1961 in SO Škofja Loka 1964. Stara Loka 101 VI. št. 90, 546; pare. št. 545/6. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Franc Hafner, ObLO Škofja Loka 1962 in kupna pogodba 1965. Stara Loka 102 VI. št. 90, 1220, 1373; pare. št. 549/l. Lastniki: Zvone Tržan, vknjižbena izjava in potrdilo SO Škofja Loka 1985. Stara Loka 103 do 106 Ni hiš, ne hišnih številk. Stara Loka 107 Hišna številka ni v uporabi in je bila v geodetskih evidencah rezervirana za sedanjo hišo Stara Loka 147 A. 198 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Stara Loka 108 VI. št. 90, 1220, 1296; pare. št. 545/38. Lastniki: Janez in Marjeta Tomažin, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 109 VI. št. 90, 1220, 1267, 1268; pare. št. 545/39. Hišo so vpisali leta 1985. Lastniki: Valentin in Kristina Kalan, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 110 VI. št. 90, 1220, 1271, 1272; pare. št. 545/28. Hišo so vpisali leta 1986. Lastniki: Avguštin in Mirjam vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 111 VI. št. 90, 1220, 1303, 1304; pare. št. 545/25. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Ivan in Tanja vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 112 VI. št. 90, 1220, 1269, 1270; pare. št. 545/30. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Ljudmila in Josip Juraja, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 113 VI. št. 90, 1220, 1265, 1266; pare. št. 545/31. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Dušan in Marija vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 114 VI. št. 90, 1220, 1283, 1284; pare. št. 545/32. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Franc Tinka Slavka Jesenko, vknji- žbena izjava 1982, vsak 1/3. 199 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ Stara Loka 115 VI. št. 90, 1220, 1321, 1322; pare. št. 545/33. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Franc in Julija Pisanec, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 116 VI. št. 90, 1220, 1287, 1288; pare. št. 545/34. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Franc in Majda Košir, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 117 VI. št. 90, 1220, 1281, 1282; parc. št. 545/35. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Matija in Antonija Jelenc, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2, Stara Loka 118 VI. št. 90, 1277, 1278; pare. št. 545/36. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Ivan in Lucija Rolih, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 119 VI. št. 90, 1220, 1299, 1300; pare. št. 545/37. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Ivan in Zora - Ljuba Gorenc, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 120 VI. št. 90, 1220, 1291, 1292; pare. št. 545/13. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Milan in Marija Bernik, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 121 VI. št. 90, 1220, 1273, 1274; pare. št. 545/14. Lastniki: Albin in Alojzija Šetina, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 122 VI. št. 90, 1220, 1275, 1276; parc. št. 545/15. 200 ______________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Stane in Marija Rant, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 123 VI. št. 90, 1220, 1279, 1280; pare. št. 545/16. Hišo so vpisali. leta 1982. Lastniki: Jakob in Ivanka Gartner, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 124 VI. št. 90, 1220, 1289, 1290; pare. št. 545/17. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Jože in Zlata Ramovš, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 125 VI. št. 90, 1220, 1301, 1302; pare. št. 545/18. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Vinko in Tatjana Nastran, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 126 VI. št. 90, 1220, 1326, 1327; parc. št. 545/19. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Ivan in Slavka Jereb, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2 . Stara Loka 127 VI. št. 90, 1220, 1425; pare. št. 545/20. Hišo so vpisali leta 1991. Lastniki: Marko Derlink, vknjižbena izjava 1990. Stara Loka 128 VI. št. 90, 1220, 1285, 1286; parc. št. 545/21. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Janez in Danica Jugovec, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 129 VI. št. 90, 1220, 1297, 1298; pare. št. 545/22. Hišo so vpisali leta 1982. 201 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________________ _ Lastniki: Milan Šifrar 3/10, Olga Šifrar 3/1 0, Edvard Šifrar 2/1 0, mladoletni Simon Šifrar 2/10, vknjižbena izjava 1982. Stara Loka 130 VI. št. 90, 1220, 1324, 1325; pare. št. 545/23. Hišo so vpisali leta 1983. Lastniki: Janko in Ana Dolenc, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 131 VI. št. 90, 1220, 1317, 1318; pare. št. 545/24. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Franc in Gabrijela Debeljak, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Gabrijela Debeljak, sklep o dedovanju 1986, 2/6 od Franca. Nika Debeljak, sklep o dedovanju 1986, 1/6 od Franca. Stara Loka 132 VI. št. 90, 1220, 1306, 1307; pare. št. 545/25. Hišo so vpisali 1982. Lastniki: Božidar in Berta Borštnar, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2 oz. 2/5 . Damjan Borštnar, darilna pogodba 1983, 1/5. Stara Loka 133 VI. št. 90, 1220, 1308, 1309; pare. št. 545/26. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Marjan in Lidija vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 134 VI. št. 90, 1220, 1293, 1294; pare. št. 545/27. Hišo so vpisali leta 1982. Lastniki: Tone in Nuša Rakovec, vknjižbena izjava 1982, vsak 1/2. Stara Loka 135 do 138. Ni hiš, ne hišnih številk. Stara Loka 139 Gospostvo Škofja Loka, gadmarski urad, urb. št. 2083, 2080, 2058. Tobakar, Porenta, Porentova bajta, Verban, Urban; zidana hiša 202 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOfJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE (1825), podsed - podružnik. VI. št. 71,404, 1376; pare. št. 57 = 570/4. Stare hišne št. 34, 52 , 49, 62. Lastniki: Lorenc Šifrer in žena Elizabeta, rojena Kuralt, lastnika okrog leta 1781 (ARS - 47/57, 48/131; 1/140). Urban Porenta (1770-1846), zamenjava 1786. Mica Porenta, pogodba 1844. Franc Hafner, pogodba 1850. Marko Hafner, prisojilo 1857. Franc Hafner iz Binklja, prisojilo 1877. Ivana Hafner iz Binklja, prisojilo 1937. Elizabeta Langerholc, rojena Hribernik, pogodba 1978. Franc Langerholc, darilna pogodba 1986 (1/6 oziroma 1/12). Danica Langerholc, darilna pogodba 1987 (1/12 od Franca). Franc Langerholc, dodatek k darilni pogodbi 1986 (1/12 od Elizabete). Danica Langerholc, dodatek k darilni pogodbi 1986 (1/12 od Elizabete). Franc Langerholc, sklep o dedovanju 1993 (8/12 od Elizabete). Hiša je spadala k Porentovem gruntu v Binklju, kjer so se ves pisali Porenta in Hafner. Hafner se je priženil na grunt v Binklju v prvi polovici prejšnjega stoletja. Skupno lastništvo je bilo do leta 1937. ime je prišlo iz priimka in od tobaka. Verjetno se je nek prednik ukvarjal s toba- posli. Hiša stoji pravokotno na ulico. Leta 1825 je bila zidana in Pred desetletji so jo popolnoma predelali. Iz podaljška, kjer je bil hlev, so nastali novi stanovanjski prostori. Od stare hiše sta ohranjeni dve okenski mreži v kleti in portal s tremi okrasnimi kamni. Na sklepniku je h. št. 52 iz druge numeracije, kar kaže, da je portal nastal že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja. Stara Loka 139 A Prizidana hiša. Pred leti so stavbo št. 139 podaljšali. Nov trakt je dobil hišno št. 139 A. Prizidani del je nadstropen. Lastniki: Isti kot pri št. 13 9. Stara Loka 140 Gospostvo: Stara Loka, urb. št. 64, 64 a, 111, rect. 58, 58 a. Šinkova Micka; nova hiša, kajža, ustanovili lastniki iz stare hišne št. 53, danes Stara Loka 44. VI. št. 102; pare. št. 58. 203 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ ____________ -----'_ Stare hišne št. 73, 50, 63. Lastniki: Pavel Volgemut iz Stare Loke 44, lastnik Matevž Bernik (1778-1842), kupno pismo, nakup 1825 (IV/l82). Tomaž Bernik, sin (1808-1861), pogodba 1842 (VI/33). Jera na pogodba 1877, Marija kupna pogodba 1881. Lucija Bogataj, kupna pogodba 1882. Marija Šink iz Pevna, prisojilo 1935. Terezija Nastran, sklep o dedovanju 1972. Anka in Cveto Šilar, kupoprodajna pogodba 1978, vsak 1/2. ime je nastalo iz osebnega imena in od Marije - Micke Šink. Matevž Bernik je imel Mino. S to se je leta 1840 Andrej Matevž si je izgovoril hišni kot. Andrej je bil doma v Bižah, Bižar- jev oziroma Marofarjev (V/553). Na tej lokaciji v Gasi je sedaj nova hiša. Stara loka 141 Gospostvo: Stara Loka, urb. št. 63 , rect. 57. Medved, Kalanova bajta; zidana hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 75; pare. št. 59. Stare hišne št. 36, 54, 51, 64. Lastniki: Lorenc Eržen, lastnik okrog 1783 (NŠKAL, St. L., knjige fase. 2, urbar 1783- 1847). Marko Eržen s. d. Luka Eržen, lastnik okrog 1796 (II/l55). Jožef Eržen (1795-1857), prisojilo 1819 (IV/4). Maruša Eržen, rojena Kalan, vdova, prisojilo 1858 (X/121). Marija Grohar, rojena Eržen, prisojilo 1867. Gašper kupna pogodba 1868. Jernej kupna pogodba 1870. Marija rojena Golob, kupna pogodba 1870. Marija Ravnihar, pogodba 1921. Angela Ravnihar, pogodba 1940. Lojzka Pokorn, Vešter 19, darilna pogodba 1986. imeni sta verjetno prinešeni. Luka Eržen se je leta 1796 z Mico Bernik, Valentina Bernika (11/155) . Marija Grohar je bila v soro- du z Blažeškovci, Stara Loka h. št. 19. Hiša stoji vzdolž ulice. Leta 1825 je bila zidana in so jo predelovali, ker je pogorela. Klet je obokana na traverze. Kvalitetni stavbni niso ohranjeni. Na koncu lesenega ganka je ohranjeno staro "suho" (na štrbunk). 204 ________________ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE Stara Loka 142 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 24, reet. 32. Bilban, Pri Molu; kajža, 1/3 grunta. VI. št. 94; pare. št. 185. Stare hišne št. 37,64,52,65. Lastniki: Primož Mrak, zidar, lastnik 1744, 1752, 1756, 1779, reetifieirter Kaufreehts- besitzer, (TK-BT-44/239; Urbar E 1744, 1756, 1779). Marija Hostnik, rojena Mrak, dedinja s. d. Jurij Hostnik, sin, pogodba 1800 (II/15; Urbar E/C). Martin Eržen, kupna pogodba 1841 (V/528-532). Uršula Vilfan, kupna pogodba 1841 (V/540-542). Franc Šifrer, kupna pogodba 1868. Marjeta Košnik, prisojilo 1887. Helena Košnik (vuIgo Košnikova), Sv. Duh št. 5, prisojilo 1890. Neža Sovinc, kupna pogodba 1901. Anton ženitna in dedna pogodba 1922. Katarina pogodba 1928. Milan Oter, avtoklepar, sklep o dedovanju 1974. Od kod ime Vilfan je po Bilban. se ime veže na Dr. Rudolf Andrejka razlaga Bilban= Wilfan iz nem- Wulffen, deminutiv iz imena Wolfgang. Takšnega imena pri meni znanih lastnikih nisem našeI.604 Mol lahko pomeni tudi vodni pesek, miv- ko.605 S hišo je bilo ob nastavitvi katastra nekaj narobe. Dobila je šele visoko pareelno št. 185. Katarina je imela od leta 1929-1933 trgovino z mle- kom (Rl168), Anton pa v letih 1932-1934 trgovino z jajci, iz- delki in zelenjavo (Rl68). Staro hišo so podrli. Nova stoji nekoliko odmaknjena od Gase. Stara Loka 143 Gospostvo: Stara Loka, urb. št. 62, reet. 56. Cober, lesena in kamnita hiša (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 76, 1363; pare. št. 60. Stare hišne št. 38, 55, 53, 66. Lastniki: Jernej Marenk, lastnik okrog 1783 (NŠKAL, Ž. St. L., knjige fase. 2, urbar). Andrej Marenk s. d. Miea Marenk in mož Luka Maher, pogodba 1783 (II/87). Franc Maher (1787-1855), pogodba 1811 (III/105). 604 Rudolf Andrejka. Doneski...o. d .. str. 328. 60S Pleteršnik 1/599. 20S KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________________ _ Jakob Maher (1831-1855), pogodba 1855 (VIII/299). Gregor Maher, prisojilo 1856 (VIII/299). Anton Jeran (1820-1890), notarska kupna pogodba 1858 (VIII/299). Marija Jeran, prisodilo 1890. Uršula Jeran (1905), na pogodba 1897. Jože Koroška Bela, sklep 1952. Franc Ramovš in Marija Ramovš, rojena Košir, kupna pogodba 1959, vsak 1/2. Rezka in Stane Bernik, darilna pogodba 1985, vsak 1/4. Odkod izvira hišno ime, se ne da ugotoviti. Bezlaj ima v slovarju besedo Pomena ne razloži slovensko, navede le izraz "satureia", od latinsko se - jati. (satus-us, sejanje, setev, sajenje). Verjetno je razlago povzel po Pleteršni- ku. je ime prišlo od šoba, šobast. kar je manj verjetno, saj je šlo tudi za zapis Cober. 606 Mica Maher je bila leta 1798 že vdova (II/l16). Franc Maher je imel za ženo Mico, rojeno Ažbe (IV/23 O). Franc Mohar je trgoval s platnom (IV/22 O) . Hiša stoji ob cesti. Leta 1825 je bila in mešano zidana. Sedanji lastnik Franc Ramovš se spomni iz pripovedovanja, da je bil zahodni del stavbe lesen in so ga prezidali pred drugo svetovno vojno. Klet pod h išo j e bila obokana na traverze okrog leta 1913. Vzhodni del stavbe je bil prezidan pred leti in je sedaj nadstropen. Na koncu hiše je ob cesti vodnjak, ki so ga uporabljali skupaj s sosedi. Stara Loka 144 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 19. Boštjanc, Boštjenc; lesena in zidana hiša, leseno gospo- darsko poslopje (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 93 , 97; pare. št. 61 = 552/3, gospodarsko poslopje 62 = 552/3. Stare hišne št. 39, 63, 54, 67. Lastniki: Jakob Ažbe, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-20). Jurij Ažbe (1754-1833), lastnik 1805 (II/51-52). Štefan Ažbe, sin, pogodba 1811 (II/72, 73). Maruša Ažbe (1798-1879), Dolinar, Štefanova sestra, obravnava 1824 (II/209-212). Johan (1824-1896), kupoprodajna in pogodba 1857. Alojzij pogodba 1895. Janez kupna pogodba 1930. Ana darilna pogodba 1963. Janez Rudolf Vešter 1, sklep o dedovanju 1985. Štefan Ažbe je umrl že leta 1821 (II/72- 73). Nasledila ga je sestra Maruša, 606 Pleteršnik 1/107; ES . 1/85. 206 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ki se je s tkalcem Johanom Dolinarjem od Sv. Petra v Hribih (II/241). ime je prišlo verjetno od imena, ki ga ni v naštetih rodovih. Veže se predvsem na katerih rod se je razširil, in prinesel to ime. Leta 1825 je bila hiša združena z gospodarskim poslopjem in še mešano zida- na. Severozahodni del stavbe je starejši, saj je tu z strani ohranjen polkrožni portal, ki kaže še v 2. polovico 18. stoletja. Nad portalom so pozneje vzidali gotsko konzolo, osmerokotno, kombinirano z živalskim gobcem. Ver- jetno so jo prenesli iz stare podrte župnijske cerkve. Velike prezidave je hiša doživela po potresu leta 1895. Na portalu iz ometa je letnica 1898, hišna št. 63 in inicialki A B (Alojzij Obstoji podnivojska klet, obokana z dvema plitvima obokoma z vmesno oprogo, še iz 19. stoletja. Oboki v veži in v bivšem hlevu so plitvi, iz po potresu leta 1895. Verjetno je takrat hiša dobila tudi novo fasadno preobleko in veliko proti Gasi, za prelom stoletja. Na zadnji strani ima malo ponovitev, ki služi kot svetlobnica in komunikacija za podstrešje. Ker je ta obrnjena na je majhna in neugledna. Hiša je pokrita sskriljem. Alojzij je bil znan zidarski mojster. Obrt je imel od leta 1893 dalje, obnovil jo je leta 1931 (RJ132). Stara Loka 145 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 18. Blažet (1825), Blažetk, lesena hiša (1825); kupnopravna kajža, 1/3 grunta. VI. št. 92, 338, 596; pare. št. 63 = 551/2. Stare hišne št. 40, 62, 55, 68. Lastniki: Blaž Arhar?, tkalec, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-19). Anton Arhar, lastnik 1790 (I B/7-9). Johan Arhar (1790-1859), sin, tkalec, pogodba 1808 (I1/67). Martin Arhar, sin, pogodba 1849 (IV/90). Barbara Arhar, prisojilna listina 1856. Andrej Cankar, pogodba 1900. Terezija Cankar, pogodba 1911. Marija Hafner, kupna pogodba 1912. Franc Hafner, prisojilo 1937. Marija Hafner, rojena Golob, mladoletni Franc Hafner, mladoletna Majda Hafner, sodna 1945, vsak 1/3. Stanislav Šink, mizar, in Marija Šink, kupna pogodba 1965, vsak 1/2. ime je ostalo po Blažu, drugo pa je verjetno prinešeno. so izdelovali = kontrolirane mere, kot npr. puštalski Leta 1825 j e bila hiša še v celoti lesena. Sedanja zgradba je bila pozidana leta 1852, na kar kaže portal s to letnico, hišno št. 62 in inicial- 207 KNJIGA V LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE _________________ _ ka ma J A = Johan Arhar. V veži in kuhinji so ohranjeni plitvi oboki iz 2. po- lovice 19. stoletja. Veža je precej zalomljena, kar kaže na razširitev hiše. je bila v njej Stara Loka 146 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 25 . Kolatar (1825), Kolorater, Koloratar, Kolovratar; lesena hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. VI. št. 91, 801; parc. št. 64. Stare hišne št. 41, 61, 56, 69. Lastniki: Anže radt(radl)macher, lastnik 1752 (TK-BT-67/313-26; II/41- 42). Matevž (Tschuck), tudi tkalec, lastnik 1791 (Ij63) . Valentin (1804-1837), sin, obravnava 1824 (II/223-225). Johan Dolinar, prisoj ilo 1839 (II1/180). Marija Dolinar (1827-1911), obravnava 1840 (II1/212). Jakob Hafner (1823-1893), pismo 1849. Marija Hafner, pogodba 1892. Matevž zidar, pogodba 1927. Marija in Majda Benedik (1976), darilna pogodba 1970 in 1973, vsaka 1/2. Mladoletni Igor Benedik, pogodba 1991, 1/2 od Majde Benedik. Matevž tudi je umrl leta 1817 (II/223) . Valentin je bil njegov sin iz drugega zakona (II/223-225). se je leta 1829 z mladoletno Mico Svolšak iz Veštra (III/97) . Priimek so pisali z u-jem, ii-jem (s preglasom) in z i- jem. ime je prišlo od Anžeta, ki je bil kolar - kolatar (Radmacher). Stara hiša je bila vzdolžna ob Gasi in je podrta. Nova hiša je nekoliko uma- knjena v Stara Loka 147 Gospostvo: Beneficij sv. Ane (na gradu), pozneje mestna farna gilta v Škofji Loki (Stadtpfarrhofsgiilt Lok), urb. št. 1. Jurca, Alovc; zidana hiša in leseno gospodarsko poslopje (1825); ku- pnopravni grunt. VI. št. 90, 1189; pare. št. hiša 65 = 672/4, gospodarsko poslopje 67 = 672/3. Stare hišne št. 42, 59, 57, 70. Lastniki: Anže Hartman, lastnik 1752 (TK-BT-31/20). Valentin Hartman (1760-1846), lastnik okrog 1770 (Sv . Ana-I/15). Jožef Pintar (1788-1865) s Križne Gore, kupna pogodba 1832 (Int. B. Pfarrhofs Stadt Lack I/310). Tomaž Pintar (1843-1874), prisojilo 1868. 208 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Jera, vdova Pintar, Porenta (1843-1911), prisojilo 1875. Peter Porenta, pogodba 1908. Leopold Bizant, pogodba 1967. Pavla Jesenovec, rojena Bizant, in Stane Jesenovec, darilna pogodba 1979, vsak 1/2. Stanka Jesenovec, darilna pogodba 1988, 1/2. Franc darilna pogodba 1990, 1/2. Grunt je bil vpisan v posebni zemljiški knjigi Grundbuch der vereinigten Pfarrhofs Glilten in Lak, str. 73. Ta zemljiška knjiga je nastala iz vse cerkvene posesti, ki jo je podedovala loška župnija. H gruntu je spadala kajža, stara h. št. 60, ki ni bila nikdar odtujena. Valentin Hartman je bil dolgoletni lastnik, toda s precej usodo. Ves se je zadolževal in prodajal posest. Leta 1816 je Valentin Hartman priznal zadolžnico za 212 gld nemške vrednosti, ki so jih doma dolgovali crngrobški cerkvi že od leta 1769. Leta 1803 je prodal Valentinu (tudi Martinu) in Jakobu Polancu (oba iz Pevna) delež v Bižah za 200 oziroma 300 gld deželne vrednosti (Ij90; G-19/128). Pla- ni niti poslom, ki so se zato vknjižili na grunt (Ij174). Za ženo je imel Marušo, rojeno Hafner. 607 Vse kaže, da nista imela otrok in nista sama obde- lovala vsega Leta 1816 je dal v zakup njivo "doma na vert" nun- skemu samostanu (Ij18). V teh pogodbah iz let 1816 in 1817 se že pojavljajo dvojne hišne številke, stare in nove. Valentinu so se dolgovi množi li (Ij61). Okrog leta 1817 mu je umrla žena in spet ni mogel terjatev (Ij78- 80). Jožef Pintar s Križne gore je posestvo kupil za 1700 gld v kovancih (MM). Posestvo je bilo zadolženo in tudi dolg do crngrobške cerkve še ni bil Dolgove so v kupnino. Novi lastnik je moral prevzeti na stanovanje v kajži, stara h. št. 60, Valentinovo sestro Uršo Kuralt in njeni Špelo in Nežo (Ij31 O) . Prav je, da je grunt obstal, ker je bil tako zadolžen. Leta 1825 je bila hiša zidana in Pred leti so jo podrli. Od stare hiše so ohranili gospodarski del, ki je novi hiši. Ta prostor je obo- kan na osrednji kamniti slop, ki bi bil lahko še iz 18. stoletja, saj pozneje Valentin ni imel denarja za tako ambiciozne arhitekturne prezidave. Iz tega prostora je vhod v starejši del stavbe, ki je bil prizidan kot samostojno telo. Prostor je kvadraten in podnivojsko podkleten. Nad kletjo je kimnata Portal v kimnato je še polkrožno in bi lahko bil iz 17. stoletja. Na zunanjosti tega dela se je ob nadzidavi stene leta 1993, ko so omet, pokazala freska Križanja. PO stilnih elementih bi jo lahko dati- rali še v pozno 17. stoletje. Freska je ob nadaljnjih gradbenih delih propadla . Kmetijo obdelujejo. Stara Loka stara h. št 60 (57) Gospostvo: v Škofji Loki. 607 Intabulations Buch des Pfarrhofs Stadt Lack IJll. 209 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ___________ ---'_ Jurcova, Alovcova kajža, zidana, nad stropna hiša z gospodarskim poslopjem. VI. št. 90, 357; pare. št. 66 = 672/5. Lastniki: Isti kot na gruntu h . št.147. H gruntu je spadala t. i. Jurcova ali Alovceva kajža. Lastniki so bili isti kot na gruntu. ni bilo stanovanjskih potreb, so bajto dajali v zakup. Leta 1842 jo je dal Jožef Pintar v zakup Jerneju za pet let po 20 gld na leto.608 Februarja 1952 je bajta pogorela. Obodno zidovje so k prizidanemu gospodarskemu poslopju. V notranjosti poda se še vidijo zazida- na okna in polkrožno portal. Uradno so spremembo name- na vpisali v zemljiško knjigo leta 1980. Stara Loka 147 A Nova hiša. VI. št. 1207, 1250; pare. št. 672/2. Lastniki: Pavla Jesenovec in Stane Jesenovec, darilna pogodba 1980, vsak 1/2. Stara Loka 148 Ni hiše, ne hišne številke. Stara Loka 149 Gospostvo Sv . Duh (Ehrenau), urb. št. 23, rect. 3I. Hostenk, Hostnik, bajta; zidana in lesena hiša (1825); kupnopravna kajža, 1/3 kmetije. VI. št. 89, 422; pare. št. 68. Stare hišne št. 44, 58, 58, 7I. Lastniki: Jera Logonder, tkalka, Kaufrechtsbesitzer, ratificirt. vpisana 1744, 1752, 1756 (TK-BT-44/239; Urbar E 1744, 1756). Marija Štrekl, lastnca okrog 1779 (Urbar E 1779). Valentin Štrekl (1798-1847), pogodba In dokaziIno pismo 1810 (Il/23-24). Neža Štrekl, prisojilo 1842 (VI/89-91). Mladoletni Blaž Šinkovec iz kupna pogodba 1849 (VI/l12- 115). Neža Štrekl, kupna pogodba 1851 (VI/219-221). Marija Bergant iz Stare Loke 150, prisojilo 1895. Avgust Bergant iz Stare Loke 150, pogodba 1936. Tomaž Bergant, sodni sklep 1945. Mladoletni Jožef Bergant, o dedovanju 1949. 608 Intabulations Urkunden Buch der Stadtpfarrhofsgiilten zu Laak 11/111 . 2 1 0 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Stara Loka št 149. Poznogotskj portal s porezanimi robovi in ostanki poslikave. Bajta je bila solidno grajena in je imela nekaj zemlje in gozda. Mladole- tnemu Blažu Šinkovcu so kupili to posest za 1750 gld. kar je bila velika vsota (VI/112-ll5). Neža Štrekl je bajto kupila nazaj. ker je bil Blaž pri vojakih in j e posest prodal (VI/2l9-22l). Pozneje so bajto dobili Berganti. lastniki sosednjega grunta. Stavba leži ob ulici. Leta 1825 je bila hiša mešano zidana. Od stare bajte je ohranjen portal in del fasade ob njem. Portal je poznogotski. s porezanimi ro- bovi. Kamnoseške dele je obdajala fresko poslikava v obliki slavoloka. Posli- 211 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ____ _ ______ _ _ __ _ kava se še vidi. Stara je tudi podnivojska klet z portalom, ki bi lahko bil še iz 17. stoletja. Hiša je brez številke, ker jo je lastnik prenesel na novo hišo v bližini. Stara Loka 149 Nova hiša. VI. št. 422; zemljiška parcela 542. Lastnik je prestavil hišno številko iz stare hiše. Lastniki: Isti kot zgoraj. Stara Loka 150 Gospostvo: Kapela sv. Trojice in vikariatska cerkev sv. Jakoba v Škofji Loki. urb. št. 2; delež: Gospostvo Škofja Loka, cerkev v Stari Loki, župni- v Stari Loki. Na Mrutth (1825), Mruž, Ambruž, kamnita pri- tli hiša in dve gospodarski poslopji (1825); grunt. VI. št. 77, 78, 79; parc. št. 70. Stare hišne št. 45, 56, 59, 72. Lastniki: Anton Grohar, lastnik pred 1789 (T-3/21). Andrej Grohar ali Sušnik, sin, lastnik 1795 (T -2/9). Andrej Bergant, kupna pogodba 1802 (T -3/34). Franc Bergant (1799-1876), obravnava 1819 (1830). Jernej Bergant (1838-1919), notarska pogodba 1869. Marija Bergant, pogodba 1919. Avgust Bergant, pogodba 1936. Janez Bergant, pogodba 1984. Anton Grohar ali Sušnik je imel dva priimka, kar je bilo v drugi polovici 18. stoletja še pogosto. Imel je sina Andreja in še otrok, ki so se 1789 do- govorili glede materinega deleža v Antonova žena je bila Mica Sušnik, leta 1789 že pokojna (T-3/21). Andrej Grohar - Sušnik se je leta 1795 zadolžil za 600 gld deželne vrednosti pri gospodu Jožefu Krennerju, mestnem irharju v Loki (T -2/9). Andrej Bergant je kupil posestvo leta 1802 za 1900 goldinarjev deželne vrednosti (T -3/34). Rod Bergantov naj bi prišel od Sv. Barbare. Vse kaže, da je imel tudi Andrej Bergant denarne težave, saj je del prodal. Leta 1807 je prodal delež (Gemeinantheil) Per Sna- men s. Josepha za 400 gld deželne vrednosti Jakobu Porentu iz Virloga, drugi delež Matiju Jerebu iz Virloga, stara h. št. 15, po Orlu za 300 gld, in tretji delež za 150 gld Jeri Jereb iz Virloga, stara h. št. 14, pri Franconu (T- 3/45-45). Do leta 1824 še niso bila izvršena in so takrat vpisovali su- 212 ________ _ ______ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKIlll. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE perintabulacije. 609 Bergant je prodajal deleže verjetno za sedanjim Mariji- nim znamenjem pri Fortunovcu. V drugi polovici prejšnjega stoletja so zgra- dili novo znamenje, ki ga je poslikal Janez Gosar iz Dupelj. Na hrbtni strani ima še fresko sv. Jožefa, kar kaže na tradicijo znamenja. Je bilo v Virlogu tudi samostojno Jožefovo znamenje? Stara Loka št 150. Obnovljena freska t. l. Krleže akademskega sJikO/ja Lojzeta CemažO/ja. 609 Intabulations Buch des Pfarrhofs Stadt Lack 1/106-109. 213 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ --' __ Andrej Bergant je leta 1806 kupil kajžo (113 kmetije) na Trnju, stara hišna št. 6, Pri Flintežu. Šele leta 1817 so jo prepisali na sina Johana, ki jo je prodal naprej leta 1820 (G-35/68). Andrej Bergant je umrl že leta 1809. so urejali šele v letih 1817 do 1819. Andrej je otrokom zgovoril visoke dote v denarju in (G-35/68). Naslednik Franc Bergant je imel za ženo Ma- rijo Mure (1803-1872) iz Sopotnice. Kmetija je bila podložna Kapeli sv. Trojice na Placu v Loki . To je bil star Schwarzov beneficij iz preloma 15. v 16. stoletje, ki se je še pozneje delil. Tako sta bila beneficij sv. Trojice in beneficij kapele sv. Trojice PO delitvi fare 1804 je kmetija ostala novi župniji v Škofji Loki.61O ime v tem primeru verjetno ni iz imena, saj se v zadnjih kot 200 letih ne pojavlja noben Ambrož. V franciscejskem katastru piše Na Mrutth, nemško Am Ruth = Amruth = Mruth, Mrut, Rute po- meni šibo, prot = v šibju. Verjetna je tudi razlaga od nemške besede Rutsch = usad, melina, na usadu. Za hišo je proti vodi strm breg. V listinah piše, da je kmetija ležala "In art Na Hribu", kar daje lokaciji poseben pomen. Pri drugih kmetijah in kajžah ni nikdar navedena lega. Ta lokacija bi bila možna za enega od treh Farmacherjevih dvorcev oziroma hub v 16. stoletju. 611 Leta 1825 je bila hiša zidana in z dvema gospodarskima poslo- pjema. Gotovo kmalu po letu 1825 so hišo za nadstropje dvignili in prizidali kamro. Današnji izgled je ohranil zunanjost z majhnimi okenci z okviri iz 18. stoletja v Venem oknu je še bogato kovana okenska mreža. PO potresu leta 1895 je hiša dobila rahlo portal z letnico 1899, hišno št. 56 in inicialkama JB (Jernej Bergant). Iz istega je podoben, vendar manj ambiciozen portal v hlev. Ta je obokan na traverze. Notranjost hiše je bila predelana in se niso ohranili stari stavbni Posebnost hiše sta dve kleti. ena za drugo pod hišnim delom. Vhod je od zunaj, kar da misliti na starost teh prostorov in prvotno lego hiše. Portal v kleti je polkrožno in je še gotsko pore- zan. Lahko je še iz konca 16. stoletja. Tudi kletni banjasti oboki spadajo v tisti Hiša stoji na izpostavljenem mestu ob koncu vasi. S stranico je obrnjena na ulico. je bila vzdolžno usmerjena. Skupaj s sosednjima hišama in kamnitim znamenjem tvori nekakšen uvod ali vasi. Pred hišo je ohranjena šterna, ki je ne uporabljajo. Na fasadi je bila Go- sarjeva freska v lepem kamnitem okviru iz leta 1883. Fresko je leta 1990 po starem motivu na novo preslikal akademski slikar Lojze Prikazuje Oznanjenje. Ob vznožju slike je prikazan pogreb. Freska je služila kot Krleža. Pod njo so se ustavili pogrebci ob vhodu na Faro in na župnika. Grunt obdelujejo. 610 Blaznik, str. 337. passim. 611 Blaznik. str. 126. 168. 214 _ _______________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Stara Loka 151 Gospostvo Škofja Loka, urb. št. 2084, 2081, 2041. Bitenc; zidana hiša (1825); grunt. VI. št. 88, 270, 995; pare. št. 69 = 69/2 , gospo p. št. 71 = 536, mlin št. 73. Stare hišne št. 46, 57, 60, 73. Lastniki: Matija Porenta? (TK). Jakob Porenta, pogodba 1790 (34/45; ARS-49/319). Johan Porenta (1794-1846), sin, obravnava 1819 (35/94). Jurij Porenta (1823-1885), sin, prisojilo 1847. Jera Porenta, prisojilo 1885. Karl Porenta, pogodba 1891. Ivan Poren ta, prisojilna listina 1936. Mladoletna Marija Porenta, sodna 1945. Draga Podnar, rojena Žontar, in Franc Podnar, kupoprodajna pogodba 1976, vsak 1/2. Jakob Porenta je imel za ženo Jero, Marka Jenka, godeškega žu- pana iz Gorenje vasi pri stara hišna št. 7, vulgo Omejca. Za doto je prinesla 40 funtov prediva in denar v cekinih (34/45). Marko Jenko je bil znan župan, precej dolgega jezika in je ob nekih razprtijah glede freisinških ura- dnikov izjavil, naj uradnike voli Ijudstvo. 612 Seveda se mu je loški glavar ob priložnosti Ko je bil Jenko okrog leta 1794 posrednik med gospo- stvom in kmeti, ga je glavar odstavil in mu prepovedal pobirati prispevke. Jenkovega sina je glavar dal poklicati k vojakom. Na posredovanje freisin- škega komisarja so potem spravili fanta v rezervni korpus, da mu ni bilo treba marširati. 613 Jakob Porenta se je leta 1790 in je bil okrog leta 1792 tudi (Vinski register/1). Leta 1810 je umrl. Takrat se ome- njata še dva mladoletna otroka in nekaj dolgov. Johanu Svoljšaku iz Drage, stara hišna št. 25, vulgo Polencu, je bil dolžan za preko 600 gld (34/48). Johan Svoljšak se je vknjižil na Jerino doto. Jera mu je leta 1814 dovolila za štiri leta zgraditi mlin na njenem za skednjem. Teren se je imenoval "u bajerje". Svolšak si je zgovoril vozno pot vrt, graben in vodotok, za kar je nekaj Leta 1818 se je Jera vknjižbe rešila (34/160). Zapis leta 1814 je bil narejen v po francoski oblasti in so v pogodbi uporabljali tudi fran- cosko izrazoslovje. Zapis so vpisali šele leta 1818 (34/59). Mlin so uradno od grunta leta 1885, ko je dobil nov vložek št. 270. ime je najbrž nastalo od kraja Bitnje oziroma od bitenjskega urada, od koder so verjetno prišli Porenti. Leta 1825 je bila hiša zidana in Še danes ima gruntarski videz. Na porezanem fasadnem vogalu sta inicialki TP (T=? P=Porenta) in letnica 1776. Del stavbe proti cesti je 612 Blaznik. str. 367. 613 Blaznik. str. 385-386. 215 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ podnivojsko podkleten. Veža deli hišo. Desni gospodarski del je dvonivojski, dvignjen za nekaj stopnic. Spodaj je klet, zgoraj je bila shramba - kimnata - Okno desno ob vhodu je še poznogotskih oblik iz preloma 16. v 17. stoletje. Tudi oboki v obeh kleteh bi utegnili biti še iz tistega PO pri- povedovanju sedanjih lastnikov je bila kmetija manjša in so se zato ukvarjali s "furanjem". PO drugi svetovni vojni so bili deli odtujeni. K hiši spada sedaj le funkcionalno ob hiši in gospodarskem poslopju. Pred hišo, ki je zadnja v vasi, je trioglato kamnito kužno zna- menje. Trivogelnost je Na tem mestu je treh vasi in poti, ki vodijo v iz Fare v Binkelj in Virlog. Vse kaže, da so znamenje zložili že iz nekih starejših kamnitih delov. Na pravokotni osnovi je trikoten nasta- vek z železnim križem na vrhu. Izgled znamenja kaže na pozno 16. stoletje ali 17. stoletja. Stara Loka 152 Bitencov mlin, Mlinar, Maln. VI. št. 88, 270; pare. št. 73 hiša in mlin. Stare hišne št. 75,61, 74. Lastniki: Isti kot na gruntu Stara Loka 151. Johan Bizant, kupna pogodba 1850. Jožef Bizant, prisodilo 1906. Leopold Bizant, pogodba 1935. Marija Hiršenfelder, rojena Bizant, in Anton Hiršenfelder, soboslikar, darilna pogodba 1974, vsak 1/2. ime je nastalo po dejavnosti. Kako je mlin nastal, sem že zapisal pri Bitencovem gruntu, Stara Loka 151. Prve hišne numeracije mlin ni dobil. V franciscejskem katastru je spadal pod h. št. 57, staro hišno številko grunta. Leta 1850 je prišel v last Johana Bizanta in njegovih naslednikov. Mlin ni bil registriran v vodni knjigi, so ga uradno priznavali, kot se je pokazalo ob gradnji Strahlove vodne naprave na tega stoletja. Leta 1938 je imel Franc Dolenc s Križne gore, takratni zakupnik mlina, prijavljeno obrt (R- 414/473). Odjavil jo je leta 1955. 614 Mlinsko napravo so pred desetletji podrli. Sedanji lastnik uporablja vodno za hišno elektrarno, ki pa zdaj ne obra- tuje. 61S Stara Loka 153 VI. št. 489; pare. št. 256. Prejšnja hišna št. 96. 614 Republika Slovenija. Upravna enota Škofja Loka. obrtni register št. 84. 61S France Štukl. Vodni pogani na Škofjeloškem (Gradivo). Stara Stara Loka. LR 39, 1992, str. 37-38. 216 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Lastniki: Janez Kokalj, kupna pogodba 1954. Ivana Kokalj 7/10 in Stanislava 3/10, sklep o dedovanju 1989. Stanislava rojena Kokalj, pogodba o preživljanju Ivane Kokalj 1989, lastnica do celote 1992. Stara Loka 154 Prejšnja hišna št. 95. VI. št. 54, 485; parc. št. 257. Gradbeno dovoljenje so izdali leta 1954 (LOMO-26/54). Hišo so vpisali leta 1957. Lastniki: Alojz Oblak, kupna pogodba 1954. Marija in Boris Oblak, sklep o dedovanju 1987, vsak 1/2. Stara Loka 155 Nova hiša. VI. št. 58, 1388; pare. št. 559/1. Lastniki: Jože Žagar, pogodba 1987. HIŠE, KI SO SPADALE V STARO LOKO IN SO DANES V DRUGIH NASEUIH ALI ULICAH Spodaj navedene hiše so nosile prifarske številke. Pozneje so jih v druga naselja. Za lažje razumevanje naj kratko ponovim. Predeli obsegajo del Papirnice, Kapucinskega predmestja, današnje Ceste talcev, nekaj hiš v Podlubniku in gasilski dom v Groharjevem naselju. Pozneje zgra- jene hiše na teh predelih, ki so dobile poznejša imena, tu niso na- vedene. Zanemaril sem hiše v Bižah, ki so danes na Cesti talcev in nikoli n iso bile v strnjenem naselju Fare. Tam sem zapisal le star Marofarjev grunt. Predlog za preimenovanje Kapucinskega predmestja oziroma Selške ceste v Cesto talcev so dali na zborih volivcev že 18. 1. 1946. 616 Takrat niso oštevil- vse ceste od Tuška do Marofarja v Bižah, saj so hiše od Bideta navzgor še nekaj let nosile starološke številke. Pred vojno, leta 1933, so na sedanji Cesti talcev sezidali hišo št. 16. stoji v bližini stare starološke hiše pri Pod- bregarju, danes Cesta talcev 18, je takrat dobila h. št. Novo predmestje št. 32, ker je spadalo pod katastrsko Škofja Loka. Hiša Cesta talcev št. 17 je nastala po letu 1951 in ni nosila starološke hišne številke. 616 ZAL, ŠKL, MW Šk.L .. fase. lO, št. 11. 217 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE - ____________ ----J __ Groharjevo naselje 10 Gasilski dom. VI. št. 319; pare. št. 209. Prejšnje hišne št. Stara Loka. h . št. 90. 84. Parcelo so vpisali z naznanilnim listom leta 1902. Lastniki: Stara Loka. kupna pogodba 1901. Prostovoljna gasilska v Stari Loki. darilna pogodba 1940. Gemeinde Altlack. z naznanilom šefa civilne uprave 1941. SLP. uredba z dne 3.6. 1947. FLRJ . LOMO. zakon o agrarni reformi 1952. Škofja Loka. zakon o spremembah zakona o okrajev In LRS 1963. Cesta talcev 1 Državno gospostvo Škofja Loka. urb. št. 133. 61; Dominikalist. (Velesovo). Loskuc. Papež. Klauz (Klave). Tušek; hiša zidana. (1825); kajža z vrtom. novohišar (1825). VI. št. 31; pare. št. lIl. Stare hišne št. Stara Loka. h. št. 17. 2. Lastniki: Johan Lavtar. lastnik 1825 (F.K.) . Maruša Lavtar. prisijilo 1840. Marija Zajc. kupna pogodba 1883. Johan Cegnar. kupna pogodba 1883. France Kregar. kupna pogodba 1898. Katarina Kregar. pogodba 1899. Ivan Tušek. domik (na dražbi) 1911 . Marjana Tušek. prisojilo 1919. Jože Tušek. prisojilo 1947. Antonija Tušek. rojena Jenko. sklep o dedovanju 1979. Janez Tušek. sklep o dedovanju 1990. 1/2 . Ana Marija Tušek. sklep o dedovanju 1990. 1/2. Hiša je spadala pod gospostvo Velesovo. Pod to gospostvo so za re- form Jožefa II. zbrali cerkveno posest na loškem ozemlju. posebno v Škofji Loki. PO ureditvi razmer. posebno po letu 1803. so loško posest dali v (držav- no) imenje Škofja Loka (Gut Bischoflack). ime je iz imena. Loskuc in Tušek sta iz priimka. za Pa- peža ne vem. kaj dela pri tej hiši. Klavc je pogojen z mesarsko dejav- nostjo oziroma s klanjem živine po domovih. imeni Papež in Klavc nista povsem gotovi za to hišo. Manjka tudi starejša hišna numeracija. saj je 218 ________________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE prvotno poslopje najbrž služilo kot nenaseljena pristava med mestom in Faro. Sedanji lastnik se iz spominja. da je stavba nekdaj spadala pod sta- rološki grad. Hiša stoji vzdolžno ob cesti. Zunanjost hiše ne kaže starejših stavbnih ele- mentov. Nad glavnim portalom. ki so ga odstranili po zadnji vojni. je bila letnica 1769. Hišo so adaptirali leta 1954. 617 Stari izgled hiše je ohranjen na fotografiji prevoza novih staroloških zvonov leta 1923. Slika je ohranjena v starološki župnijski kroniki. Lepo se vidi polkrožni portal ssklepnim kamnom in okrasnima kamnoma v ramenih. Tudi okenske odprtine so imele kamnite police. 618 Na starost hiše kažeta dva kletna prostora. vsak s posebnim vhodom iz skupnega predprostora. Portala v kleti sta polkrožno za- Na vratih sta stari Prostora sta križno banjasto obo- kana. kar kaže na 18. stoletje ali pa še nazaj. Pri hiši je bila sedlarska obrt. Janez Tušek jo je samostojno leta 1902 . Od leta 1923 jo je nadaljevala vdova Marija in od leta 1928 oziroma leta 1932 sin Jožef Tušek. Ta je nadaljeval obrt še dolgo po zadnji vojni in jo razširil še na tapetništvo (R/267). Sedlarji so bili tudi in barvarji in boljših potniških vprežnih vozov. Pri hiši se je ohranil star železen mlin za mletje barve in za trenje barv v možnarju. Cesta talcev 2 Špenglar. hiša in delavnica. VI. št. 373; pare. št. 225. Stare hišne št. Stara Loka. h. št. 84. 1. Lastniki: Marjana Hafner. kupna pogodba 1914 in 1920. Anton Hafner. kupna pogodba 1925. Janez Šifrer. kleparski mojster. podelitev domika 1938 in prisojilo 1939. Jerica Šifrer. rojena Koblar. sklep o dedovanju 1954. Franc Šifrer. pogodba 1986. ime je nastalo po kleparskem in kotlarskem mojstru Janezu Ši- frerju. Priimek so pisali tudi Šifrar. Janez Šifrer je imel obrt kotlarstva od leta 1931 (R/37). obrt kleparstva od leta 1933 (R/444). Oboje je prenesel v to hišo leta 1938. Sedaj je v stavbi Galerija Fara. Cesta talcev 4 Gospostvo: Župnijska cerkev sv. Jurija v Stari Loki. urb. št. 27 A in 39; delež: Gospostvo Stara Loka. 1787 nova hiša in vrt. 617 ZAL ŠKL. LOMO Ško L.. 27/54. 618 Kronika, leto 1923, poleg nalepljene slike zvonov, 219 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ -----'_ VI. št. 39 k. o. Stara Loka in 389,846, 1375; k. o. Škofja Loka; parc št. 19 44/3. Stare hišne št. 18,4, po 1908 Kapucinsko predmestje, h. št. 27. Lastniki: Johan svetni duhovnik, dražbeni zapisnik 1787 za vrt (pozneje hiša in senik) (IV/146). Mladoletni Anton (1803-1874), pogodba 1823 (IV/146). Matevž (1839-1924), kupna pogodba 1873, prisojilo (1873), 1875. Matevž dedovanje 1877. Jerica Pokorn, in darilna pogodba 1923. Albin Pokorn, prisojilo, dedovanje 1950. Albin Pokorn (1/2) in Marija rojena Pokorn, (1/2), darilna pogodba 1979. Marija rojena Pokorn, sklep o dedovanju (do celote) 1985. ime je nastalo po priimku prvega lastnika. O Johanu je Pokorn zapisal takole: "Janez Krstnik hišni duhovnik starološkega gra- Demšarja, porojen v Poljanah, star 45 (rojen okrog 1743 op. p.), je bil v mašnika 1. 1768. na naslov starološkega Jožefa Demšarja. Bil je krepke telesne postave in zmožen mož. Bogoslovne študije je dovršil v Gradcu. Ker ni prebiral, ampak rajši mizaril. zato se dvomi o zadostnosti njegovega znanja. Služboval ni nikdar v dušnem pastirstvu in tudi ni imel kakega beneficija. Prav bi bilo, da bi se pobrigal za kako službo. Dne 10. ok- tobra 1793 je bil dekretiran kaplanom na Soro, a ni šel. Živel je vedno v Loki, deloma v mestu, deloma "pri materi Fari", kjer je tudi umrl dne 20. oktobra 1829 na hišni številki 18. Živel je kot duhovnik zgledno."619 je zlicitiral Johan leta 1787. V naslednjih letih je zgradil hišo z gospodarskim poslopjem (IV/146). Johanov brat je bil Luka (1762-1838), mladoletnega Antona (IV/146). Anton se je leta 1839 zadolžil pri Heleni Vidmajer iz Idrije (V/475). Hiša je bila prvotno najbrž sedaj je nadstropna. Stoji pravo- kotno na cesto. Vhodni portal ima še oblike, vendar je že neko- liko V in v kleteh so še ohranjeni gradbeni elementi iz zidave Johana Veža je še delno banjasto obokana. Tudi v bivši kuhinji. kjer je sedaj kopalnica, je še obok. Vse kaže, da so hišo že prizi- dali za nekaj metrov proti vzhodu. Kleti so bile prvotno povezane, sedaj so z vmesnimi stenami predeljene in imajo vhode od zunaj in iz veže. Klet, ki je dostopna z je nekoliko mlajša, saj je obokana s plitvim obokom, s šipovnikom. Klet iz veže ima polkrožni portal in banjasti obok morda še iz konca 18. stoletja. 619 Pokorn. Šematizem. str. 124. 220 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Cesta talcev 5 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 30; delež: cerkev Stara Loka, kapela sv. Trojice. Schegall (1825), Sekal, Sekalše, Hren; hiša lesena, (1825), kajža, 1/3 grunta. VI. št. 29; pare. št. IlO, 110/4. Stare hišne št. Stara Loka h. št. 51, 16,3. Lastniki: Jakob Debelak 1752 (TK-BK-67/313-27). Peter Debelak, rektifikacijski stiftsregister, lastnik pred 1782 (I/14-16). Matevž lastnik 1815 (1I/77, 78,93,94,98). Jera rojena Kalan z Bukovice, vdova, obravnava 18 22 (II/98, 146-149, 158-162; III/41-43). Matevž Hafner (1794-1875), iz Trnja, pismo 1831 (III/71). Jera Hafner, žena, prisojilo 1875. Johan Hafner, prisojilo 1884. Špela Dolinar, rojena Hafner, prisodno pismo 1892. Marija Hafner, prisojilo 1930. Anton Gosar, kupna pogodba 1931. Reichsgau Karnten, zaplemba 1944. Anton Gosar, prisojilo 1948. Ana Vastl, rojena Gosar, darilna pogodba 1970, 1/2 (od Toneta Gosarja, pare. 110/4). Ivan Gosar, darilna pogodba 1974, 1/2 (od Toneta Gosarja, pare. št. 119/4). Leta 1702 je Marija Lucija Rasp prodala Matevžu Schegallu veliko hišo z vrtom v Loki. v samostanski ulici, zraven manjšo hišo, njivo v Mitter- feldu in dve njivi na Osterfeldu. 620 Naslednje leto sta se zmenila še za pro- dajo travnika, gozda, kajže in senika v Hrastnici ter njive na Osterfeldu. 621 Istega leta so Raspovka in njeni otroci prodali Schegallu njivo na Mitterfeldu, dve njivi in kozolec na Osterfeldu. 622 Njiva na Mitterfeldu bi lahko odgovar- jala lokaciji sedanje hiše. Matevž si je sposojal denar od dveh dekel in kuharice v nunskem kloštru v letih 1808-1818. V teh zadolžnicah je navedeno de- narja v tistem tudi za Francozov (II/77). Jera Hafner je imela 1/3 grunta - kajžo na Trnju. 623 Hafnerji so bili iz Trnja, stara h . št. 9 in IS, po Vratar. 624 ime je nastalo po Schegallu - Segalu, Sekalu, Sekalše in se je ohranilo. Drugo ime j e prinesel Gosar - Hren iz Veštra. V franciscejskem katastru je bila hiša vzdol- 620 ARS. Stara Loka. fasc 5. 621 ARS . Stara Loka. fasc. št. 2. listina št. 19. 622 ARS . Stara Loka. listina št. 20. 623 ZAL ŠKL. Urbar starološke cerkve. 624 ZAL ŠKL. Glavna zemljiška knjiga gospostva. 11/135.: Suplement. 6/146. 221 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ------'_ žno ob cesti. lesena in Kmalu po tem letu je bila ugledno nadstro- pno pozidana. Portal je še oblike. Veža je obokana na 19. stoletja s plitvim obokom z dvema oprogama - šipovnikoma, ki delita vežo na vmesna polja. Nadstropje je na veži delno še obokano, ponekod so oboki že prezidani. Levo in desno od stopnic v klet sta kletna prostora. Oboki so predelani. plitvi z vmesnimi oprogami. Kamnita kletna portala sta še pol- krožno V severnem delu stavbe je ohranjen obokan hlev na štirih stebrih oziroma kamnitih slopih. V hiši se je ohranilo lepih kamnitih detajlov. Hiša je še pokrita s skrilom. Pred njo je zasuta šterna. V hiši in v gospodarskem poslopju nasproti nje so imeli Hreni mesarijo. Že Antonov je bil mesar. Anton je imel registrirano mesarsko obrt od leta 1918-1944 (R/271). Od leta 1941 je imel prijavljeno še trgovino s in govejo živino (R/522). Na fasadi je vzidana spominska "Tu se je 1. 10. 1888. rodil inž. Ivan Gosar, vojni dobrovoljec, Padel je 10. 2. 1917 v Beogradu kot žrtev avstrijskega nasilja. Slava tovarišu heroju! Vojni dobrovoljci. " Ob napi su je bronast znak vojnih dobrovoljcev iz let 1912-1918 in napis Jugo- slavijo." je doživljala zanimivo usodo. Postavili so jo verjetno v tride- setih letih. Leta 1941 so jo na zahtevo Nemcev odstranili. PO vojni je niso smeli vzidati nazaj zaradi spornega napisa (mi) Jugoslavijo", kar naj bi izrekel kralj Aleksander ob smrti v Marseillu. V sedemdesetih letih so dobili dovoljenje za ponovno vrnitev V tej hiši se je rodil inž. Ivan Gosar. Gimnazijo je v Kranju, študij tehnike na Dunaju. Zaposlil se je kot gozdarski inženir v Bajini Bašti v Srbiji. V prve svetovne vojne se je kot avstrijski državljan prijavil kot dobrovoljec v srbsko vojsko. Pridobil si je Bil je ranjen. Pri Elbasanu je hudo ranjen padel v bolgarsko ujetništvo. Bolgari so ga iden- tificirali kot avstrijskega državljana in ga avstrijskim vojaškim obla- stem. Te so ga zaprle v okupiranem Beogradu. PO zaporu so ga 10. 2. 1917 obesili kot veleizdajalca Avstrije. Marija Kalan, Gosarjeva za- v Škofji Loki. je zaradi tega poznanstva doživela nad deset hišnih preiskav. Takšne podatke sem našel v zborniku - Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912-1918. 625 Korigirati moram rojstni kraj, saj je v zborniku zapisana Škofja Loka, pravilno Stara Loka. Njegov Janez Gosar, mesar, je bil doma v Veštru pri Hrenu (rojen 1859), mama je bila Antonija Grohar s Fare, stara h. št. 8, po Blažeškovcova (rojena 1866). Prvotno so bili Hreni na Sekalšu pozneje so kupili in sem prenesli ime iz Veštra. 626 Mesarsko obrt je nasledil Ivanov mlajši brat Anton (rojen 1893). Tega so skupaj z ženo Ano ubili 12. 6. 1944 ob napadu na parti- 625 Dobrovoljci kladivarji Jugoslavije 1912-1918. zbrali in uredili dr. Turk Ernest. Jeras Josip. Paulin Rajko. Ljubljana 1936. str. 49. 152-156. 62 6 Župnijski arhiv v Stari Loki. Popis fare Stara Loka 1875-1897. 222 ___________ _ ____ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE zanske Gospodarske komisije za Selško dolino pri Zakrašniku pri Sv. Le- nartu. 627 Na koncu biografskih podatkov v dobrovoIjskem zborniku je objavljena romanizirana spominska Mileta upokojenega profesorja vojne akademije v Beogradu. z naslovom "Slovenac Gosar". je izšla v glasniku februarja 1921. V so že uredniki zbornika odkrili nekaj vendar so jo. prevedeno v in z opozorili na na- pake. objavili. Gre za izdelek takratne jugoslovanske ideje otroedinem narodu. z dodatki velikosrbskih idej. Slovenski biografski leksikon in Enciklo- pedija Slovenije Gosarja ne omenjata. Pri hiši hranijo nekatere originalne dokumente inž. Ivana Gosarja. kopije pa hrani tudi ZAL Škofja Loka. 628 Cesta talcev 5 A V!. št. 29. 929; pare. št. 110/l. Prejšnja hišna št. Stara Loka. h. št. 3 A. Lastniki: Isti kot Cesta talcev 5. Anton Gosar. prisojilo 1948 in sodni sklep 1953. Ivanka Gosar. rojena Zakotnik. sklep o dedovanju 1987. 1989. 4/6. Janez Gosar. sklep o dedovanju 1987. 1989. 1/6. Ana Vastl. rojena Gosar. sklep o dedovanju 1987. 1989. 1/6. Zgornji del gospodarskega poslopja je služil za stanovanja. Anton Gosar je celotno gospodarsko poslopje prezidaI. Ostali so obokani prostori in podnivojska klet. Ti prostori so služili za mesarsko predelavo. V zgornjem nadstropju je Anton Gosar z gradbenim dovoljenjem iz leta 1952 zgradil stanovanje (LOMO-2/44). Spodnji. obokani deli stavbe so za 19. stoletje. Cesta talcev 5 B V!. št. 29. 894. 1145; pare. št. 110/3 = 629/23. Lastniki: Isti kot Cesta talcev 5. Ana Vastl. rojena Gosar. SO Škofja Loka 1974 in 1979. 1/2. Vladimir Vastl. SO Škofja Loka 1974 in 1979. 1/2. Nadaljevanje lesenega dela gospodarskega poslopja proti severu so med letoma 1974 in 1979 spremenili v novo stanovanjsko hišo v in man- sardi. Ohranjen je star kletni del. ki je služil za ledenico. V obeh podnivojskih prostorih so plitvi oboki. z oprogami. Portali so za prvo polovico 19. stoletja. eden s sklepnikom. drugi brez. z rahlo lokom. Kleti 627 Pomniki NOB na Škofjeloškem. Založba Borec. Ljubljana 1986. str. 171-173. 628 ZAL ŠKL. Inž. Ivan Gosar 1915-1943. ake. št. 588. št. fonda 291. 223 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ _____________ _ imajo do dva metra debele zidove in so dvakrat zamrežene. Uporabljali naj bi jih za zapore tistih, ki so jih vodili na obglavljenje h Krvavem znamenju pri Dolencu. Debeli zidovi in dvojne rešetke lahko pojasnimo s poznejšo mesarijo in ledenico, ki sta bili v stavbi verjetno od Janeza Gosarja dalje. Debeli zidovi so bili idealna izolacija. Cesta talcev 6 Gospostvo: Stara Loka, urb št. 1,3,46, 114, rectif. l/b, 2/b, 43. Figelc, Krekova Nova hiša s štalo in njivo okrog leta 1822. VI. št. 244 k. o. Stara Loka, 391, 716, 1550 k. o. Škofja Loka; pare. št. 18 = 50/3, 17 gospodarsko poslopje. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 49, 19, po 1908 Kapucinsko predmestje, h. št. 28. Lastniki: Johan Semen, tedaj pri Sv. Lovrencu - Temenica na Dolenjskem, lastnik pred 1822. Andrej Ažbe (1775-1837), upokojeni duhovnik, kupna pogodba 1822 (V/7; VI/276). Agneza 1838 (V/432). Gospod Matevž Arnol(d), župnik v Horjulu, kupna pogodba 1841 (V/603). Jera tudi (1797-1881), prisojilo 1860 (XI/l62). Urban Kalan (1825-1889), kupna pogodba 1867 (XVII/76). Franc Fojkar, kupna pogodba 1884. vdova Fojkar, Dušek, Vilfan, dedovanje 1902. Janez Vilfan, dedovanje 1917. Jože Vilfan, Vešter, Marija Pavlin, Stara Loka, Ana Kmet, Fužine, dedovanje 1933, vsak 1/3. Kristina Krek, kupna pogodba 1932. Helena Pevc, pogodba 1947. Dr. Janez Pevc, darilna pogodba 1990. Cesta talcev 6 VI. št. 1396 k. o. Škofja Loka; pare. št. 17 = 50/4 (gospodarsko poslopje). Prvotno gospodarsko poslopje in hlev. Lastniki: Helena Pevc, pogodba 1947 (od 1980, 3/4). Lado Pevc, darilna pogodba 1980, 1/4. Cesta talcev 6 A VI. št. 1220 k. o. Škofja Loka; pare. št. 554 = 50/5. Stavba je nastajala med letoma 1932 in 1939 iz lesene šupe oziroma vrtne hiše zverando. 224 __ _ __ _ __________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Lastniki: Ivana Justin, kupna pogodba 1963. Emil Šinkovec, darilna pogodba 1976, 1/2. Emil Šinkovec, darilna pogodba 1991 (do celote). Iz prvotne hiše Cesta talcev 6 je nastalo poslopij. Od kod izvira ime Figelc, mi ni znano. Drugo ime je nastalo po priimku. Vilfan je leta 1913 prezidavati hlev. niso odgovarjali že delom. Kazensko je niso preganjali. ker je oskrbela nove, Zgradba je bila podolžna. V sredi je bil hlev, levo shramba, desno šupa. je izdelal mojster Janez Plestenjak s Šutne. Leta 1932 je Kristina Krek popolnoma prezidala hišo, da je izginila njena stara podoba. je izdelal stavbenik Anton Ogrin. Lastnica je zgradila popolnoma novo hišo. V podaljšku je bila mesarska prodajalna. Istega leta j e nameravala zgraditi leseno šupo v smeri soseda za šupo sta izdelala kar dva mojstra, Adolf in Anton Ogrin. Leta 1933 je loška nasprotovala leseni šupi in je zahtevala zidano zgradbo. Med letoma 1937 in 1939 je lastnica bivšo lopo prezidala v vrtno hišo s podzemno kletjo in vrtno uto (verando). je izdelal stavbenik Anton Ogrin leta 1937. 629 Iz tega poslopja je nastala sedanja stanovanjska hiša Cesta talcev 6 A. Cesta talcev 7 VI. št. 29, 432; pare. št. 110/2. Lastniki: Isti kot Cesta talcev 5. Mladoletna Marija Gosar, prisojilo 1948, 1/2. Mladoletna Pavla Gosar, prisojilo 1948, 1/2. Stane Arhar, kupna pogodba 1963. Franc Arhar, darilna pogodba 1963. Niko Osenar, kupna pogodba 1967. Najbolj severni del Hrenovega gospodarskega poslopja (Cesta talcev 5 A i n 5 B) so že pred vojno spremenili. prezidali in pozidali v samostojen stano- vanjski objekt. V kletnem delu se še vidi, kako so hišo prizidali. saj je pod stavbo ohranjena pola plitvega oboka s šipovnikom, ki se iz so- sedove hiše. Zunanji kletni zidovi so debeli okrog 1,7 m. Cesta talcev 11 VI. št. 19,461; pare. št. 195. Parcela je nastala 1896 iz št. 623/3. Stanovanjska hiša - vila Elica. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 18 (po 1908), h. št. 4. 629 ZAL ŠKL. Stara Škofja Loka. gradbene zadeve. fasc. št. 113. 225 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ _ _ _________ --'_ Lastniki: Matevž Bernik iz Stare Loke. stara h. št. 14. kupna pogodba 1850. Johan Marini iz Loke. stara h. št. 33. kupna pogodba 188l. Jožef Dolenc iz Stare Loke. stara h. št. 15. prisoj ilo 188l. Rafael Thaler iz Loke. stara h . št. 109. kupna pogodba 1913. Elica Homan. prisojilna listina 1936. SLP - družbena lastnina 1948. Anton Malenšek. kupna pogodba 1954. Ivanka Malenšek. sklep o dedovanju 1976 (od 1976.2/3). Alenka Malenšek - Košenina. darilna pogodba 1986. 1/6 (od Ivanke). Jure Košenina. darilna pogodba 1986. 1/6 (od Ivanke). Kdaj je bila zgrajena stanovanjska hiša na tej parceli, t . i. vila Elica? Ime je dobila pozneje po Eli Homan. Verjetno je stavbo zg'radil Rafael Thaler okrog leta 1913. Hišno številko 18 je stavba dobila po letu 1908. ko so pri- hiše desno od sedanje Ceste talcev Kapucinskemu predmestju. Hišno številko je dobila po stari hiši. sedaj Cesta talcev 4. 630 Hiša je vzdol- žno orientirana ob cesti. zato je morala Ela Homan leta 1938 dobiti soglasje za prizidek od banovinske cestne uprave. Prvotna hiša je imela kuhinjo. je- dilnico. kabinet in spalnico. Leta 1938 je Ela Homanova z gradbenim dovo- ljenjem prizidala še vežo. verando. shrambo in sanitarije. je izdelal Franc Žontar 1937 Cesta talcev 12 Nova lokacija. Zotlar. Rozala. Maškonov Gašper. VI. št. 404. 405. 1382 k. o. Škofja Loka; pare. št. 295. Stare hišne št. Stara Loka. h. št. 48. Kapucinsko predmestje. h . št. 29. Lastniki: Urban Jamnik. s. d. Jurij Jamnik. prisojilo 1892. France Fojkar. kupna pogodba 1893. Antonija Fojkar. prisojilo 1901. Rozalija Jugovic. pogodba 1937. Gašper Klobovs. sklep o dedovanju 1978. Nada Dobrajc. darilna pogodba 1979. 1/2. Pavel Klobovs. 30. sklep o dedovanju 1983. 1/2 od Gašperja. Hiša Stara Loka. stara h. št. 29 oziroma št. 48 je pogorela leta 1817. "Po- se sedaj uporablja za so s dopisali v glavno zemljiško knjigo. Prostor so kupili brez pogodbe od Hartmana za 150 gId in prenesli na vI. št. 108 deželne deske. 630 Knjiga hiš I.. str. 98. 226 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Staro ime je prišlo od od koder so dobili prvo hišno šte- vilko. Nova imena se že nanašajo na novo lokacijo, na prebivalce hiše Cesta talcev 12. Urban Sušnik se je leta 1796 z Nežo Luznar (12/27). Matija Or- tman, zapisali so tudi Hartman od Sv. Duha, je bil ob nakupu leta 1808 še mladoleten. Zastopala ga je mati Marjeta. Bajto sta kupila za 1000 gld de- želne vrednosti. Zraven je spadal vrt, trije gozdni deleži in delež v hribu zraven Prdave (24/293). Prva hiša, stara h . št. 29, je bila severno od V prvem katastru je tam vrisana stavbna parcela št. 42, ki se pozneje ne pojavlja Ohranili so le hišno številko. Po požaru je novejšo hišno št. 48 dobila hiša, ki je nastala pred vasjo iz smeri Loke, pred Krvavim znamenjem. PO letu 1908 so to hišo preimenovali v Kapucinsko predmestje 29. imena sedanje stavbe so povzeta po imenih lastnikov oziroma po dejavnosti. Stavba je iz leta 1893. Na rahlo kamnitniškem portalu je letnica 1893, hišna št. 29 (Kapucinsko predmestje, popravljena 1909) in inicialki FF (France Fojkar). Ta je stavbo sezidal v obliki s konca prej- šnjega stoletja. Podobna je ali manjšemu postajnemu poslopju Južne železnice. Stavbo je leta 1909 predeloval zidarski mojster Ivan Spa- capan. Antonija BarI (Fojkar) je takrat prezidavala okna in vrata in oskrbela novo hišno številko. 631 Cesta talcev 18 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 11; delež: cerkev Stara Loka, urb. št. 69, rect. št. 48. Matevž!, Matovžl, Malost (1825), Šimen, Podbregar, Pod Bregam; kajža, 1/3 grunta. V!. št. 66, 67; pare. št. 189. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 22, 46, 73, 87. Lastniki: Matevž Marenk, rektifikacijski register, lastnik 1782 (I/12-14) .632 Simon Marenk (1783-1747), pogodba s. d., lastnik 1809 (II/SO, 6 8, 168-171). Marija Marenk, prisojilo 1847 (IV/68). Valentin iz Loke, kupna pogodba 1849 (IV/103; Ž-VIl/67). Marija, vdova prisojilo 186l. Johana rojena Hafner, kupna pogodba 188l. Mica Hafner, rojena Rešek, kupna pogodba 1887. Jakob Hafner, prisojilo 1909. Antonija Krajnik, rojena Jugovic, o dedovanju 1949. 631 ZAL ŠKL, Stara Škofja Loka. fase. št. 113. 632 ZAL ŠKL, Starološke knjižice, ake. št. 132. 227 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ _____ _ _____ ------J __ Franc Krajnik, pogodba 1971. ime je prišlo po Matevžu , Simonu in zaradi lege hiše pod bregom prifarškega Kamnitnika. Ime Malost se pojavlja v raznih dokumentih fran- ciscejskega katastra. Po Pleteršniku pomeni "malost", malenkosten, nezna- ten. 633 Dejansko je šlo za zelo majhno hišo. Visoka parcelna številka kaže na neke poznejše vpise v kataster. Hiša leži zunaj vasi in numeracije. Valentin je stanoval v Loki, stara hišna št. 40, to je v bivši vikar- jevi hiši oziroma v stari mežnariji pri cerkvi, danes Cankarjev trg št. 12.634 je kajžo kupil za 800 gld. Pri bajti je bilo nekaj njiv in pašnikov. Del stare hiše je ohranjen. Stavba je bila zelo skromna in se niso ohranili po- membni stavbni Lastnik je zgradil novo hišo, staro uporablja kot gospodarsko poslopje. Del je še pri hiši. Cesta talcev 19 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 1,25. Bide, kajža, nova hiša (zadnja v statusu animarum). VI. št. 60, 104; pare. št. 190. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 76, 70. Lastniki: Jakob (1823-1902), kupna pogodba 1850. Andrej Fojkar od Sv. Ožbolta 7 kupna pogodba 1894. Marija Šifrer, kupna pogodba 1898. Andrej Šifrer, na pogodba 1927. Marija Šifrer, rojena Šnajder, sklep o dedovanju 1959. Andreja sklep o dedovanju 1972. Andreja sklep o dedovanju 1993. Bider pomeni vrsto kruha, šarkelj (ES 1/20). Morda je ime nastalo od Weide, pašnik. Ves ta prostor proti Gorajtam je bil temu namenjen. Naselnika so zato morebiti imenovali Weide, Bajde, Bide ... Cesta talcev 20 Florjan. VI. št. 400; parc. št. 234. Prejšnje hišne št. Stara Loka, h. št. 76, 86. Gradbeno dovoljenje so izdali leta 1935-1936 Hišo so vpisali z naznanilnim listom 1936. Lastniki: Florjan Pokorn, darilna pogodba in pogodba o dedni odpovedi 1936. Florjan Pokorn mlajši, sklep o dedovanju 1990. 633 Pleteršnik 1/547. 634 Knjiga hiš Il., str. 118. 228 _ ____________ _ ___ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ime je Florjan Pokorn prinesel z iz podrte hiše Titov trg 3, prej Kapucinsko predmestje 17 oziroma iz druge hiše, Cesta tal- cev 4. Cesta talcev 21 Gospostvo Stara Loka, urb. št. 40. Nikelc, Žerovc, Šlosarca; lesena hiša (1825); novohišar, kajža. VI. št. 98, 6, 506, 517; pare. št. 80 = 80/l. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 68, 7l. Lastniki: Valentin Kuralt, lastnik pred 1824 (II/187-189). Mladoletni Mihael Kuralt, obravnava 1827 (II/271) . Martin Kržišnik, nakup sprisojilom 1853. Marija Selak, kupna pogodba 1854, prisodno pismo 1867. Marija Dolenc, kupna pogodba 1921. Mladoletni Jurij Dolenc, prisojilo 1933. Janez Dolenc, elektromonter, kupna pogodba 1959 (1/2). Janez kupna pogodba 1959 (1/2). Janez razdelilna pogodba 1961, do celote. Lesena hišica je bila narejena tik pred uvedbo katastra, ki jo že navaja. Hiša ni dobila prve numeracije. Prvo ime je verjetno nastalo od nekega imena, drugo kaže na Kržišnika. Ta priimek je pogost v Žireh, zato Žirove. Tretje ime je vezano na Stara Loka h. št. 21, Šlosar. Priimek Kuralt kaže na trdne in bogate rodove. Valentin Kuralt je bil vdovec in si j e zgradil novo hišo. Leta 1824 se je z Marjeto Ponglar iz predmestja Studenee. Marjeta se je z doto vknjižila na njivo "Sa Kamnitnekam" (II/l 87- 190). Leta 1827 je bila že obravnava za Valentinom. Mladoletni sin Mihael je bil takrat star pet let. Valentin je imel še štiri Ob prepisu je vdova prosila, da se prepiše posest na sina Mihaela, tudi delež "u Hribeh sa gaugam" (Loka, urb. št. 2438/III, št. 437, pare. št. 1153), ki · je spadal pod loško gospostvo (II/271). Leta 1850 je Mihael prodal ta delež loškemu posestniku Antonu Gerbcu. V pogodbi se prvikrat omenjajo "ce - gelnice" ob poti iz Loke k Sv. Duhu (IV/l21; II/271-279). To so bile opekarne za Pahovcem, ki so delovale še kaki dve desetletji po zadnji vojni. Na tem mestu je danes Tehnikova betonarna in stranski obrati. Marjeta se je leta 1828 s Plešcem. Leta 1843 je umrla (IV/33 , 92, 121). Mihael Kuralt je imel za ženo Uršulo Mesec, Hdelovo od Sv . Lenarta (IV/132) . Danes je na tem mestu nova hiša, v dva dela (glej spodaj). 229 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI !lI. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE __ _ __________ ----J __ Cesta talcev 22 VI. št. 506, 517; pare. št. 80/2. Stavbo so prizidali ob stari lokaciji hiše Cesta talcev št. 21. Lastniki: Janez Dolenc, elektromonter, razdelilna pogodba 1961. Ljudmila Dolenc, Stara Loka 60 A, darilna pogodba 1990, 1/2. Miran Dolenc, darilna pogodba 1990, 1/4. Ivan Dolenc, Velesovo 60, darilna pogodba 1990, 1/4. Cesta talcev 23 Gospostvo: starološko urb. št. 103. Miutz (1825), iz Pevna; lesena hiša (1825), novohišar, kupnopravna kajža (IV/184). VI. št. 99; pare. št. 79. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 69, 72, 89. Lastniki: Jožef Karlin, lastnik pred 1795 (IV/184). Gašper Dolinar, zet, pogodba 1795 (IV/184). Matevž Dolinar, sin, obravnava 1828 (IV/302). Marjeta Dolinar, darilna pogodba 1834 (V/252). Anton Dolinar (1835-1900), prisojilo 1867. Marija Dolinar (1839-1904), rojena pogodba 1870. Jakob Dolinar, prisodno pismo 1904. Marija, vdova Dolinar, prisodno pismo 1906. Ivana Podobnik, kupna pogodba 1929. Pavel Podobnik, avtomehanik, sklep o dedovanju 1971. Gašper Dolinar je Alenko Karlin in Jožef ji je prepisal bajto. Zapis so delali šele naknadno, leta 1826 (IV/184). Gašper Dolinar je zapustil tri otroke, ki so bili leta 1828 stari Matevž 22 let, Meta 25 in Mica 20 let (IV/302). Nasledil ga je sin Matevž. Ta ni dolgo posedoval hiše. Leta 1834 je bajto daroval sestri Marjeti - Meti Dolinar. Matevž je bil takrat vojak pri 97. rezervni artilerijski diviziji. Darilo je podpisal v Moosburgu na Koroškem, potrdili pa so ga na komandi na Dunaju. Med so tudi slovenska in imena vojaških kolegov. Matevž si je zvolil 30 gld denarja, statve (Weber Werkzeug) in dosmrtni kot v bajti (V/252). imena so verjetno prinešena, zadnje prav gotovo. "Muja" pomeni težavo, silo, trud. Hiša ni dobila številke prve numeracije, je stala že leta 1795. Imela je status nove hiše in je niso nikoli šteli med tretjinske bajte, ker ni posedovala deležev. Po podatkih v župnijski kroniki je hiša pogorela leta 1928, po spominu pa leta 1930. Sedanja stavba je zi- dana, popolnoma prenovljena. je v letih 1933-1935 izdala gradbeno dovoljenje kot za novo hišo 230 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Cesta talcev 24 V!. št. 446, 552; pare. št. 255/1. Prejšnja h. št. Stara Loka, h. št. 90. Lastniki: Andrej lastnik 1962. Ana rojena Škof, darilna pogodba 1983, 1/2. Cesta talcev 24 A V!. št. 446, 1261; pare. št. 255/7. Lastniki: Pavel pogodba in potrdilo SO Škofja Loka 1981 in 1986. Ana vknjižbena izjava 1989. Cesta talcev 25 V!. št. 446, 862, 863; pare. št. 254. Prejšnja hišna št. Stara Loka, h. št. 91. Gradbeno dovoljenje so izdali leta 1949, vselitveno dovoljenje 1952 (LOMa 2/45). Lastniki: Vinko OLa Kranj-okolica 1952 (od 1983, 4/6). Jože in Lidija darilna pogodba 1983, vsak 1/6. Cesta talcev 28 Gospostvo Škofja Loka, urb. št. 2077, 2074, 2077. Biže, Marofar; lesena in kamnita hiša in gospodarsko poslopje (1825); grunt (Lehen), fevd. V!. št. 230; pare. št. 74. Stare hišne št. Stara Loka, h . št. 24, 70, 74, 93. Lastniki: Gospod Jožef Demšar. Edvard in Henrika Strahl. vknjižbena listina 1834. Gospod Edvard vitez Strahl. kupno pismo 1849 (N/147). Karel vitez Strahl. prisoj ilo 1885. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo, zaznamba nadzora nad odsvojitvijo 1919, izbris 1920. Ivan Košir, kupna pogodba 1926. Kmetija je bila podložna Loškemu gospostvu, kljub temu, da je bila vsaj od 18. stoletja v lasti Demšarjev in pozneje Strahlov, ki so posedovali lastno imenje. ime je prišlo od imena Wiese - travnik. Ime Biže se uporablja za ves predel za Kamnitnikom na levi v smeri proti Papirnici. Karel StrahI je v svojih spominih vedno pisal Više. 635 Drugo ime je od 635 Polec. ZUZ. str. 102. 231 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ -----J __ pristave - Marofa. Grunt je služil pozneje kot pristava starološkega gradu. Leta 1825 je bila stavba mešano zidana in Sedanji izgled je hiša dobila po potresu med letoma 1895 in 1896, ko je Strahi prezidaval tudi grajska poslopja. 636 Edvard Strahl je v spominih zapisal, da je na novo zidal in prezidal hišo v Višah. 637 Fasado je obdelal podobno kot na gradu, s šiva- nimi robovi iz ometa in poudarjenimi okenskimi okviri. Takrat so poslopje verjetno zvišali za nadstropje, saj je stropov na traverzah, kot je bilo v tistem moderno. Portal na cestni strani je polkrožen, s ravno preklado. Na sklepnem kamnu je hišna št. 70, kar kaže že na dvajseta leta 19. stoletja. portal je s skle- pnim kamnom na vrhu. Ta portal bi utegnil biti še iz konca 18. stoletja. Na južni fasadi je v niši lesen kip Brezmadežne, na mesecu, s krono na glavi. Pred hišo je vodnjak. Z Janezom Koširjem (rojenim leta 1900) sva se ob žganja prija- zno pogovarjala spomladi 1993. Bil je v službi pri Dolencu. ga je peljal v Železno Kaplo ali v Borovlje h generalu Maistru. Bilo je to leta 1919 in 1920, ko so se pripravljali na plebiscit. Zelo zanimivo je povedal. kako je Strahl preuredil svoje gospodarstvo po ponovnem prihodu žene. Žena ga je zapustila takoj po poroki in se je po dolgih letih vrnila. To popisujeta dr. Polec in Strahl sam v Zborniku za umetnostno zgodovino. Košir te knjige ni nikoli videl in ne poznal Polca. Takole je povedal: "Ko je umrla Cena (Janez Nepomuk, Ivana Nepomuk - Nepomucena = Cena, op. p.), ki je go- spodinjila, so vitezu nasvetovali, naj vzame 'gospišco' nazaj. Ko se je ta vrnila, je moral Strahl dati vse hlapce in dekle Prišla sta dva 'pedenarja' (strežnika, op. p.). Eden je bil samo za zunaj, eden samo za znotraj. Strahl je dal vso živino, je imel lepe hleve in svinjake. V svinjakih je imel poseben prostor za breje svinje. Takrat so Prifarci pokupili razno orodje. Strahi je delal cementno strešno opeko. Delal jo j e na Marofu in so ljudje ta cegu zelo hvalili. Je bil pošten in ni goljufal pri cementu." To dejavnost omenja Strahl tudi v svojih spominih, kjer pravi, da se mu izdelava opeke ni 638 Janez Košir je vzel od Strahla Marof v najem. Pozneje sta z grunt kupila. je šlo bolj za zemljo. Janez je kupil del zemlje in hišo z gospodarskim poslopjem. je potem v Bižah zgradil veliko šupo za seno, ki stoji še danes. Govorila sva še o razprodaji posestva PO vitezovi smr ti. Janez je s pregovorom: bolj obstane kot bogatija ... Papirnica 4 Gospostvo Sv. Duh (Ehrenau), urb. št. 18, rect. 26. Arhar, Per Miklavž, Gadovšk, Gadušar; hiša lesena, (1825); 636 Polec, ZUZ, str. 102. 637 Polec. ZUZ, str. 103. 638 Polec, ZUZ, str. 104. 232 __ _ __________ _ __ KNJIGA HI Š V ŠKOFJI LO KI III. - STARA LOKA IN NJENE H IŠ E kajža. 1/3 grunta. VI. št. 50; pare. št. 75. Stare hišne št. Stara Loka. h . št. 59. 33. Papirnica. h . št. 9. Lastniki: Luka Znožnik (Shnosnik). tkalec. rectificirte Kaufrechtsbesitzer lastnik 1744. 1752. 1756 (Urbar E 1744. 1756; TK-BT-239). Gašper Pintar. lastnik 1779 (Urbar E 1779). Nikolaj Žagar (1790- 1832). pogodba 1807 (I/196). Marija Žagar (1790-1867). žena. pogodba 1832 (V/l85). Matevž Žagar (Šager) (1830-1897). na pogodba 1850 (VI/l77). Peter Žagar. prisojilo 1897. Peter Žagar. kupna pogodba 1924. Franc Žagar. livar. sklep o dedovanju 1963. ime Arhar je nastalo verjetno iz priimka. Per Miklavž je od Ni ko- laja - Miklavža Žagarja. prvega tega rodu. Gadovšk. Gadušar pa je po skaInatem terenu vrh v Papirnici, ker je bilo dosti gadov. Nikolaj Žagar je leta 1825 odprodal del vrta in Antonu Jugovicu. gruntarju iz Stare Loke. ta pa naprej Pavlu Wolgemutu (Ehrenau. listine C. D). V franciscejskem katastru je bila hiša in lesena. Od stare hiše je ohranjena le lega na dominantnem mestu. Sedaj imajo novo hišo. Kle t je nekaj starejša. vendar že obokana na traverze. Hiša leži od vasi Stara Loka. Kraj Papirnica je uradno dobil ime ob koncu prejšnega stoletja. PO odloku e. kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 7. 8. 1899. št. 9645 so v zemljiški knjigi zaznamovali združitev hiše Stara Loka 33 v novi kraj Papirnica h . št. 9. Papirnica 8 Gospostvo Škofja Loka. urb. št. 2086 (verjetno izšla iz te številke. ker je to šte- vilka Papirmanove bajte). Urban. (nova) hiša z vrtom. VI. št. 63. 103; pare. št. 188. Stare hišne št. Stara Loka. h. št. 74. Papirnica. h . št. 8. Lastniki: Anton Kajzer (1799-1876). s. d. Jakob Kajzer (1828-1912). prisojilo 1877. Andrej Kajzer. pogodba 1895. Anton Hribernik. kupna pogodba 1905. Andrej Arhar. kupna pogodba 1924. Andrej Arhar. sklep o dedovanju 1961. Prvo ime je nastalo iz prinešenega osebnega imena. drugo iz pri- imka. Hiša ne kaže velike starosti. Rahlo portal je iz kamnitniškega 233 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ _______ _ ___ ----'_ kamna iz let okrog 1900. Papirnica 9 Gospostvo Škofja Loka, bitenjski urad, urb. št. 2089, 2086, 2420. Papirman, Popirman, Popirnic (1825), Popirenc; zidana nadstropna hiša (1825); kajža, 1/3 grunta. V!. št. 101; pare. št. 78 = 10/2 in 10/4, hiša - mlin z gospodarskim poslopjem. Stare hišne št. Stara Loka, h. št. 64, 72, Papirnica, h. št. 7. Lastniki: Johannes Schwerer, podložnik in (papirmaher), menjava in zame- njava 1785 (ARS-48/105, 49/159). Gregor Hafner, posestnik in mlinar, pogodba 1787 (ARS-48/213). Mihael Hafner, sin, pogodba in ženitno pismo 1787 (ARS-48/213). Jakob Hafner (1809-1886), obravnava 1826 (47/217). Mihael Hafner, pogodba 1875. Uršula Hafner, pogodba 1880. Valentin Hafner, pogodba 1914. Janez Hafner, pogodba odosmrtnem preživljanju 1969. Kajža s papirnim mlinom je spadala v bitenjski urad, sicer pa v vas Virlog stara h. št. 46 in ne 64, kot je zapisano v Arhivu Republike Slovenije v po- dložniških listinah loškega gospostva (ARS-48/165). Gregor Hafner je bil s Trnja, stara h. št. 14, po Ofnarjev= Hafner. Leta 1825 je bila stavba zidana in nadstropna. Verjetno so šteli nadstropnost glede na prostore za mlin. V hiši je še ohranjen kletni prostor, kjer je prišlo vodno vreteno skozi zid in kjer je bil pogonski del papirnice oziroma mlina. ime je prišlo od dejavnosti, izdelave papirja. Lastniki stanujejo v novi hiši. Do leta 1899 so hiše v tem predelu spadale pod Staro Loko, Virmaše, Virlog in celo Pevno. dejavnost pri hiši je dala po tem letu uradno ime novoimenovani vasi Papirnica. Loški papirnici je posvetil inž. Darko Cafuta dva prispevka v Loških ra- zgledih.639 Sam sem popisal ta vodni pogon pri tovrstnih napravah v stari Stara Loka. 64o Prvi uradni viri o obstoju loške papirnice so iz srede 18. stoletja. Iz staro- loških knjig je inž. Darko Cafuta ugotovil, da je okrog leta 1740 prišel iz pri Zidanem Mostu popotni papirniški Janez Henrik Štiben. Ustalil se je pri Mrzlem studencu pri Stari Loki in s papirnim mlinom. Vsak je imel svoj vodni znak. Takšne oznake ima še danes dober papir, ga pogledamo proti svetlobi. Henrik Štiben - Stiben je imel 63 9 Darko Cafuta. Loška papirnica. LR 32. 1985. str. 137-152 in Dodatek k zgodovini loške papirnice, LR 33, 1986, str. 57-64. 640 France Štuk!. Vodni pogani na Škofjeloškem (Gradivo), Stara Stara Loka, LR 39, 1992, str. 38-39. 234 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE znak: inicialki HS in poštni rog ali na križu. Poštni rog je bil na splošno znak dobrega papirja tudi pri drugih Takšen papir so upora- bniki popisovali že med leti 1741-1743. Kot vdovec se je Henrik Štiben leta 1740 na Fari s Heleno Porenta. Sin Anton Henrik se je rodil leta 1741. V letih 1743 in 1745 sta se mu rodili še dve Vse kaže. da je med letoma 1764 in 1769 papirnica prevzel sin Anton. Ta je imel v vodnem znaku svoji inicialki in škofovsko kapo - mitro in škofovsko palica. Iz knjig žu- pnije Stara Loka je Cafuta ugotovil, da je med letoma 1770 in 1785 bival v papirnici Anton Grundner. Ta je bil v sorodu s Schwererji, poznejšimi last niki tega obrata in papirnice v Grundnerjevi znaki so bili: inicialki AG s kronano glavo. ali inicialki. krona ter pod njo poštni rog. ali inicialki. škofovska mitra in pod njo prekrižani škofovski palici. Zanimivo je. da so uporabljali embleme loškega gospostva. zamorca. mitro. škofovsko palico. kar je že od kazalo na poreklo papirja iz loškega gospostva. Leta 1785 je Johan Schwerer zamenjal kajžo z delavnica za gozd Gregorja Hafnerja. Ko je predal hišo Hafnerju. je odnesel papirniške naprave in orodje. Njegovega papirja iz Papirnice še ne poznamo. pa je. da ga tu n i izdeloval. Produkcija iz loške papirnice je bila že od 60. let 18. stoletja sla- botna in nestalna. Loški glavar je višjim oblastem. da je obrat ne- znaten. Izdelovali so le še papir in pivnik. ni imel niti nega in za obrat niso uporabljali predpisov r eda. Prej je bila kvaliteta loškega papirja dobra. V ustnem se je ohranilo. da je Papirman zaradi preslabe vode odnehal. bajto prodal in odšel v Gori- Gregor Hafner je bil pozneje vpisan kot posestnik in mlinar. Leta 1787 je vse zapustil sinu Mihu. Ta je po imel stope za in proso in se je ukvarjal s stiskanjem lanenega olja. Iz raznih pogodb iz prve polovice 19. stoletja se omenja le še kajža oziroma 1/3 grunta. vodni pogon pa ne Lastniki prebivajo v n ovi hiši, stara služi za pomožne prostore. Papirnica 10 Gospostvo: Stara Loka. urb. št. 76. 182. rect. 82. Polanc. Per Polanc. lesena hiša (1825); 1/2 grunta. VI. št. 100. 679; pare. št. 76. Stare hišne št. Stara Loka. h. št. 72. 71. Papirnica. h. št. 10. Lastniki: Jernej Vodnik. lastnik pred 1802 (NŠKAL. St.L.. fase. 13; II/64. 72). Valentin Vodnik. lastnik po 1802 (prav tam). Martin Dolenc. kupna pogodba 1804 (prav tam; II/I02; IV/134. 188.246. 270). Valentin licitacija 1827 (IV/273). Jožef Ziherl iz Šentvida pri Ljubljani, nakup in razdelilni zapisnik 1827 (IV/274. VI/407). Simon (1794-1866). pogodba 1848 (VII/39). Lovrenc prisodna pismo 1867. 235 KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _____________ -' __ prisojilo 1921. Jernej pogodba 1939. sklep o dedovanju 1964. Pavel darilna pogodba 1970. Hišo so pred poimenovanjem vasi Papirnica bodisi v Biže ali pa v Virmaše. ime je najbrž prišlo od priimka Vodnik. ki je pogost v delu Poljanske doline. zato Polane. Tudi priimek Dolenc je doma na Poljanskem. Leta 1825 je bila hiša lesena. Danes je poslopje popolnoma pre- novljeno. Valentin je ta polgrunt zlicitiral leta 1827 za 723 goldi- narjev. kar odgovarja tako velike posesti. te prodaje nisem upošteva!, ker je posest zunaj Stare Loke. Na koncu vrta na meji med Polancem in Papirmanom stoji hišni križ. Kristus je bolj ljudsko delo. Ta križ je bil na starološkem Tam so leta 1908. za dekana Kumra. postavili novega. 641 Stari križ so po ljudskem prestavili v Papirnica. Podlubnik 35 VI. št. 305, 426; pare. št. 665/5 = 307. Prejšnje hišne št. Stara Loka. h. št. 77. 83,40. Hišo so vpisali leta 1979. Gradbeno dovoljenje je izdala starološka leta 1939 Lastniki: Ludvik kupna pogodba 1946. Terezija rojena Šifrar. sklep o dedovanju 1992. Podlubnik 37 VI. št. 305.951; pare. št. 665/15 = 258. Prejšnje hišne št. Stara Loka. h. št. 82, 39. Hišo so vpisali leta 1976. Lastniki: Rink. kupna pogodba 1940. list 1945. Marija Osredkar. rojena Rink. darilna pogodba 1976. do 1/2. Podlubnik 38 VI. št. 414; parc. št. 665/18 = 240. Prejšnje hišne št. Stara Loka. h. št. 78, 38. Hišo so vpisali leta 1943. Gradbeno dovoljenje je izdala starološka leta 1939 za hišo je izdelal Alojz. stavbeno podjetje Stara Loka. p. Škofja Loka". 641 Kronika. 1908. 236 ________________ _ __ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Lastniki: Josip Oman, kupna pogodba 1939. Marija Šter, sklep o dedovanju 1981. Podlubnik 39 VI. št. 415; pare. št. 665/17 = 239. Prejšnje hišne št. 77,37. Hišo so vpisali leta 1943. Lastniki: Inž. Josip kupna pogodba 1939. Rafael kupna pogodba 1953, do 1/2. Ljudmila sklep o dedovanju 1992 (1/2 Jožeta Podlubnik 40 VI. št. 410; parc. št. 665/16 = 238. Prejšnje hišne št. Stara Loka, h. št. 80, 36. Hišo so vpisali leta 1943. Gradbeno dovoljenje je izdala Stara Loka leta 1940 Lastniki: Alojz Sodnikar, kupna pogodba 1938. Terezija Sodnikar. rojena in Danica Berce. rojena Sodnikar, sklep o dedovanju 1979, vsaka 1/2 . 237 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ___________ ----'_ SKLEPNE MISLI Prva omemba Loke se lokacijsko prav gotovo nanaša na Staro Loko.642 se izrecno imenuje Stara Loka leta 1291. 643 Vas leži na levem bregu nad vodno teraso Ime naj bi dobila po lokah, krajih ob vodi. pravijo Stari Loki tudi Fara; grem na Faro. Prifarci pa gredo v Loko, gredo v mesto. Vas je umaknjena od vode na dvignjeno teraso, da ji velike vode niso škodovale. voda poplavlja travnike ob reki. Skoraj skozi celo vas potok, imenovan Potok ali Prifarški Potok. Ta izvira pod Planico in Križno goro. Njegov tek je kratek in ob normalnih razmerah ni posebno bogat z vodo. Ob nalivih je hudouren in nepredvidljiv. Zahodno od vasi je t . i. Veštrsko polje, vzhodno pa Osterfeld. Stare listine navajajo še srednje polje - Mitterfeld. Polja so dobila ime po legi in smereh neba, vendar se je izraz Mitterfeld že popolnoma pozabil. Ime Osterfeld je bilo v pretekli dobi še zapisano. Danes se je tudi to že pozabilo. Naziv Veštrsko polje je ostal v rabi zaradi vasi Vešter, ki leži prav na koncu polja, ko svet že pre- haja v hribovje. Prva vas na severozahodu je Binkelj. Ime izvira iz nemške be- sede Winkel, kot, zakotje po slovensko. Vas leži v kotu glede na lego Stare Loke. Ta del je prvotno spadal pod Faro. Z vasjo Trnje, nemško Dornach (Dorn := trn), Fara nima neposrednega sosedstva, prav tako ne z vasjo Virlog. S sedanjim širjenjem naselja so se nove hiše približale tema vasema. Pokorn je ime vasi razložil od brloga. "Jed ni pišejo 'Verlach', drugi pa 'Berlog', ker je res na prvi pogled v skritem kraju, kakor brlog ondi na hribom 'Frjul'."644 Dr. Blaznik piše Virloh. 645 Uradne evidence imajo vas zapisano kot Virlog. bi ime smeli izvajati iz Lache - mlaka. Sama vas je na pod njo pa je (bil) svet. Severno od Stare Loke so Gorajte in Biže. Prvo ime pride od nemške besede Gereut, kar pomeni laz. Drugo ime izvira od nemške besede Wiese, travnik. so še navajali, gorajte ali biže, ker je bilo teh Danes so se kot lokalno ime ohranile samo še ene Gorajte in dvojne Biže: ene pred Gorajtami, druge pod Virlogom proti Mo- škrinu. njivam na Veštrskem polju so rekli Demšarjeve njive, po starološkem Južno pod vasjo je Poden, verjetno od besede Boden, tla, zemlja, dno. Ta predel je nižji in poplavljen. Predel v klancu proti Gorajtam, kjer sta stari hišni lokaciji pri Nikelcu in Cesta talcev 21 in 23, se v franciscejskem katastru imenuje Minst. Pozneje tega imena niso uporabjali. Zanimivo je, da v sami vasi ni dosti imen. V sta- rejših dokumentih je eno od takih na (am Pukl, In Ort na Hribu). Vas Vešter smo za to lokacijo že odpisali. bi lahko locirali na Brnakovo, 642 Blaznik. str. 6. 643 Blaznik. str. 39. 644 Pokorn. str. 148. 645 Blaznik. str. 111. 408. 238 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE h . št. 63, ali pa na predel okrog h. št. 150. pod lamnikovo se imenuje na od nemške besede ravnina, površina, ploskev, kakršno to tudi je. Hiše ob cesti naprej od kape- lice so v Gasi. Gasa se pri Bitencu. Zadnji dej "trga "pod cerkvijo. Pogjed od kapejjce proti Škofji Loki V terezijanskem katastru je veliko ledinskih imen za starološke njive, trav- nike in gozdove. Ker gre za predele v okolici, ne bi vseh našteval. Poleg imen v Podnu, na Osterfeld, na Westerfeld itd. so še druga imena: po legi (za potokom, orehom), po raznih objektih (za kozlam, hišo itd.), po velikosti (mala, velika, dolga itd.), po kakovosti (mokra), po sesedih (per Par- tetovim koslo) itd. Podobno je z gozdnimi parcelami, ki so bolje s trdnejšimi in širšimi ledinskimi imeni, ki jih poznamo še danes: pri Sv. To- mažu, v Soteski, v Slepi dolini, za Kokam, pri poti, na Mali Ravni (Mala- rovn), za (veštrskim) mlinom, v Lubniku, pri veliki skali, za Ponklnam (v Veštru) itd. Gozdnih parcel niso tako nadrobno poimenovali kot njive, zato je tu preglednost in kontinuiteta z današnjimi ledinskimi imeni. Poznali pa so tudi v gozdovih popolnoma lokalne izraze: v v Malem potoku itd. V terezijanskem katastru okrog leta 1752 je ob koncu naštevanja gospo- posesti in posesti Ehrenau - svetoduške zanimivo razmi- 239 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ---'_ šljanje (Reflexiones) O vasi Stara Loka. Ker je bila svetoduška posest pozno odtujena in je ostala v okviru vasi, smemo obe ugotovitvi združiti: "Polja so v ravnini. Zemlja je srednje težka in težka. Orjejo jo naporno, dvovprežno. Sejejo bolj ozimino kot jaro žito, bolj rž kot pšenico. Donos je v letu od dva do štirikraten, vštevši s semenom. posevek je ajda, ki da do petkraten pridelek. Sejejo tudi lan, ki redkeje uspe in ga imajo za uporabo ali pa predivo prodajo. Med so tkalci. Živinske pašnike imajo skupne - soseskine v Hribcih (danes za Kamnitnikom, za Pahovcem, vse do Plevne (op. p.) in v Morlamo (? kje, op. p.). Zaradi skupne paše je med živino promiskuiteta in imajo nered v plemenskih knjigah. Pristojnost prodaje je v Loki. Lokalni mernik je tak kot v Kranju in je za 1/32 od starega lju- bljanskega mernika. Hube so vpisane po kupnem pravu. Posebnih pravic podložniki nimajo. V vasi ni mlina. "646 Staro Loko so omejili v drugi polovici 18. stoletja, ko so vas numerirali. Takrat so Staro Loko od Binklja, starejši viri niso vedno upoštevali. Katastrska meja iz leta 1825 tako kot danes. Cestna povezava je bila leta 1825 že enaka današnji. Iz smeri Loka je po- membno pri Tušku. Levo od ceste (danes Ceste talcev) so bile hiše že v starološki katastrski desno v loški in so jih pozneje zato tudi prenu- merirali. Pot od Tuška do Krevsa, Novi svet 12, je bila mejna. Naprej je delila Pri Dolencu, pri Krvavem znamenju, je meja zavila po cesti (Cesti talcev) do odcepa poti za sedanjo ograjo bivše vojašnice. Ta pot, ki pelje pod Prifarski Kamnitnik, je bila spet mejna. Podbregar je še na Fari, novi hiši pod potjo sta že v loški katastrski Naprej od gasilskega doma je na- selje v celoti v mejah katastrske Stara Loka. Starološko hišno numeracijo so pri Brnku, torej na vasi iz najbolj frekventne smeri, iz Loke. Potem je tekla levo v smeri Fare po sodih številkah in desno po lihih do hiš pod cerkvijo. Nato se je numeracija nada- ljevala zunaj vasi, pri Podbregarju in v smeri Biž, k Marofarju. Potem so ošte- hiše okrog cerkve zgoraj in naprej v Gaso. Na koncu Gase se je nume- racija prekinila in na hiše pod cerkvijo in vzhodno od Potoka. Zunaj strnjene numeracije so bili s številkami tako Podbregar, Ma- rofar in hiše v Papirnici. Iz razdelitve hišnih številk se vidi. da je bilo le med Loko in cerkvijo. Skoki sem in tja kažejo na poznejše zgradbe, pa tudi na nedoslednosti. ki so bile nujne, ker še ni bilo vasi Papir- nica in so ležali prifarski grunti zunaj sistema. V prvi nu- meraciji grajski objekti nimajo številk. Prvikrat so vas okrog leta 1817, kar je razvidno iz zbirke listin v zemljiški knjigi. kjer se pri listinah v letih 1818 in 1819 že pojavljajo poleg starih nove številke. Še dolgo so v listinah navajali obe številki. Nove hišne številke so uvedli po francoski oku- paciji. ko je Avstrija marsikaj spreminjala in so vpeljali državno oblast z nad- 646 ARS. TK-BT. 2/lII; 44/238. 240 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE rihtarji in podrihtarji. 647 Novo numeracijo so že upoštevali v uradni av- strijski statistiki leta 1817. 648 Ta se je obdržala do leta 1931. se je pri farovžu sredi vasi. je na novo Rihtarjevo hišo in grajski kompleks. Potem je tekla po desni strani ulice. v smeri Loke. Izjema na levi je bil Zna- Stara Loka h. št. 2. Sledili sta hiši na desni. Sekalše in današnji Tušek. Cesta talcev h. št. 1. Tu se je najbolj približala Loki. Potem je zavila n a drugo stran in se nadaljevala pri po desni. gledano v smer Fare. do kapelice na trgu. Od tu naprej je tekla z raznimi nujnimi skoki nad cesto v Gase. Tam se je prekinila z Gadovškovo v Papirnici. obšla hiše vzhodno od Potoka in se vrnila v Gaso. kjer je zavila k hišam pod cerkvijo. Tu je na Podbregarja in se vrnila nazaj na hiše okrog cerkve. Pri ali podrti Šrajevi bajti se je usmerila nazaj v Gaso in tekla po desni strani navzgor do Bitenca. Tu se je obrnila in se po desni strani v smeri Fare vrnila k hišam okrog cerkve. Zadnje številke sta dobila oba novo- hišarja na sedanji Cesti talcev proti Bižam. Marofar in Polanc. ter Papirman v Papirnici. Na novo je bila numerirana bajta v Gasi. v Papirnici. Bitencov mlin. Bide v smeri Biž in na novo pozidane hiše. pri katerih niso mogli uporabiti numeracije. Smeri poznejših nume- racij ne bom našteval. Leta 1931 je sledila nova. ki jo je zahtevala držav- na oblast. Dekan Mrak je tedaj zapisal v kroniki. da se je rast vasi zabrisala. 649 Leta 1899 je nastala samostojna vas Papirnica. kamor pa niso prišteli Marofarja. ki je ostal pod Staro Loko do povojne dobe. ko so numerirali Cesto talcev. 650 Leta 1908 so s sklepom Okrajnega glavarstva v Kranju hiše št. 18 . 19 in 48. to je hiše na desni do Dolenca iz smeri Loke na Faro. preimenovali v Kapucinsko predmestje. Te hiše so bile v katastrski Loka. Hiše na drugi strani ceste so ostale prifarske. 651 Pri vaškega jedra. grunta v Bižah. hiš v Papirnici. ter ob Cesti talcev. ne bom dodajal. saj te hiše niso bile v strnjenem vaškem naselju. ampak in tudi niso ohranile kvalite- tnejših stavbnih elementov. Poleg osmih gruntov so bile ostale hiše bajtarske in novohišarske. Še v 19. stoletju je bilo na Fari 10gruntov. Po razprodaji Brnka. Žužkovega grunta. jih je ostalo 9. Popolnoma številko je težko povedati. Grad so šteli za tri grunte. Starološke bajte so štele za 1/3 kme- tije. Podložnost gruntov in bajt je bila pestra. Verjetno ni nikjer v loškem gospostvu škof izgubil toliko posesti. si je pridobil starološki 647 France Štukl. Nadrihtarji. str. 45-53. 648 Haubtausweis uber die Eintheilung des Laibacher Gouvernementsgebiethes in Provinzen. Kreisen. Sektionen. Bezirks-Obrigkeiten. Hauptgemeinden. Untergemeinden und Ortschaften. nebst deren Hauser - und Seelenanzahl im Jahre 1817. 649 Kronika. str. 133. 650 Papirnico so poimenovali po odloku c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju z dne 7. 8. 1899, št. 9645. Odlokje glavarstvo poslalo zemljiški knjigi. kjer so popravili vpise. 651 ZAL ŠKL. Škofja Loka, fasc. 98. 241 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ sledil mu je stari lastnik škof, potem cerkvena posest in nazadnje svetoduško gospostvo. Iz razporejenosti posesti ne dobimo posebnih starološka posest je bolj strnjena v smeri gradu proti Loki . Od 17. stoletja dalje jo motijo posamezni vrinki svetoduškega gospostva. Okrog cer- kve je ostalo nekaj freisinške in cerkvene posesti. Slednja si je pridobivala hiše v delih vasi. Starološka in cerkvena posest sta se li do konca fevdalnega obdobja. Pogjed z zvonjka na trg pod cerkvijo jn hjše protj Ško(jj Loki 242 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Starološki gadmarski grunti so bili po obsegu manjši, kar je raziskal in ugotovil že dr. Blaznik. Odtujevanje in drobljenje posesti kaže na to, da n a tem mestu ni ostala prvotna zemljiška razdelitev. Prav gotovo posest na za- ob naselitvi ni bila tako razdrobljena. Bajtar je štel za 1/3 kmetije. Hišar ali novohišar praviloma ni imel zemlje, razen malo vrta. Bajtarji in hi- šarji so potrebovali dodatne dejavnosti za preživetje. Te so se v stoletjih prav gotovo spreminjale. Do prve svetovne vojne je bila najbolj cenjena zemlja. Težnja vsakega lastnika je bila, da bi se pomaknil više na družbeni lestvici. Mnogi nekdanji bajtarji so pozneje uspešno kmetovali. Opozoril bi še na kategorijo t. i. podsedov - podružnikov (Untersass). PO dr. Vilfanu so to naseljenci na gmajni. 652 Tako jih imenuje ze- mljiška knjiga, ki jih ima zapisanih sedem. Izraz pozna tudi zemljiška knjiga za starološko gospostvo. Zemljiška knjiga svetoduškega gospostva in cerkvene zemljške evidence tega izraza ne poznajo. V drugih evidencah so ti isti pose- stniki navedeni vedno le kot kajžarji. Vprašanje je, je bilo na pozidanem na Fari še kaj srenjskega prostora za hišo z ohišnico? Zemljiško posest pa so imeli izven kraja, v Gorajtah, na Gmajni itd. Prav gotovo so nastali ti podložniki pozneje kot gruntarji, verjetno na Fari s hišo in ohišnico na dominikaIne zemlje, na starih gruntih ali iz izgubljene cerkvene po- sesti. Njihove posestne enote so bile v velikosti kajže ali celo samo novo- hišarja. Zemljiške enote v vseh gospostvih na Fari so uživali lastniki po kupnem pravu, tudi kadar pri enotah to ni posebej navedeno. sem te podatke našel napisane, sem jih tudi navedel. V dokumentaciji. ki se je nabrala v zvezi z zakonom o novi zemljiški knjigi leta 1871, je iz posestnih listov in drugih evidenc razvidno, kakšna posest je sestavljala zemljiško enoto, grunt ali kajžo. V malo primerih gre za posest pod enim gospostvom. Velikokrat so si posestniki pridobili dodatne zemljiške deleže loške, cerkvene, svetoduške in starološke gosposke. Za takšno posest sem našel zapisano ime "Uber1andsacker". PO dr. Vilfanu pomeni to "dodatno pridobljena zemlja".653 To ni bilo vezano na grunt ali kajžo, kamor sta bila podložna, ampak je bila takšna posest podlo- žniško pristojna nekemu drugemu gospostvu. Zato so jo posestniki lahko prodajali. Odtujevanju in prehajanju posesti bi bilo zanimivo slediti tudi v posamezne dele. Tako bi se kategorija dr. Blaznika - odtu- jeno - dala popolnoma pojasniti. Za hiše in glavnino posesti sem pristojnost gospostvom za vse pozneje pridobljene posamezne zem- deleže pa to ne bi bilo smotrno. Ponekod sem pri hišah navedel posa- mezne dele drugih gospostev. Fara je bila staro župnijsko Živela je s prisotnostjo vernikov in obiskovalcev iz bližnje in širše okolice. Tu je bilo versko za mesto. 652 Sergij Vilfan. Podružnik. Enciklopedija Slovenije št. 9. str. 26. 653 Sergij Vilfan. Pravna zgodovina Slovencev. Slovenska matica. Ljubljana 1961. str. 295 . KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ____________ _ 2.4.3 Cerkvena opravila in procesije ob praznikih in sopraznikih (takrat so delali pol šihta, op. p.) so se ali pa na Fari. Cehovska praznovanja so se v Loki, nadaljevala na Fari.654 Poleti je bila pozimi mraz, vedno pa je bilo potrebno obiskovalce V Staro Loko so poko- pavali od Soteske do od do Loga v Poljanski dolini. O navadi obdarovanja pogrebcev in ostalih prisotnih s kruhom sem že povedal. Pri- sotnost prafare je dajala bajtarjem dodatni zaslužek. Poleg kmetijske dejavnosti je bila v 18. stoletju najpomembnejša obrt platnarstvo. To je dobro obdelal v svojem prispevku dr. Josip Žontar. 655 Ta omenja družine Demšar, Jenko in Jugovic. Nekatere so se celo pople- menitile, kot npr. Jenki v plemenite Jenkensheim. Slednji so imeli v prometu okoli pol milijona goldinarjev. 656 V freisinškem gospostvu so bili skoraj vsi kmetje producenti platna, ker je imela vsaka hiša statve. 657 Prav zaradi tega so posamezniki trgovali na svojo roko. "Iz trgovske korespondence Demšarjev je razvidno, da so trgovali mnogi nepismeni kmetje loškega gospostva s pla- tnom na sejmih v jadranskih primorskih mestih in celo v Italiji. Zato ni da so izrazili loški veletrgovci pri kranjskem koncesu željo, da bi bila trgovina s platnom pridržana in prepovedana kmetom. Hudo- vali so se nad majhnimi ki ne zmorejo niti 50 gld, pa kupujejo laket platna na kredit za 2 solda draže, kot ga trgovci v gotovini. Poleg tega obetajo ti kramarji, da bodo poravnali svoj dolg šele po tržaškem, reškem ali videmskem sejmu. Tam pa dajo platno nekaj ceneje, ker ne morejo na denar in s tem kvarijo velikim trgovcem. "658 Na Fari so obstajali veliki in mali, vsi pa so tkali in trgovali. Demšar je bil eden velikih. Kajžar Peter Demšar - Mongar iz Stare Loke 30 je umrl na potovanju v Krminu. Bil je bogat in je ob smrti zapustil preko 4000 gld in tri hiše, št. 20, 30 in 67. Matevž Dolinar - Cesta talcev 23, se je odpovedal bajti in si zgovoril dosmrtni kot in statve, ki so ga potem preživljale. Stara Loka z okolico je v tistem sama preživljala svoje prebivalce. Dekan piše o izvoru družine Demšar in pri tem navaja platnarsko dejavnost. "Matija Demšar, iz Gorenje Žetine št. 8 (stara h . št., op. p.) je bil preprost kmet, ki je s posli z lanom in z gostilno baje postal zelo bogat. Zato je bil bogat tudi Matevž Demšar. Ta je imel dva sinova, Martina in Jožefa. Martin je v trgoval za vojaštvo in bil kupec za vojaštvo. V je s poslom špekuliral, postal bogat, se in si sezidal dom v Dorfarjih št. 12 (stara hišna št., op. p .) S poslovnimi potezami je hitro bogatel. Martinov sin (Vincenc, op. p.) je špekuliral s posli v Trstu, jih razdrl in zapravil... Vincenc v 654 NŠKAL. koledar. passim. 655 Dr. Josip Žontar. Platnarstvo in sitarstvo v Loškem gospostvu v 18. stoletju. LR III. 1956. str. 89- 102. V nadaljevanju Žontar. Platnarstvo. 656 Žontar. Platnarstvo. str. 91. 657 Žontar. Platnarstvo. str. 90. 658 Žontar. Platnarstvo. str. 95. 244 _____ _ __ _ _ _ ___ _ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Dorfarjih je obubožal. Družina je bila prodana in je do konca leta 1821 izgi- nila ... Od obubožane družine Erberg. linije poprej v Dolu. je kupil M a- tevž Demšar dominij Stara Loka (leta 1755. pozneje pripisano. op. p.) in se preselil z družino v grad ter ga dal svojemu sinu Jožefu. "659 V 19. stoletja je šlo platnarstvo že po malem v zaton. V drugi po- lovici 19. stoletja je oživela druga trgovina. saj je naselje obrnjeno proti mestu in proti Selški dolini. Zelo dobro karakteristiko preživljanja Prifarcev najdemo v predvojnem Krajevnem leksikonu Dravske banovine. V tele- grafskem stilu ta našteva: "Prehod iz kmetskega v trgovsko in obrtno nasel- bino; polja in gozda primanjkuje. Pridelkov ni dovolj za dom. obrt (škafarstvo) propada. število poklicnih obrtnikov. posebej še delavstva raste (lesni obrati. tovarne). "660 Pisec je dobro zadel. Platnarstvo je bilo že davno pozabljeno. kmetijstvo je bilo ekstenzivno. zaposlitev pa se je usmerjala v in- dustrijo na Trati. ki je tedaj spadala pod starološko Današnje stanje bi lahko podobno opisali. Kraj je v vseh pogledih navezan na širšo okolico. Pogled na Staro Loko jn Škofjo Loko jz smerj današnjega naselja Podlubmk Levo podrta Rjh hHa. Cerkvenj zvoml< lma še zasilno streho po požaru leta 1817. Kolodrana risba jz prve poloviCe 19. stolelja je v Loškem muzeju. Stara Loka je obcestno naselje. Po starih navadah so javne poti vedno vodile skozi celo vas. Cesta je šla od Tuška Faro do dalje Binkelj na polje in naprej proti Selški dolini. Strnjeno naselje se je iz smeri Loka pri obeh gruntih. Brnku in Porentucu. Pozneje se je vasi prenesel bliže Loki. k k Brnkovi bajti in h Krvavemu znamenju 659 str 2I. 660 KLDB. str. 582. KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ -J 2 _ 4 • 5 pri Dolencu. Pred Brnkom je še danes javna šterna. Vodnjaki se potem po- navljajo na vsakih nekaj deset hiš. Reprezentativnejši vaški trg je nastal pod cerkvijo. Zapirajo ga Primcova, Mercinkova, Starmanova in Poga- hiša ter seveda kapelica, ki kljub majhnosti dominira na tem trgu. Lokacija znamenja je stara. je stal na tem mestu križ, ki so ga potem prenesli na starološki Gavžnik, na Prtižev svet. Zato se križ danes imenuje Prtižev križ. Na drugi strani Potoka je grad, ki zapira prostor na zahodu. Na Primcovi hiši je bil kip sv. Miklavža, zavetnika popotnikov in priprošnjika ob povodnjih. Potok je lahko nepredvidljiv, kar se je pokazalo ob poplavi leta 1990. Proti jugu je pred Starmanom javna šterna, potisnjena v konec trga, že v del. Zgradili so še vodnjak še bliže trgu. Tako so prebivalci imeli vzrok priti bliže dogajanju na trgu. Vodnjak za trg pred kapelico je bil za obzidjem današnjega vrta. Dostopen je bil skozi posebna vrata, da uporabniki niso motili Ta predel Fare ob vodi je prepre- den z Potok. Most je bil nujen v smeri gradu, cerkve in poko- in naprej v smeri nove ceste. Drugi most vodi v Gaso. Pot se nadaljuje od kapelice vse do Bitencovega grunta, kjer se vas ob poti na koncu naselja. Tu stoji trioglato poznogotsko, kamnito kužno znamenje s kovinskim križem na vrhu. Trivogelnost je Razmejuje vasi, ki se tu stikajo: Staro Loko, Binkelj in Virlog. Pot tu ostro zavije nazaj na cesto proti Železnikom in se z njo združi pri kapelici pri Fortunovcu. Odsek ceste s Fare mimo gradu pod je novejši. Mimo gradu je najbrž potekala stara bližnjica, ki so jo spremenili v cesto v Francozov. Zapisi novo cesto v Železni ke omenjajo, ko so gradili Rihtarjevo hišo. Del kamm'te klade iz Krva- vega znamenja pod starolo- škim GavŽnikom. Pod vinasto streho je bil na lese- ni tabli naslikan sv. Jurij. Zgornji del ni ohranjen. Jz fototeke Loškega muzeja. 246 _____________ _ ___ KNJIGA HI Š V ŠKOFJ I LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Sedanja kapelica v pri Fortunovcu v Binklju je iz 19. stoletja . poškodovane freske so delo Janeza Gosarja iz druge polovice prejšnje- ga stoletja. Gotovo gre za staro lokacijo obcestnega znamenja ob pri- farskih in binkeljskih Lastniki kapelice so bili kraji Stara Loka. Bin- kelj. Trnje. Virlog in Vešter. V novo zemljiško knjigo so jo vpisali leta 1881. po poizvedbenem zapisniku in opozorilu. da prej še ni bila vpisana. 661 Z glavne vaške ceste iz smeri Loke so bili izvozi na njive tam. kjer so še danes (nove) ceste. Prvi je bil pri Krvavem znamenju na Osterfeldu. drugi je vodil mimo Papeža v današnje Groharjevo naselje. tretji je tekel pod Klan- mimo Prtižovega in Jamnikovega poda na Osterfeld. pod Kamnitnik in v Biže. Pri znamenju so spet lahko šli na Westerfeld in v Vešter. Trnje ali naprej proti Virlogu in Moškrinu. Kamnito kužno znamenje na poti Fara, Binkelj, Virlog. 661 ZAL, ŠKL, Stari posestni listi za Staro Loko. v!. št. 250, parc. št. kapelice 690. KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ --J 2 • 4 _ 7 Tudi v Gasi je moralo biti nekaj javnih vodnjakov. Ena takšnih skupnih štern se je ohranila za Nekatere hiše so imele svoje vodnjake doma na ali celo v kleteh in vežah (Šlosar, Kalanuš, itd.). Mnogo teh vodnjakov je ali zasutih. Pri mnogih hišah se še spominjajo, da so pili vodo iz Potoka, ki pa ni bila najboljša. je bila celo strupena. Užiten je bil vedno studenec za hišo, ki priteka izpod Piten je še danes, vendar ga ne uporabljajo Na pobudo Karla Strahla, staroloških in drugih posestnikov, so si aprila leta 1900 Prifarci zgradili svoj vodovod, ki je uspešno deloval kot zadruga vse do leta 1947, ko so ga podr- žavili. 662 Pogled s "trga" proti cerkvi Levo Primcova hiša, Stara Loka št. 25, hiša protestanta Janža Kosa iz leta 1592, pod cerkvijo Mongarjeva hiša, Stara Loka št. 30. 662 Marjan Master!. Gradnja Škofjeloških vodovodov v letih 1898-1902. LR 3. 1956. str. 109-128. 248 _________ _ _______ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Dominanto daje vasi farna cerkev in okrog nje. Severno od cerkve je manjše ob sedanjem in pred hišo. Na tem mestu je tudi šterna, ki jo je dal izkopati dekan Kramer. je na tem trgcu dominirala Brnakova bajta, ena najstarejših dokumentiranih hiš. Me- nim, da je bil ta predel po srednjem veku delno nasut in je prvotno cerkev oziroma neka lokacija na tem mestu stala na nekakšnem otoku. Med staro cerkvijo in hišami okrog Brnaka je moral biti graben. Vprašanje je, kje je bilo srednjeveško Sedanje z elementi pozne go- tike iz 17. stoletja in kaplanija delujeta v smeri cerkve kot dominantni stavbi. Vmesni prostor motijo nagrobniki na Pri hiš nisem našel posebnosti. Poudaril bi le nekatere v izrazoslovju in tipologiji. Po Vurniku, Meliku, Karlovšku in Ložarju, ki so doprinesli k poznavanju hiš, bi izpostavil poglavje hiše v Gospodarski in družbeni zgodovini Slovencev izpod peresa Sergija Vilfana. 663 Ta je v svojem prispevku uporabil veliko slikovnega gradiva prav iz okolice Loke. Tudi Karlovšek in za njim Ložar objavljata tloris hiše iz Stare Loke. Žal nista navedla hišne številke. Omenjeni raziskovalci so gledali bolj na raz- bajte, ki na Fari ni Starološki prostor je odprt, zato se tu križajo tako alpska, cerkljansko-škofjeloška in osrednjeslovenska hiša, vsaka s svojimi Ti tipi se na tem majhnem prostoru prepletajo. Druga težava je v tem, da bi danes težko govorili o prvotni ohranjenosti po- sameznih tipov. stavb je predelana, ne pa toliko da bi se stavbni razvoj zabrisal. Pogosti so bili požari. Leta 1661 je pogorelo pet h iš blizu farne cerkve. 664 O požarih v drugi polovici 18. stoletja in o zadnjem "vesoljnem" požaru leta 1817 sem že povedal. Obnova domov je bila vedno brez stilnih sprememb. Hitre spremembe v življenja in v stanovanjski kulturi so v drugi polovici prejšnjega stoletja prinesle prve spremembe pri gradnjah in adaptacijah. Obvezna prenova po potresu leta 1895 se odraža tudi na Fari. Od tega dalje se stari stavbni le še izgubljajo in zamenjujejo z novimi. Predvojni raziskovalci hiše so naleteli na dosti originalnih arhitekturnih elementov, kot jih poznamo v obdobju po vojni. ko je civilizacijski razvoj pritisnil na poso- dobitev hiš z neustavljivo naglico in silo. Pri raziskovalcih, ki so se ukvarjali s stavbno na Loškem, je že Vilko Novak ugotovil. da nas spoznavanje hišnih oblik na Slovenskem sili, da opustimo togo delitev na "hišne tipe" in najdemo primernejše zanje. 665 Ugotovil je, da so za Selško dolino visoke, obsežne in nadstropne stavbe tja do Dolenje 663 Dr. Stanko Vurnik. hiša Slovencev na južnovzhodnem Alp. separat iz Etnologa IVIL Ljubljana 1930; Anton Melik. Slovenija I. Druga predelana izdaja. Ljubljana 1963; Jože Kar- lovšek. Slovenski domovi. Ljubljana 1939; Dr. Rajko Ložar. Narodopisje Slovencev. Ljubljana 1944; Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog 1. Ljubljana 1970. str. 559-593. 664 Kos. Doneski. št. 466. str. 258. 665 Vilko Novak. O ljudski kulturi v Selški dolini. LR 4. 1957. str. 41-46. KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE __ _ _ _ ___ _ _____ --J 2 _ 4 • 9 vasi, ko se množiti hiše. V zgornjem delu hiše je prostorov: sobe, kimnate, tudi do tri, s skrinjami za žito. V celoti je taka hiša bližja alpskemu tipu. Tudi dr. Ivan Sedej je za loško ozemlje ugotovil, da je potrebno korigirati Melika in Vurnika. 666 Vurnik je škofjeloško-cerkljansko hišo opredelil kot prehodni tip, ki združuje primorske in alpske stilne elemente. Ivan Sedej je za hišo na loškem ozemlju ugotovil "pogla- vitne širše pojmovane in opredeljene alpske (gorenjske) hiše".667 Pri metodi opredeljevanja je dodal še perspektivo. Ugotovil je tudi pogostnost nadstropnih stavb, kar je razložil z relativno blaginjo lastnikov. Priznava oblike tlorisa. Ustvarjanje modelov je proble- "Zato lahko sklepamo, da je bilo Loško ozemlje v preteklosti domo- vina stavbnih oblik, ki pa vse po vrsti sodijo v tipsko skupino alpske- ga stavbarstva. ugotovljenih hišnih oblik (za vsako obdobje posebej) pa po drugi strani socialni status njihovih lastnikov, kjer je najpo- membnejša ugotovitev, da je formalna strogost bogatejših arhitektur v ljudskem okolju rezultat oblikovne diferenciacije, ki je nasledek socialnega razlikovanja in težnje premožnejših, da bi svoj likovni nazor približali tedaj veljavnim normam 'dobrega okusa'. "668 Tudi in socio- loški vidik nista rešila izpopolnjevanja idealne tipologije. Z novimi prijemi pri razlagi hiše na Gorenjskem se je uveljavil dr. Peter Fister. 669 Novost njegove analize je predvsem analiza arhitekturne konstante, ta pa je lupina prostora. Fister pravi, da je bilo že v 16. in 17. stoletju na Gorenjskem precej zidanih hiš. Tak tip stavbe je nadstropen in sestavljen iz bivalnega, komunikacijskega in shrambnega dela. Ti približno kvadratni deli imajo vsak svoj vertikalni razvoj in se medsebojno sestavljajo. Glede na njihovo tlorisno samostojnost je pri celoti stavbe lahko delno "nepravilen" izgled (tloris) celote. Takšna stavba s strmo streho je delo- vala stolpasto, saj je posnemala fevdalne vzore in dajala kmetu varnosti. Bivalni del ima tako dvakrat "hišo". Nad komunikacijskim delom se tudi zgoraj veža ponovi. Na tem delu je bil kratek gank, ki je služil kot ogledovalnica. del je na Gorenjskem dokumentiran že v prvi polovici 16. stoletja in je tudi nadstropen, pa celo še dodatno podnivojski. Ob spremembi takšnega tipa stavbe v horizontalni sistem so na hrbtni strani stavbe dodali ob hiši kamro, ob veži kuhinjo in ob shrambnem delu še eno kamro ali shrambo. Takšno razporeditev so ponovili v nadstropju. Male kmetije in kajže so ostale v skromnejših dimenzijah, z bivalnim in shrambnim delom v vodoravni legi. 666 Dr. Ivan Sedej, Socialna in likovna struktura tipov stavbarstva na Loškem ozemlju v opredeljevanja stavb. LR 22. 1975. str. 73-82. V nadaljevanju Sedej. 667 Sedej. str. 76. 668 Sedej. str. 82. 669 Peter Fister. Spremembe v prostorski organizaciji stanovanjskega poslopja na osrednjem Gorenjskem med srednjim vekom in barokom. Traditiones 3, SAZU. Ljubljana 1974. str. 113-132. 250 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Pogled na Staro Loko z zahoda. Levo cerkev, desno novi del Centra slepih in grad. Ogled Stare Loke je pri nekaterih gruntarskih hišah pokazal prav zanimivo razporeditev prostorov, ki je ne bi mogli strpati v starejše hišne tipologije, lahko pa si pomagamo s Fistrovo razlago. Vhoda v hišo sta bila dva. Glavni vhod v vežo je bil iz sprednje fasade, iz dohodne, cestne smer. Na nasprotni fasadi je bil neuglednejši izhod na Zadnji izhod je sedaj zazidan. Obokana veža je delila hišo. V podaljšku veže je bila kuhinja, lahko z oprogo ali s šipovnikom. Tu je bilo za v hiši. Levo ali desno od veže sta bili potem hiša in kamra. Ta stanovanjski del je danes predelan, saj v današnjem ne potre- bujemo tako velikih dnevnih prostorov, kot so bile "hiše". Število oken v "hiši" ni (idealno šest) . V "hiši" je bila miza s klopmi ali stoli, postelja, skrinja, statve, kolovrat in "virštat, birštat" ali "ponk" (Werkstatt), to je mizaski skobeljnik. je bil ta v veži. Seveda ni bilo vedno vse to v "hiši". Pri Papirmanu v Papirnici so statve podrli šele nekaj let po zadnji vojni. Klopi ob zunanjih stenah niso (v celoti) ohranjene, ker so motile poznejše pohištvo. V kamri je danes lahko kuhinja, dnevni ali spalni prostor in so vhodi vanjo razporejeni. je imela kamra le eno ali dva okna. Drugi del stavbe, nasproti vežo, je pestrejši. Ponekod je nivojsko višji za nekaj stopnic, glede na vežo. Današnji lastniki si takšno KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ----12 . 5 _ 1 razporeditev prostorov razlagajo kot predelave, vendar gre za gradnjo. Takratni zidave in stil prejšnjih dob ljudem ni poznan. V tem delu je podnivojska klet in nad njo za nekoliko stopnic zvišan prostor "kimnata". Izraz kimnata sem zasledil le pri Vilku Novaku. Je loški. Verjetno mu odgovarja tudi v zemljiških knjigah dokumentirani prostor "zidanca". Razvojno je kimnata prvotno služila kot pozneje pa predeljena lahko kot bivalni prostor, "štibelc". Kimnate v tem predelu prvotno ne bi smeli istovetiti s stanovanjsko ki jo navajajo drugi tipologi in pomeni eno od sob, kamer. celo v nadstropju. Klet in kimnata sta obokani ali pa stropani z grobimi vidnimi tramovi. Pri Alovcu je bil vmes še nek obokan prostor. ki so ga (verjetno pozneje) uporabljali za hlev. je bila hiša nadstropna. je bila nad podnivojsko kletjo še nivojska klet ali shramba in je bila kimnata v nadstropju (pri Jamniku). Ta del je bil prvotno gotovo namenjen le shrambam. Ponekod so ohranjena še majhna zamrežena okna (Jamnik). kakršnih v stanovanjskih delih ne poznamo. Za tem delom sledita hlev in skedenj ali obratno. Ponekod je tudi tu še nadstropje in je spodaj hlev, zgoraj pa skedenj oziroma shramba za krmo. gruntov je imela še posebej gospodarsko poslopje. navadno nasproti hiše ali pa v bližini. Niso pa posebno razsipa li s prostori za gospodarska poslopja. Najlepši primer samostojnega gospodarskega poslopja je bil Jamnikov pod. zgradba iz 18. stoletja. Danes je ohranjen le še veni tretjini. Pogled na Staro Loko s severovzhodne strani 252 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LO KI III. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE Pri gruntarskih hišah so ponekod še ohranjeni poznogotski stavbni ele- menti, predvsem polkrožno porezani portali v kleteh in na glavnih fasadah. Okenske predrtine so nove in razporejene, saj je dodatna platnarska dejavnost zahtevala že v prejšnjih stoletjih. Vse kaže, da je bila prvotna kot kimnata vkomponirana v gruntarski dom v najbolj varovanem prostoru, med stanovanjskim delom in hlevom. Tu so bile postavljene žitne "kašte, košte", velike skrinje ali manjše žitne skrinje. Do samostojno od 17. stoletja dalje pri prifarskih gruntih ni prišlo, saj je šlo za starejše, manjše in gospodarsko manj donosne kmetije, ki so morale žito oddati. Takrat še niso poznali krompirja. Za peso in repo so uporabljali zasipnice na njivah ali posebne rep ne jame v bližini doma. Prostorov za shrambe pozneje niso predelovali v stanovanja. Raznih "rumpIkamer" je vedno premalo. Stanovanjski standard so reševali v nadstro- pju, saj je bilo kar nekaj prifarskih gruntov nadstropnih. Od bajt je v rang s kimnato spadala Starmanova hiša. Pri kmetijah (Alovc , Škrle) del kot posebno tlorisno enoto, izrinjeno ob vzdolžni stavbi, kar po Fistru lahko razložimo s sestavljivost jo posameznih celic. Ta del je bil posli kan s freskami in dekorativno slikarijo. Pri prezidavah leta 1993 so našli fragment Križanja na ki je bil morda še iz 17. stoletja. Slikarija je propadla ob nadaljnjih gradbenih posegih na stavbi. Pri Jamniku se vidi, da je bil del polih romi ran posebno okrog zamreženih oken. Gankov starološke hiše niso imele veliko. Kjer so bili, so imeli le bolj povezovalni in opazovalni Zatrepi so povsod pozidani. Freske so se ohranile na gruntu, vendar gre za poznejše freske iz 19. stoletja z motivom Krleže. Freska Križanja se je ohranila na Škrletovi hiši. Na so propadle. Morda so bile freske še na drugih hišah. Pri staroloških gruntih gre za skromnejšo varianto zgradb, brez zunanje Glede na oddaljenost od vasi oziroma od glavne pove- zave so bili grunti krožno in periferno razporejeni. To si lahko razložimo s prvotno naselitvijo in kmetijsko dejavnostjo, ki je zahtevala prostora in direkten vstop na polja. Ker so bile starološke bajte nagnetene na ozkih parcelah, so bila gospo- darska poslopja v isti liniji, le redko posebej. V primeru, ko je bilo gospo- darsko poslopje samostojno, je bilo to zelo majhno. Karlovšek in Ložar sta objavila najenostavnejši tloris starološke bajte. Iz veže (in kuhinje) se je razvila še majhna kuhinja in klet. Iz veže je vhod v "hišo" in potem v kamro. Takšna je podeželska bajta, ki bi v Stari Loki odgovarjala le novohišarju. V Stari Loki gre pri bajtah za stare tretjinske grunte. V mislih imam predvsem bajte od Dolenca do kapelice. Bajtarski Prifarci so kmetovali, kar mnogi delajo še danes. V veži je bila kuhinja s za "hišo ", v smeri hiše in kamre. Na drugi strani veže je bil takoj gospodarski del. Pod- strešje nad hišo in kamro so pozneje izkoristili za stanovanje. Te adaptacij e KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ 2.5.3 so izvajali od druge polovice prejšnjega stoletja dalje. Takrat so tudi izpeljali dimnike skozi streho. Življenjski standard se je spremenil in izboljšal. Spanje v hlevu ni bilo primerno niti za drugorazredne prebivalce. Pojavile so se prenosljive industrijske S temi so kurili v podstrešnem delu. Požarna varnost je zahtevala izboljšavo dimnikov in streh. Ob vsaki zamenjavi streh so si župani morali prizadevati, da je postala kritina trajnejša in požarno odpornejša od prejšnjih slamnatih streh.670 Gradbeni zakon je dovoljeval podstrešne sobe. Zahteval pa je zazida no strešno na Fari ponekod še do danes niso uredili. V zakonu je bila luknja, da se pri lesenih po- slopjih špranje smejo zamazati z ilovico. 671 Prebivalci so se poslužili tudi 48. zakona, ki je navajal: "Dopustiti se smejo z dilami obiti (zaplankani) strešni opaži (strešna na osamoteni legi. "672 Prostori na podstrešju so bili le v sredini normalne višine, proti stranem so se nižali, saj je na zunaj stavba ostala Prav proti kapu so bile posebno majhne in nizke sobice s poševnim stropom. Sem so se preselili razni stri ci, osebenki in naje- mniki. Del nad hlevskim traktom je ostal za shrambo sena. Na zatrepu so bila vrata za spravilo krme. Pozneje so ponekod tudi ta del stavbe spremenili v stanovanjskega. Hlevski del v se je pozneje mnogokrat moral uma- kniti obrtni dejavnosti. Nadstropje nad njim je ostalo neadaptirano, za shrambo. Ponekod so ob koncu prejšnjega stoletja, posebno po potresu leta 1895, reševali stanovanjski problem v nadstropju ugledneje, s t. i. Takšne rešitve poznamo v loških predmestjih in v mestu. Starološke so kot v mestu in v predmestjih in spreminjajo fasado ter celoten izgled stavbe. Nekatere so zelo majhne. Hoteli pa so jih imeti. V je lahko zgornja veža ali posebno ugledna in svetla soba. Za dohod v nadstropni del so zgradili na nasprotni strani strehe (hiše) manjšo neugledno Ta je služila kot svetlobnica, za zgornje kot za povezavo. Takšne neugledne mini nad trak- tom so se ohranile. Izjemoma majhna je pri Boštjencu, hišna št. 144. Majhna je na Kalanušu, hišna št. 9. Ohranjena je še pri Petruzniku, Stara Loka št. 43, kjer nima okenskih odprtin, in pri Bimšarju, Stara Loka št. 64. Tu je celo glavna tako neugledna. je bila zadnja tudi pri Bognarju, hišna št. 4. je bilo v zadnji zgornje je bil potem sanitarni vozel spodaj tik ob vratih, kar je bilo bolj PO povedano: je bilo takoj za vrati. je bilo samo spodaj, na koncu dela stavbe, predvsem v smeri 670 Stavbni red za vojvodino Kranjsko. razun Ljubljane, izdaja, v Ljubljani 1902. Postava od 25. oktobra 1875. deželni zakonik št. 26. v 45. navaja na strani 33: Ako je pri poslopjih, katera so pokrita s slamo ali s skodlicami. glavno zidovje in strešni stol sposoben. nositi ognja varno streho. se mora pri kakem poglavitnem popravljanju strehe za to pogajati, da se napravi ognja varna streha. v nadaljevanju Stavbni red. 671 Stavbni red, str. 34. 672 Stavbni red. str. SO. 254 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJ ENE HIŠE hleva. jame so (bile) od konca prejšnjega stoletja delno že zaprte, veliko pa je (bilo) še odprtih posebno so (bila) ta v smeri hleva. 673 Pri hišah v Gasi je bilo zaradi lege v bregu na koncu ganka že rahlo nadstropno, glede na sprednji nivo hiše ob cesti. Nekaj takšnih suhih ("na štrbunk") je še ohranjenih. so danes posodobljena in kombini- rana s kopalnico. Kanalizacije še ni povsod, posebno ne v starem delu naselja. PonikovaIna jama posrka vodo, pa se spomladi prazni na vrtove. Pri Kalanovi bajti je še danes leseno odprto na koncu ganka. Nad gospodarskim delom bajte so t. i. "ajkerli". To so pravokotne podolžne odprtine, nikoli zaprte. Ajkerli niso bili namenjeni stanovanjskim odprtinam in praviloma niso nikoli zastekleni. Namenjeni so kot svetlobne in predvsem odprtine na podstrešju. Novodobni arhitekti so v Loki te ajkerle povišali in razširili ter jih uporabili za stanovanjske odprtine. Pri tem so spremenili razmerja in namen in prišli do novega arhitekturnega (elementa), ki ga stara praksa ni poznala in se ponekod slabo vklaplja v ob- stavbe in širše okolje. Nekatere bajte (tudi novohišarske) v Ulici (do kapelice) in v Gasi so ostale enostavne, z vežo, hišo, kamro in še z majhnim prostorom za shrambo ali živino. Zaradi povojnega prometa iz Selške doline so pri neka- terih hišah skrajšali šperovce. Zato imajo še danes te hiše nekako neprijeten izgled. To je najbolj vidno pri Blažeškovcu, Stara Loka št. 19. Tu so fasado povišali. Zalomljena streha se je tako visoko, da je vozila niso motila. Žlebove so v takih primerih prestavili na streho. Na Fari je nekaj izrednih hiš, ki ne spadajo v tipologijo hiše ali bajte. Posebnost je Mongarjeva, Mažucova kajža, Stara Loka št. 20. Ta ima, podobno kot v Karlovcu Ferbarjeva hiša, zaradi prvotne namem- bnosti stavbne posebnosti. Že v sta dve veliki odprti arkadi na dveh stebrih. Tretja arkada je zazidana z novim vhodnim delom. Arkadno nadstropje je bilo odprto z gostimi arkadami. Takšna je bila stavba zato, ker je bila namenjena predelovalcem lanu. Ti so pri postopkih pranja, beljenja in likanja potrebovali prostore za sušenje. Po velikosti izstopa hiša na trgu, Stara Loka št. 30. Verjetno je služila istim namenom, saj so bili isti lastniki. Poznejše prezidave so zakrile prvotne stavbne elemente. Nekaj posebnega je Primcova hiša, Stara Loka št. 25 , z letnico 1592 na poznogotskem polkrožnem portalu s posnetimi robovi. Ta ima v obokano vežo in veliko "hišo". Kletni del ima nivoje, kar kaže na gruntarsko razporeditev. Kletni portali nosijo še poznogotske elemente. Po letu 1825 so nadzidali nadstropje z lepimi lesenimi stropi v dveh zgornjih hišah. Razporeditev prostorov v celoti ni kmetiška oziroma vaška. hiše je bila boljša oseba, protestant, ki je hotel imeti hišo 673 Stavbni red, str. SO. 52, 11. Sekreti (straniša) se utegnejo napraviti tudi zunaj poslopja, imajo odtok v kako jamo, toda ne na tisti strani, katera je obrnjena proti ulicam, cesti ali KNJIGA HIŠ V ŠKOfJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ---1 2.5_5 podobno mestnim, kar nakazuje predvsem obokana veža. Nekaj posebnega je bila podrta Rihtarjeva hiša. zgrajena že v drugem desetletju 19. sto- letja, je imela še popolnoma star soliden videz. Takšnega si je želel vaški mogotec. Brez primere je nova hiša iz leta 1865, Stara Loka št. 2, kjer gre za uglednejšo slovensko hišo na podeželju. Izstopata tudi in kaplanija, kjer pa gre za stavbi za posebne namene. Hiše v smeri Loke so nedvomno starejše kot bajte v Gasi. Bile so bolj na- grajene. To vidimo iz parcelne razdelitve. Gotovo je ta parcelacija po- znejša kot gruntarska. Glede na to, da so si pridobivali podložništvo hiš na Fari fevdalci. bi da so pridobivali iz še nera- zporejenih delov. Menim, da se je bajtarska delitev, podobno kot delitev pod- sedov, na tem predelu razvijala na gruntov, se je delila stara pridvorna posest oziroma posest domcev, ki so jih razkosali. Od starih prifarskih hišnih lastnikov so se obdržali le starološki in še ti ne rodovno. Vse stare družine in lastniki posesti so izumrli. Prav gotovo se je razvijala parcelacija bajt ob cesti od 16. in 17. stoletja dalje. Te hiše v Ulici so (bile) z zatrepom obrnjene na ulico. Vhod je (bil) s strani. Pozneje so nekatere tovrstne stavbe predelovali in jih z daljšo stranico na ulico. Te hiše imajo sedaj tloris na vogal. na kjer pa se razporeditev prostorov ni spremenila. Ti so le zalomljeni. Takšen je primer pri Blažetku, Blažeškovcu itd. Ulica je z vzdolžno lego hiš postala bolj kompaktna in podobna mestni. Tako obrnjene hiše so porabile funkcionalnega Ponekod je tako med hišami za vhode na ostalo premalo prostora. je moderno kmetijo preselil k Pa- pežu, saj z današnjo mehanizacijo ni mogel s ceste na Te predelave z vzdolžno stranico proti cesti se lepo vidijo, se sprehodimo po ulici. pa tudi rekonstruiramo stari kataster. stavbnih elementov. ki so kvalitetni in stilno dolo- se je v Stari Loki ohranilo malo. Pri obokanja lahko govorimo o neki meji med starimi in novejšimi oblikami oboka šele v 19. stoletju. Starejši oboki do konca 18. stoletja so polkrožni. banjasti ali križno banjasti, z raznimi izpeljavami pri prehodih za okna in vrata. V 19. stoletju se plitvi oboki. Bliže ko smo drugi polovici stoletja. se pojavlja vmes med posameznimi polami oboka, t . i. šipovnik. To je nekakšna obokana oproga, zvezana z železno vezjo. obok in ga tudi vidno deli na posamezna polja. Vmesna polja so plitve banje, tudi kape ali polvalji. Teh šipovnikov je lahko in s tem tudi polj. Konec stoletja se pojavijo oboki na traverze. Ponekod so uporabili kar železniške Ohranilo se je še nekaj poznogotskih in portalov. Vsi starejši. razen so nedatirani. Poznejši portali imajo že inicialke in proti koncu 19. stoletja tudi že letnice. Do srede 30. let 19. stoletja še najdemo portale s sklepnimi kamni in ponekod z ornamenti. so že rahlo se pojavlja le rahlo lok s sklepnikom na portalu 256 ____________ _ ___ KNJIGA HIŠ V ŠKOfJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE mežnarije iz leta 1818. Takšni portali so šele od srede 19. stoletja dalje. gradbena dejavnost po požaru leta 1817 ni razvidna in se je skrila v adaptacijah. Takrat so uporabljali stavbne elemente, ki jih poznamo še iz 18. stoletja in še nekaj v 19. stoletju. Intenzivnejša gradbena dejavnost je bila nujna po potresu leta 1895. Iz tistega se je ohranilo kar nekaj portalov. so izdelani iz kamnitniškega kamna. se z rahlim lokom, že brez sklepnega kamna. Ponekod so ravno Okenske odprtine so že davno predelali. Prva predelava je bila v 18. in 19. stoletju, ko se je spremenilo pohištvo. Skrinje niso motile šte- vilnih oken, omare pa bolj. Predelava lanu je zahtevala svetle in pro- store. Drugi naval na okenske odprtine je bil pred vojno, ko je stopilo v veljavo t. i. trodelno okno. so okna "modernizirali" po zadnji vojni. Leseni stanovanjski deli niso ohranjeni. Mnoga gospodarska poslopja so še v celoti lesena, pa naj bodo samostojna ali v podaljšku hiš. Ponekod gre za kombinirano gradnjo gospodarskega dela, npr. pri Škrletu, kjer je hlev zidan, nadstropje leseno itd. hiš je zidana iz kamna ali iz opeke. PO formatu opeke se da ugotoviti starost. Nadstropja so po letu 1825 že iz opeke. Gradbena zakonodaja je po letu 1848 sprostila naklon strehe, ki je bil potem lahko pod 45%. Znižali so ga lahko na 35%. strešni naklon imata še Škrletov in Jamnikov grunt, kjer gre gotovo za tradicijo izpred srede 19. stoletja. Ne bi mogel trditi. da gre pri starih naklonih tudi za tako stara ostrešja. Ob obnovitvah so ohranili staro stanje, saj je bila med starimi tesarji in krovci navada, da je moralo biti vse novo v stari tradiciji, ki se je vedno obnesla. Zapisana pa ta tradicija ni bila drugod kot v tesarskih glavah ('"Cimperman je iz svoje glave skret naredu, pa mu je ostalo še pol kubika diI" ). Še nekaj hiš ima naklon okrog 45%. Pri se je ta zniža!. ko so prizidali kamre. Strešna kritina je novejša. Precej je še bobrovca, pa tudi skriljasta streha se še najde. so pazili na prostor (svet, krajino, pokrajino), zato so stare hiše navidez razporejene. Tiste okrog cerkve so na meji te- rase in jim ta narekuje lego. Slaba je tudi lega hiš v Gasi. Nekatere kar visijo pod cesto nad teraso. Nekatere so blizu vode. Potok je sedaj sti- snjen v cementno korito, ki mu je še dodatno zmanjšalo pretok. Boljša je lega hiš v Ulici proti Loki. Danes postavljamo stavbe sredi vrta, stran od ceste (kar je nujno, ker ne prestavimo tranzitnih cest), na najlepšo njivo, travnik itd. Menim, da je Stara Loka zgubljati staro podobo šele po prvi sve- tovni vojni. Dejavnost Prifarcev in novi so vplivali na posodabljanje bi- valnih prostorov. Žal ti posegi niso dokumentirani. ker arhiv v glav- nem ni ohranjen. Po zadnji vojni naselje ni bilo takoj v mestno ali primestno gradbeno in spomeniško zakonodajo. Leta 1963 je bil objavljen Odlok o zgodovinskega mesta Škofja Loka. 674 V drugem pod b navaja meje podro- 674 Odlok o zgodovinskega mesta Škofja Loka, LR 10, 1963, str. 209-211. KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ --.1 2 • 5 _ 7 v Stari Loki. Ta meja poteka "v loku od hiše Stara Loka št. S hiša ob zelenem pasu) mimo gasilskega doma v Stari Loki do od cepa poti v Virlog. po tej poti do vaškega trga s kužnim znamenjem za cerkvijo v Stari Loki. za po obzidju okrog vrta Starološkega gradu (Dom slepih) do Prifarškega potoka in po vrhnji terasi do pred hišo (Stara Loka št. Sr. (takratna h. št .. op. p.). Odlok je bil izdelan brez predhodne valorizacije naselja. Prav tako niso izdelali spomeniškovarstvenega režima za to To so nadoknadili leta 1967. Takrat je Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana izdelal Valorizacijo in spomeniški režim za Staro Loko. Avtorji teksta so bili priznani strokovnjaki: Ada Bar-Janša. dr. Pavle Blaznik in dr. Ivan Sedej. Elaborat hranijo na Iz teksta bom navedel pozneje nekaj zanimivih ugotovitev. Zaradi zidave Groharjevega naselja po letu 1968 so spomeniškovarstveno mejo potegnili naprej od Dolenca in žrtvovali del hiš v prehodu na Faro. Nova meja je tekla tik za hišami in sprostila polje za zidavo Grohar- jevega naselja. "Naselje je kot celota v slabem stanju. ni kanalizacije. del na- selja ob republiški cesti pa je ogrožen. Nekaj poslopij pa ima razma- jane zidove in so pred razsulom. Ker temelji niso izolirani. so hiše precej vlažne. skratka stanovanjski standard je vse prej kot ugoden. Po drugi strani pa moramo upoštevati tudi spomeniško vrednost posameznih objektov znotraj naselja. Ker smo Staro Loko valorizirali kot in likovno izredno pomembno naselje. ki je hkrati neprecenljiva o življenja in ljudske umetnosti v bližnji in daljni preteklosti. bo treba znotraj meja vpeljati stanje. kakršno je bilo domnevno pred drugo svetovno vojno. Iz in oblikovnih razlogov je treba sanirati predvsem neustrezno proporcionirana tri delna okna na nekaterih zelo eksponiranih poslopjih. Skratka poizkušali bi obdržati bistvene elemente strukture naselja in posa- meznih spomenikov. kakršni so prišli v naše stoletje. Omenjena sanacija je v tem okviru neke vrste poseg. ki naj bi poudaril predvsem obli- kovne vrednosti. ki so za najširši krog tudi najzanimivejše." (dr. I. Sedej) "Namen spomeniško-varstvenega režima je ohraniti zgodovinski milje kraja. zato je treba varovati: tlorisno mrežo s strnjeno obcestno za- zidavo in prostorskimi zamiki. ki dajejo slikoviti efekt naselju. najpo- membnejše objekte v bistveno neizpremenjeni obliki. gabarit. strešni naklon in kritino. V Stari Loki ne predpostavljajo poglavitne vrednote posamezna poslopja. saj je oblikovno dokaj skromnih in neizrazitih. urba- koncept naselja. Gledano s širše zasnove kot je ulica ali trg. pa predstavljajo tudi ta poslopja nepogrešljivi del celote." (A. Bar-Janša). Spomeniški režim so potem razdelili v tri stopnje. "Objekti. ki niso nave- deni v nobenem od naštetih režimov znotraj se lahko nadomeste z novimi. po masi. gabaritu in strešnem naklonu ustreznimi stav- bami. Za vse objekte pa velja postopne sanacije in prezentacije fasad. 258 ______________ _ __ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Prezentacije ne prihajajo v poštev, razen pri grajskem poslopju. Obnova fasad, katerih stanje je še posebej slabo, ker lastniki vlagajo vsa sredstva le za obnovo bi se morala izvesti v tehniki in materialu .. · (A. Bar-Janša) Predstavniki varstva kulturne so se zavedali možnosti rešitve Stare Loke. Iz elaborata je razvidno, da je bil pritisk na spomeniško službo, ki se je odpovedala delu Stare Loke in meji do Bidetove kapelice. Tam je nastalo novo Groharjevo naselje. Podobno je bilo pozneje jugozahodneje od Gase. Tudi tam je zraslo novo naselje. Poseben problem je bila ves povojni regionalna cesta skozi naselje. S prestavitvijo ceste pod naselje sredi sedemdesetih let so ta problem rešili. Kazalo je, da so vzpostavljeni minimalni pogoji za varovanje kulturne dedi- Kljub temu se oblast ni za varovanje naselja. Po prostorskih ureditvenih pogojih iz leta 1986 so na tem do- voljeni vsi posegi razen novogradenj.675 Pri teh naj bi bila prisotna spome- niško-varstvena služba. življenja prinaša nujne spremembe. V zadnjih desetletjih je tudi na Faro prišlo splošno mišljenje, da je treba vse staro podreti in novo narediti drugje in Stara gorenjska "ohrnija", da se da porabiti vsak ka- men in vsaka deska, kar so tudi delali. se je pozabila. Zaposlenost, zvišanje standarda, konjunktura na vseh in ugodni krediti so prinesli svoje. S krediti pridobljen (nepokrit) denar se je mnogo manj smilil kot zaslužen. Razkorak med teorijo in prakso je Fari dal ki ga nosi danes. Bivanje v dotrajanih (muzejskih) stavbah seveda ni (bilo) primerno. Vprašanje pa je, je bila nadomestna gradnja vedno primerno locirana. V obcestnem delu mnoge hiše propadajo, mnoge pa so znotraj že razvaline. Menim, da bi ne bilo nobene škode, se prihodnjim graditeljem zidava novih hiš na istih ali nekoliko premaknjenih lokacijah. V spomin na stare hiše bi v fasade novih hiš vzidali kvalitetnejše detajle sedanjih dotrajanih zgradb. Kvalitetni arhitekturni detajli, portali in okenski "bangerji·· navadno v betonski mešanici ali pa pri sem, da bi se kom- promisne rešitve mnogi oprijeli. Potrebno bi bilo ljudi jim prikazati takšno izvedbo in pomagati pri Tako bi se ohranila taIna podoba stare Fare in posamezni kvalitetni arhitekturni detajli. Vprašanje je, kaj je greh: podreti dotrajano hišo in zgraditi novo z nekaj ostanki elementov na novi hiši na istem mestu ali pa v staro okolje postaviti novo hišo na novi lokaciji. ki pa razkraja celoto kraja in ni prav prifarska in V obeh primerih gre za problem, vendar menim, da je v drugem primeru kulturna krajina dosti bolj motena, kot pa pri zidavi novih, lokalno obarvanih hiš. Nove hiše, ki jih gradimo danes, se v slovenskem prostoru ne razlikujejo med seboj. Ni razlik med mi in drugimi domovi. Moderna hiša je 675 Uradni vestnik Gorenjske. 17/86. KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI II!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______ _ ______ _ _ 2.5.9 kmetu verjetno dokaz z drugimi stanovi. Menim, da je hiša veliko zgubila pri svoji funkcionalnosti. Prav zaradi tega se ob kmetijah kar vrste nova poslopja, gospodarske stavbe, prizidki, shrambe za orodje, garaže, razne kleti itd. Veže so premajhne in ne morejo sprejeti vseh cokel in škornjev pa orodja in razne opreme, ki se potrebuje. je takšne prostore vseboval dom integralno. Z rešitvijo posameznega portala, kamnitih okenskih okvirov in drugih arhitekturnih detajlov bi ob posnemanju starih prifarskih hišnih oblik rešili marsikateri pogled na Staro Loko in ustvarili tudi bolj in stavbo. Z malo dobre volje bi se teorija in praksa lahko našli. V PRETEKLOSTI Loško gospostvo je bilo prvotno jezikovno heterogeno. Naseljeno je bilo s staroselci in kolonisti. Te je škof preselil s svojih posesti na Koroškem in Bavarskem. Prvi so bili slovenskega, drugi nemškega porekla. Na Sorškem polju so bili bavarski kolonisti. Za Staro Loko pravi dr. Blaznik, da je bila "slovenska ustanova izpred 973, vendar se je tam kazal precej vpliv sosednjega freisinškega upravnega Tu je dr. Blaznik mislil pred- vsem na bavarski oziroma pozneje bitenjski urad, ki so ga poseli li nemški Ba- varci. V naseljih Vincarje, Binkelj, Moškrin in Trnje so bili naseljeni Tem po in osebnih imenih pripisuje prav tako nemško poreklo. 677 V zvezi z nemškim življem se vsi pisci o Loki in loškem ozemlju ustavijo pri Valvasorju. Ta pripoveduje posebno o Bitenjcih, ki so v njegovem še krepko po nemško govorili in svojo mešali s slovenskimi izrazi. 678 Jezik je bil znak pripadnosti. Kakšna je bila ta pripadnost ali navezanost na to je težko odgovoriti. Kam so se prištevali takratni prebivalci? Sicer nas je že Trubar nagovoril z "lubi Slovenci". Vemo pa tudi, kaj se je dogajalo pozneje. Vprašanje je, koliko je bilo že deželne zavesti? Ali so prebivalci neko pripadnost freisinškemu škofu? Ta se je opazila pri tistih podložnikih, ki so po dolžnosti morali imeti stike s Freisingom, kamor so tovorili vino. 679 Morda so pripadnost in pripadnost svojemu uradu (Amtu)? Na to nas spominjajo priimki in predvsem imena, ki so nastala iz pripadništva uradu. Taka imena in priimki so: Bitenc, Godešan, Korošc, Brojc - Brejc, Polanc, Žirovc itd. Ta imena so dobili tisti, ki so se preselili iz teh uradov v kak drug urad. 676 Blaznik. str. 36. 677 Blaznik. str. 36. 678 Valvasor. III. XI. str. 128; Pokorn. str. 244; Blaznik. str. 36. 679 Blaznik. str. 68. 260 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOfJI LOKI II!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE PO Blazniku naj bi bila nemškega porekla razna krajevna in ledinska imena. Blaznik je obdelal imena v razpravi o Sorškem polju. 680 Za nemške priimke je naštel: Cegnar, Cof, Hafner, Hartman, Heinricher, Homan, Kaiser, Kuralt, Langerholc, Logonder, Macher, Šifrer, Triller, Vilfan, Bajželj (Weisel), Volgemut, Ziherl ipd. 681 Pokorn pred njim je bil še bolj obširen. Med nemške priimke je zapisal naslednje: Cegnar (Zehner), Cof (Zapf), Hafner, Hartman, Homan tudi Oman (Huebman), Hirschenfelder, Gasser, Irrlich, Jauch, Kaiser, Konig ("Kinh" po loško), Kern, Kuralt (ChuraIt), Langerholz, Leber (v op. p .), Logonder, MulIer, MasterI (Maisterle), Macher, PO - renta (Parenther), Pintar (Binder), Rajgel, Rozman (Rossman), Richter- schitsch, Schneider, Sicherl, Stupniker, Schiffrer, Tautscher, Triller (nekdaj Trigler), Wilfan, Windischer, Weissel (sedaj Bajželj), Wohlgemuth, Žontar (Sonder). Opozoril je, da ti ljudje govorijo danes samo slovensko. 682 Pri tem j e seveda mislil na širše Sorškega polja in okolice. Zanimivo je tudi, katera imena je Pokorn smatral za slovenska: Brdnik, Bo - gataj, Debeljak, Dremota, Dolinar, Dolenjec, Eržen, Fojkar (pravi Hojkar), Gaber, Hribernik, Jamnik, Jesenko, Jenko, Jugovec, Karmelj, Kalan, Kokalj, Kožuh, Križaj, Krajnik, Leskovec, Lužan, Maren tudi Marenik), Novak, Oblak, Okorn, Omejec, Planina, Pevec, Pokoren, Prevodnik, Ravnikar, Sever, Režek, Stanovnik, Sušnik, Seljak, Trobec, Tratnik, Vodnik, Zakotnik, Završnik, Zelnik, Zvoljšak, Žagar itd. Potem pa je Pokorn pripomnil: "Dandanes seveda je ljudstvo že jako pomešano med sabo."683 Ne strinjam se ne s prvo ne z drugo razpredelnico. Mnoga nemška imena so samo prevedena. Žabenske Mullerje sem v zemljiških listinah videl zapisane kot Mlinarje. Mnoge "cehovske priimke" so samo prevajali. ceh je imel leta 1537 trideset Od teh jih je bilo po Blazniku kar 13 zunaj mesta: dva v Virlogu, Binklju in na Trati, po eden v Virmašah, Pevnu, Moškrinu, Žabnici, Javorniku in v Sopotnice (eden manjka, op. p.).684 To so bili Hafnerji, in Terminologija je bila v tehnologiji takrat, in še do polpretekle dobe, nemška. Podobno je danes jezik popevk, reklam itd. tudi tuj. Zato so po dejavnosti dobivali razna "nemška" imena. Podobno bi lahko slovenske priimke. Tako so med okupacijo Eržena kot Sehrschon. Sever je bil Zeber itd. Nemški priimki so nastali gotovo že po naselitvi. Po "nemški" logiki bi morali biti podobni priimki tudi na Bavarskem in v kolikšni meri so isti ali podobni. 680 Pavle Blaznik. Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorškem polju. SAZU. Razprave II. str. 169. passim. 681 Dr. Pavle Blaznik. Škofja Loka in njen okraj v preteklosti. v zborniku Škofja Loka in njen okraj v gospodarskih in kulturnih prizadevanj. uredila dr. Rudolf Andrejka in France Planina. Škofja Loka 1936. str 13; Blaznik. str. 36. 682 Pokorn. DIS. str. 244. 683 Pokorn. DIS. str. 244. 684 Blaznik. str. 111. KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LaKIH!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ --J 2 _ 6 • 1 Menim, da je na tem še precej Predvsem je važno, da je ta prostor uspešno absorbiral živelj v vseh v pretekli, polpretekli dobi in tudi danes. Stara Loka je še redka oaza ožjega loškega dialekta, ki je omejen tja do konca Zminca, do Soteske, do Žabnice na severu in do meje pri na vzhodu. je bila v rabi v gospostvu kot pogovorni jezik celo v uradih, zapisovali pa so nemško. kot eden najpo- membnejših uslužbencev, je moral znati slovensko vsaj že v 16. stoletju. 685 Med reformacijo ob koncu 16. stoletja so obsodbe protestantov prebrali na tedenskem sejmu v Loki v in Za proti- pisarja so v 17. stoletju želeli znanje Ko jim je pri nemškem pisanju v zemljiške knjige zmanjkalo nemških izrazov, so zapisali lepo po kakor so se ljudje izražali pred gosposko. Velikokrat so zapisali dobe- sedne želje prevžitkarjev po dogovorjenem sadju kar po slovensko. 688 Tudi pri prisegah in drugih dobesednih izjavah se vidi, da so jih ljudje povedali po in so jih pisarji prevedli. Mnogokrat so jih zapisali kar po slo- vensko. 689 Ko je leta 1579 prišel iz Ljubljane v Loko vicedomov poslanec, da bi kon- troliral vinske mere, je moralloškemu mestnemu sodniku prebrati pooblastilo mestni pisar. Sodnik ni znal ne brati ne pisati in ni bil nem- PO reformaciji je škof izbiral za svoje uslužbence bavarske rojake, ker teh služb ni zaupal kranjskim Tudi ti so se sloven- Baron Jožef Paumgarten je bil odvetnik v drugi polovici 18. stoletja. V nekem dopisu je poudaril. da obvlada Puštalski baron Daniel Wolkensperg se je ob koncu 18. stoletja potegoval za službo loškega glavarja. Povedal je, da zna nemško, francosko, italijansko, latinsko. je že mlad šel od doma in bil na Dunaju paž pri cesarju Jožefu Il. in pozneje v službi cesarja Leopolda Il., je znal slovensko. 692 V drugi polovici 18. stoletja so v šoli uporabljali oba jezika. 693 V cerkveni rabi je bila bolj spoštovana v protestantizma. Župnika Gašperja Freudenschussa so obtožili luteranstva in nemštva. Zaradi Bitenjcev, ki še po "nemško kramljujejo", je na Fari nemško pridigal in le malokdaj "Slauonice".694 Tja do 18. stoletja se je stanje popravilo in prav v koledarju piše izrecno na mestih o v cerkveni rabi. Na cvetno nedeljo je na Fari mestni gospod vikar bral s prižnice slovensko 685 Blaznik, str. 171. 686 Blaznik. str. 251. 687 Blaznik. str. 259. 688 France Štuk!. O starih izrazih za sadno drevje. LR 37. 1990. str. 330-331. 689 France Štuk!. Uporaba nekdaj. LR 37. 1990. str. 328-329. 690 Sergij Vilfan. o kontroli meril iz leta 1579. Kronika 3. 1988. str. 241. 691 Blaznik. str. 366. 692 Blaznik. str. 444. 693 Blaznik. str. 402. 694 NŠKAL. Pokornova fasc 41. 262 __________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE H IŠE evangelij tiste nedelje. 695 Na veliki so imeli v mestu pri sv. Jakobu peto mašo brez pridige. Potem so brali iz evangelija pasijon po kranjsko. 696 Na veliki petek so brali pasijon po slovensko. 697 Na verne duše 2. novembra je spet posebej zapisano, da je v farni cerkvi slovensko prebral evangelij mestni vikar. 698 Na nedeljo je bila po kosilu okrog dveh procesija z Najsvetejšim iz mesta v župnijsko cerkev in nazaj v mesto. Na Fari je imel gospod mestni vikar slovensko pridigo. Nemško pridigo, so jo imeli, je opravil gospod župnik, ni povabil koga drugega. 699 Tekst so pozneje pre- ker je navada prešla verjetno že ob koncu 18. stoletja. Ob slovesnih praznikih so uporabljali Celo obredne tekste, kot evangelije in pasijon, so brali v jeziku. Uradno so oznanilno knjigo še ob koncu tridesetih let prejšnjega stoletja pisali v Med tekstom je razvidno, da je duhovnik oznanjeval slo- vensko. V letu 1828 je med oznanili slovenski razglas za "Kosestavljenje ". Otroke so morali pripeljati v mežnarijo ali v Ehrenau (grad pri Sv. Duhu). Ob tednu si je ob "revisionu" rezultate ogledal gospod "oberrihter". Na 17. ne- deljo po binkoštih so s prižnice iskali izgubljeno verigo. "Ketna sgublena od Lesca skus Peven do Dorfarjov". Za takšno oznanilo je bilo župniku malo ne- rodno in je ta "neuradni" tekst v knjigi POSKUS PRIKAZA RASTI NASELJA Starološke hiše sem poskušal razporediti. Upošteval sem sedanjo numeracijo, kljub temu, da ni urejena in so nekatere odslužene hiše brez številk, ki so jih poklonile novim zgradbam. V takem primeru sem navedel dvakrat isto številko. Za na karti sem izpustil hiše v Papirnici. Nisem upošteval bivših hiš, ki sem jih lokaliziral in navedel med tekstom. V današnjih evidencah jih ni Starost hiš sem ugotavljal po kriterijih. Mnoge lokacije so stare in gotovo nastale že kmalu po nastanku 695 NŠKAL. koledar. Peractiones in Festis mobilibus. 23 ... finita passione. ac dicto Credo dicitur a Domino Vicario civitatis Euangelium Carniolicum currentis Dominicae ex cathedra. 696 NŠKAL. koledar. Peractiones in Festis mobilibus. 25 . Feria 5. ta in Coena Domini est ad S. Jacobum in civitate Sacrum cantatum absque serrnone. quo finito legitur ex Euangelio Passio carniolica ... 697 NŠKAL. koledar. Peractiones in Festis mobilibus. 26 ... de in Vesperae. et has excipit lectio Passionis Carniolica in Ecela. Parochiali ... 698 NŠKAL, koledar. Festa Fixa ad certas Mensium dies. November. 2. die .. . Euangelium Carniolicum dicitur a D. Vicario civitatis ... 699 NŠKAL, koledar. Peractiones in Festis mobilibus .... Post prandium circa horam 2. dam fit processio ex civitate ad parochialem Ecelesiam cum introductione Ss . Liquorum: dein concio carniolica. quam dicit Dnus Vicarius civitatis. cum Vesperis. quibus finitis redeunt in civitatem processionaliter. N.B. Concio germanica. si habetur. est Dni Parochi. si alium non invitat. 700 NŠKAL. Župnija Stara Loka. Oznanilna knjiga 1825-1929. knjige. fasc. št. 12 . KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _________ _ __ _ -----'2.6 _3 -=se cerkve, torej vsaj od 13 . stoletja naprej. To bi bile hiše okrog cerkve in staro- loškega gradu in grunti. Toda za razvoj sedanjega naselja lahko bOlj z gotovostjo lokaliziramo hiše od 16. stoletja dalje. Iz 16. stoletja stoletja imamo letnico na hiši pri Primeu. Na Brnakovem naj bi bila letnica 1535. Poznogotski polkrožno porezani portali sodijo sem in še v prva desetletja 17. stoletja. Vse kmetije sem razporedil v to stoletje, gotovo pa so še starejše. Pri mnogih hišah iz tega stoletja sem danes lahko upošteval le še lokacijo, zgradba sama pa je že nova, iz polpreteklih ali zadnjih let. Ta kriterij velja tudi za naslednja stoletja. Za 17. stoletje sem navedel hiše, ki so bile podložne starološki in svetoduški gosposki. Ehrenau je nastala v tistem Posest naj bi to gospo- stvo dobilo v Stari Loki šele sredi 18. stoletja.7° 1 Pri hišah sem upošteval stilne in druge gradbene elemente. V 18. stoletje sem pomaknil cerkvene hiše. Za nekatere od teh že vemo, da so nastale v drugi polovici tega stoletja. Za hiše iz 19. stoletja imamo že podatke. Od tega stoletja dalje bi lahko stavbe še gosteje kronološko razporedili, vendar sem se za 19. stoletje kot celoto. Posebej sem obravnaval stavbe do in po drugi svetovni vojni. Iz karte se vidi, da je bilo v 16. stoletju ob cerkvi in gradu. Trije grunti so bili na vasi. Štirje grunti (Papež, Kalanuš, Partiž in Jamnik) so pomaknjeni v vzhodni rob vasi, kar je zaradi polja razumljivo. Zadnji vaški center je bil že na prehodu v Binkelj. Sedemnajsto stoletje je zapolnilo ulico proti Loki. V 18. stoletju so se naselili ob poti proti Binklju in se razširili n a Osterfeld in na pot proti Loki. Na teh prostorih so gradili še v 19. stoletju. Ti k pred drugo svetovno vojno se je rast na zahodnem delu naselja. Te hiše so danes že v naselju Podlubnik. Po vojni so po letu 1945 naseljevali severovzhodni del vasi in po letu 1980 zahodno polje med Faro in Binkljem, ker je že zmanjkalo na Podlubniku. STAVBE IZ 16. STOLETJA (19 ENOT) Stara Loka h. št.: 6, 7, 9, 22, 25, 28, 31, 45, 49, 52, 57, 63, 66, 67, 69, 147, 149, 150, 151. STAVBE IZ 17. STOLETJA (24 ENOT) Stara Loka h. št.: 2, 8,11,12,15,16,18,19,20,21,23,24,26, 27,29,30,43, 46,47,62, 64, 65, 142. Cesta talcev h . št.: 5. 701 Blaznik. str. 330. 264 _____________ _ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE STAVBE IZ 18. STOLETJA (17 ENOT) Stara Loka h. št.: 10,44,48,50,54, 139, 140, 141, 143, 144, 145, 146. Cesta talcev h. št.: 1,4,6, 18,23. STAVBE IZ 19. STOLETJA (9 ENOT) Stara Loka h. št.: 1, 3, 17,38,51, 152. Cesta talcev h . št.: 12, 19,21. STAVBE, ZGRAJENE DO DRUGE SVETOVNE VOJNE (17 ENOT) Stara Loka h. št.: 4, 33, 35, 37, 39, 41, 42, 53. Groharjeva naselje h. št.: 10. Cesta talcev h . št.: 2, 11,20. Podlubnik h . št.: 35, 37, 38, 39, 40. STAVBE, ZGRAJENE PO DRUGI SVETOVNI VOJNI (93 ENOT) Stara Loka h. št.: 6 A, 7 A, 13, 14, 20 A, 28, 34, 36, 40, 45, 55, 55 A, 56, 58, 58 A, 59, 59 A, 60, 60 A, 68, 70, 71, 72, 72 A, 73, 74, 75, 76, 77, 78, 79,80,81,82, 83, 85, 86, 87, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 102, 107=147 A, 108, 109, 110, IlI, 112, IB, 114, 115, 116, 117, 118, 119, 120, 121, 122, 123, 124, 125, 126, 127, 128, 129, BO, 131, 132, 133, 134, 139 A, 149, 153, 154, 155. Cesta talcev h . št.: 5 A, 5 B, 6 A, 7,22, 24, 24 A, 25. ŠTEVILO STAVB, ZGRAJENIH V POSAMEZNIH STOLETJIH 16. 17. 18. 19. do 2. svet. po 2. svet. skupaj stol. stol. stol. stol. vojne voini 19 24 17 9 17 93 179 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ---'2.6_5 PODLOŽNOST STAROLOŠKIH HIŠ rast po svoje dopolnjuje podložniška razporeditev posesti. Pri hišah sem zaradi evidence posest novohišarjev in bajtarjev štel h kajžarski tretjinski posesti. Polgrunt in razdeljene grunte sem prav tako štel med kajže. Pri posamezni hišni številki sem navedel status, ki se je seveda spreminjal, tudi zaradi požarov in obnove hiš. Posest loškega gospostva kot prvotna posest je bila v stoletjih najbolj okrnjena. O njenem zmanjšanju sem že govoril. V 19. stoletju je obstajala iz dveh gruntov in nekaj kajž na vasi ter iz kajž okrog cerkve. Zunaj strnjene posesti je bil grunt in posamezne kajže. Zelo oddaljeni od Fare so bili še grunt Marofarja v Bižah ter v Papirnici kajžar Papirman in novohišar Sredi 18. stoletja je bilo po Blazniku na Fari še šest gruntov in 22 kajž. V Binklju je bilo po njegovem pet gadmarskih hub.?02 Tretji grunt na Fari se je delil v prvi polovici 19. stoletja. PO zemljiških evidencah so bili v Stari Loki skupaj s Papirnica nazadnje še trije grunti in 1 O kajž, dva bajtarja in dva novohišarja. V Binklju je bilo pet gruntov, od tega eden od imenja Loka (Gut Lack) in en gadmarski hišar (Novalisti/433). Trije grunti naj bi se po Blazniku delili v drugi polovici 18. stoletja. seštejemo vse enote skupaj, dobimo komaj 17 loških enot, ki so zemljiško odvezo. Zakaj takšna razlika, si ne znam pojasniti. V 18. stoletju je gospostvo Ehrenau po zamenjavi z loškim gospostvom pridobilo 1 S kajž na Fari. 703 Tako je bilo po dr. Blazniku svetoduške posesti na Fari po zemljiških knjigah in svetoduških urbarjih le devet enot in ne 1 S. Tri svetoduške kajže so bile še v Binklju. Torej bi bilo skupno na tem prostoru 12 svetoduških kajž. Ostale tri smemo iskati v Virlogu, Trnju in v Veštru. Kaže, da se je ta posest vrinila v starološko na vasi, v t. i. Ulici . Le dve enoti sta zunaj tega predela v severnem delu vasi in ena v Papirnici. O starološki posesti sem že pisal. Sredi 18. stoletja naj bi po Blazniku imel Matevž Demšar na Fari pet hub in 29 kajž.?04 Stanje odgovarja našim evi- dencam, ki kažejo v Stari Loki 2 8 enot, od tega štiri grunte. Za peti grunt lahko štejemo naprej Škrletovo posest oziroma grad z marofom. Grad so šteli celo za tri grunte. dodamo starološkim kajžam in novo- hišarjem še tistih pet staroloških kajž v Binklju, smo že blizu Blaznikovemu rezultatu. Starološko gospostvo je imelo bolj strnjeno posest jugovzhodno od gradu. Posest se s Škrletovim gruntom. Zunaj te strnjene poselitve so bile Sekalše kot nekakšna pristava. Posebno linijo starološke posesti tvorijo štirje grunti na vzhodni strani vasi: Papež, Kalanuš, Partiž in Jamnik. Kaj- žarska in hišniška posest vzhodno od te je nastala iz te gruntarske po- 702 Blaznik. str. 409. 703 Blaznik. str. 330. 704 Blaznik. str. 329. 266 _________ _ _______ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE sesti. Posest gospostva Ehrenau je nastopila v 18. stoletju in se je zarila v sta- rološko posest na vasi. Nekaj posesti je starološkemu gospostvu uspe- lo dobiti tudi v severnem delu vasi. Cerkvena posest je bila sredi 18. stoletja raztresena na vasi, ob cerkvi in na koncu vasi. Polgrunt je bil v Papirnici. Cerkev je stoletja pridobi- vala in izgubljala posest, zato tudi takšna razporeditev od Tuška pa do Po Blaznikovih evidencah naj bi cerkvena posest raznih pravnih na- slovov imela sredi 18. stoletja štiri hube in sedem kajž, skupaj 11 enot. Po mojih evidencah sta bila v cerkveni posesti dva grunta in pol ter pet kajž in šest novohišarjev. Skupaj torej 14 enot. LOŠKO GOSPOSTVO (17 ENOT) Stara Loka h. št.: 2 - bajta, 6 - grunt, 7 - grunt (razdeljen), 30 - kajža, 46 - kajža, 47 - kajža, 50 - kajža, 54 - kajža, 62 - kajža, 63 - kajža, 64 - kajža, 139 - bajta, 151 - grunt. Cesta talcev h. št.: 1 - novohišar, 28 - grunt. Papirnica h. št.: 8 - novohišar, 9 - kajža-mlin. STAROLOŠKO GOSPOSTVO (28 ENOT) Stara Loka h. št.: 9 - grunt (razdeljen), 10 - kajža, 11 - kajža, 12 - kajža, 18 - kajža, 20 - kajža, 21 - kajža (tudi novohišar), 22 - kajža, 23 - kajža, 24 - kajža, 25 - kajža, 28 - grunt, 29 - kajža, 31 - grad, 40 - kajža, 43 - kajža, 45 - grunt, 48 - kajža (tudi novohišar), 49 - grunt, 57 - grunt. 65 - kajža, 144 - kajža, 145 - kajža, 146 - kajža. Cesta talcev h. št.: 5 - kajža, 18 - kajža, 19 - novohišar, 21 - novohišar. SVETODUŠKO GOSPOSTVO (9 ENOT) Stara Loka h . št.: 8 - kajža, 15 - kajža, 16 - kajža, 19 - kajža, 26 - kajža, 27 - kajža, 142 - kajža, 149 - kajža. Papirnica h. št.: 4 - kajža. CERKVENA POSEST (13 ENOT) Stara Loka h. št.: 44 - kajža, 51 - novohišar, 52 - kajža, 67 - kaplanija, 140 - novohišar, 141 - kajža, 143 - kajža, 147 - grunt. 150 - grunt. Cesta talcev h. št.: 4 - novohišar, 6 - novohišar, 23 - novohišar. Papirnica h. št. 10 - polgruntar. Skupno bi bilo torej po Blazniku v vseh gospostvih sredi 18. stoletja n a Fari 15 hub in 73 kajž, skupaj 88 enot, obenem pa navaja za leto 1780 le 1-- - - -------- --_. - ---_. -.-_ ....... : I f 1,---------------- - - - -- - -- - 5 'n ------....,.. za stanovanjsko hišo Jakoba Dolenca leta 1940, pritliqe in pogled na vzhodni del ZAL ŠKL, fond ŠKL, št 62, Stara Loka, fasc. št 7. Loka ] , il I Katastrska skk:a vodne naprave Karla Strahla jz leta 1904. Posnetek gradu je še jz franciscejskega katastra, pred prezjdavamj Edvarda jn Karla Strahla. ZAL ŠKL, fond ŠKL, št. 13, Vodopravnj SPiSi; fasc. št 6. .. , KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI II!. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE _____________ --J 2 _ 67 66.7 05 PO naših zemljiških evidencah dobimo 68 enot. Nekaj hiš moramo odšteti, ker ob Blaznikovi statistiki še niso stale. Ko dodamo danes že podrte hiše, pridemo do takrat kar števila in se enote (grunti, kajže in hiše) ujemajo s številom hiš oziroma hišnimi številkami. ZEMLJIŠKA ZEMLJIŠKE BLAZNIK ZEMLJIŠKA PODLOŽNOST ENOTE KNJIGA HUBE 6 3 LOŠKO KAJŽE 22 14 GOSPOSTVO SKUPAJ 28 17 HU BE O O SVETODUŠKA KAJŽE 15 9 SKUPAJ 15 9 HU BE 5 S STAROLOŠKA KAJŽE 29 23 SKUPAJ 34 28 HUBE 4 2 CERKVENA KAJŽE 7 12 POSEST SKUPAJ 11 14 HU BE 15 10 SKUPAJ KAJŽE 73 58 SKUPAJ 88 68 STARA LOKA V ŠTEVILKAH podatke za vas je bilo težje iz župnijske oziroma statistike. Pogrešamo enakomernost podatkov. Zato sem navedel kar kar nam statistika ponuja za posamezna leta. V sami vasi so bili od konca prejšnjega stoletja vedno vsi prebivalci Nemško sta se opre- delila lastnika gradu. Zadnji Strahl je kljub temu pozitivno deloval na slo- venskem kulturnem Njegov je eden prvih prevajal Prešerna v Zelo lepo ju je ocenil dr. Polec, ko je zapisal. da sta to moža, "ne povsem naše krvi in našega mišljenja, a velike kulture in ljubezni do naše domovine in velikih zaslug za njen kulturni razvoj ..... 707 V nacionalnem smislu v zadnjem stoletju ni bilo problemov. Število hiš se v dobrih sto letih ni dosti spremenilo. Odšteti moramo hiše v Papirnici. Vendar kljub temu števila hiš ni bilo tako sunkovito kot po zadnji vojni. Pri prebivalstvu 705 Blaznik. str. 409. 706 Polec, ZUZ. str. 65. 707 Polec, ZUZ. str. 46. 268 ______ _ __________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE bi morali vzeti npr. hiše pred sto leti in iste hiše danes. Ta poskus bi verjetno pokazal boljši standard in zmanjšanje števila prebivalcev na hišo. Med le- toma 1780 in 1937 je prišlo na hišo od šest do dobrih osem ljudi. Poskusili smo rekonstruirati današnje prebivalce v hišah. Na sedanjo hišo na stari lokaciji pridejo po dva do trije prebivalci. Po zadnjem uradnem štetju leta 1990 so bili na Fari 603 prebivalci. Do januarja 1995 so podelili 155 hi- šnih številk. Ker hišna numeracija ni ažurirana in urejena, smemo po pri- bližnih v celotnem kraju šteti tri do štiri prebivalce na hišo. 1780 708 66 hiš 1783-1792 709 66 hiš 1817 710 72 hiš 1817(okrog)?11 73 hiš 1880 712 78 hiš 1900 713 73 hiš 1910 714 1921 715 1937 716 75 hiš 1989 717 200 gospod. 708 Blaznik. str. 409. 709 NŠKAL. Stara Loka, fase. 14. 710 Blaznik. str. 409. 711 ZAL ŠKL. Ehrenau, fasc E/4. 535 p. 547 p. 468 p. 519 p. 491 p . 485 p. 447 p . 412 p. 451 p . 603 p. 112 družin 11 gruntov 1 polgrunt 43 kajž 212 moš. 279 žen. 3 Nemci 220 moš. 265 žen. 1 Nemec 184 moš. 228 žen. 2 Nemca 16 posest. 46 13 najem. 263 moš. 340 žen. 712 Obširen imenik krajev na Kranjskem. Wien 1884, str. 45 , 713 Leksikon za Kranjsko. Dunaj 1906, str. 62 . Nemško prebivalci so bili v gradu. Glede na leto 1880 je umrl Edvard Strahl in se je odselila žena Karla Strahla. 714 Ortsgemeinden und Ortschaften Osterreich, Wien 1915. str. 136. 715 NŠKAL, Stara Loka, fasc. 37. 716 KLDB. str. 582. 717 Almanah Škofja Loka za leto 1990, str. 10. KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI !lI. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ _ 2.6.9 SUMMARY The sources for the study on Stara Loka (German: Altlaak, Altlack) or Fara we re the parochial documents of the Archbishopric in Ljubljana, and the archives of the Stara Loka manor stored in the Archives of the Republic of Slovenia, in Ljubljana. For the research on the houses the author also used land registers, cadasters and in particular, the collections of land registers of the Škofja Loka Archives. Most of the memoirs and literature on Fara were published at the end of the 19 th century by Franc Kramer, Franc Pokorn and Dr. Franc Kos. Fara was the parochial centre of most of the Freising land tenure and the Town. From it, other parishes developed. The role and influence of the Stara Loka parish priests and deans, upon whom benefices, honours and titles had be en bestowed, did not decline until the Second World War. The Church acquired its land tenure very early. From the 15 th century onwards, the de- mesne began its steady decline and by the beginning of the 16 th century it had changed into the independent manor of Stara Loka, which during this time, of ten changed hands. From the 1 ih century onwards, the land tenure was successively divided into smaller pieces, most of which were acquired by the Ehrenau manor near Sv. Duh. The original Freising land tenure was a part of the Gadmaier Office (German: Gadmaieramt), which encompassed numerous small winegrower's estates and was extensively colonised by Ger- mans. From the 18 th century onwards, the central authorities began estab- lishing their offices at a local level. Until the Second World War, Stara Loka was the seat of the community, the borders and competencies of which chang ed periodically. From the end of the Second World War to 1949, Stara Loka had its Local People's Committee, and later alocal Community. The village of Stara Loka extends along both sides of the main road and has asymmetrically situated and atypical centres. The church, rectory, curacy and graveyard on the hill dominate the village. The Manor House, with an adjoining park reminiscent of past splendour, which until 1929 harboured Strahl's private Gallery, is situated in a special location. Before the Second World War, the village had a savings bank, waterworks and various coop- eratives and associations, the majority of which we re founded by the Catho- lic Church. The village did not have school - a situation which stilI forms a bond between the village section and the town proper today. Descriptions of typical local customs, connected particularly with the ecclesiastical year and the town of Loka, are preserved in the historical sources. The parochial church was built in the years 1863-1865, on the foundations of the Roman- esque-Gothic basilica with a bell tower situated above the square choir. Many tombstones originating from the first half of the 16 th century onwards, are stilI preserved. • 270 __________ _ __ _ _ __ KNJIGA HiŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HiŠE The architectural style of some of the buildings can be traced in docu- ments dating as far back as the first half of the 16 th century. The houses can not be classified as typically Slovenian. The farm buildings of small estates are situated on the periphery and their estates are serried. The majority of these houses were multistorey already by 1825. The hall with an open-hearth kitchen kuhinja) divided the rooms into the living area (hiša, kamra) and farm buildings. The storeroom (kimnata) was situated between the living area and the stables and there were no special granaries. Farm buildings, of ten stili made of wood, were usually attached to the houses and rarely stood alone. The typology of a croft was simpIer: everything was under one roof. There was usually only one small enclosed plot of land adjoining the house (referred to nowadays as adjacent ground). The crofters cultivated their farmland in the vicinity of the village (e.g. Gorajte). At the end of the previous century, the crofters renovated their houses in bourgeois style, with gable windows and other "modern" extensions. From the end of the 18 th century to the middle of the 19 th century, the estimated value of a small estate was 1.500 florins, and of a croft, from 400 to 500 florins, which can be compared with the value of the houses in the Upper Square (Plac), in the side streets and in the Lower Square (Lontrg) of the town of Škofja Loka. Although some of the inhabitants of Fara were farmers, most were only crofters. The inhabitants earned extra money doing odd jobs in connection with the activities of the parochial centre, which from the 18 th century to the middle of the 19 th century centered on the linen indus- try, and later on different cottage industries. From the First World War onwards, the inhabitants worked in the industries located outside Stara Loka. The castIe harboured a centre for the blind from 1935 to 1979, after which a new retirement home and centre for the blind and sight-impaired was built. The metalworking and wood processing industries developed as an offshoot of the activities of the centre's growing school for rehabilitation. Several interesting people lived in the village. By the 18 th century, the German-speaking population had been assimilated by the Slovene commu- nity. At this time, services were held in Slovene, including the reading s from the Gospel and the Bible. Regrettably, though, the family trees (according to surname) of the last 200 years have not been preserved. Following the constructions of the main road, which runs under Stara Loka, it see med as though the urban characteristics of the town had been saved, yet later on, to accommodate plans for the building up of the town's nearby surroundings and the land within the village, the protection of Stara Loka's cultural heritage and its urban planning were deliberately neglected. The number of houses did not increase significantly until the end of the Second World War, after which the pace of construction increased, until the number of houses had increased more than twofold after 1980. In the period from 1780 to 1937, the population density was from six to eight people per KNJIGA HIŠ V ŠKO FJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE _______________ 2.7.1 house. Today. the number of inhabitants in the houses of the old town has dwindled dawn to an everage of two to three. According to the last census. Fara had 603 inhabitants and 155 house numbers. The everage number of inhabitants per house is from three to four. 272 _ ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ZUSAMMENFASSUNG Quellen zur Erforschung des Ortes fand ich im Archiv der Pfarre Stara Loka (Altenlack). das heute im Nadškofijski arhiv (ErzbischofIisches Archiv) in Ljubljana aufbewahrt wird. und im Archiv der Herrschaft Stara Loka. das sich im Arhiv Republike Slovenije (Archiv der Republik Slowenien) in Ljubljana befindet. Andere Quellen. aus denen ich vorwiegend schopfen konnte. entdeckte ich im Zgodovinski arhiv Ljubljana. Enota Škofja Loka (Historisches Archiv Ljubljana. Zweigstelle Škofja Loka). Zur Erforschung des Hauserbestandes zog ich die Urbare der Herrschaft Ehrenau bei Sv. Duh (Heiligengeist) heran. die Kataster und in grafitmogliehem Mage die Sammlungen der Grundbucher fur die Herrschaften Loka (Lack). Stara Loka (Altenlack). Sv. Duh (Heiligengeist) sowie die Grundbucher. die sich auf den kirchlichen Besitz beziehen. Im pfarrarchiv sticht eine interessante Beschreibung der Pfarre von Dechant Jernej aus dem Jahre 1824 hervor. die bereits von den alteren Forschern von Stara Loka verwendet worden war. Der Grofiteil der Memoiren- und Heimatliteratur uber Stara Loka war am Ende des letzten Jahrhunderts erschienen. Unter den Autoren befinden sich bekannte Namen wie Franc Kramer. der ehemalige Dechant in Stara Loka und der Kanonikus in Ljubljana. Uber Leben und Werk Franc Kramers schrieb sein Neffe. Kanonikus Karel Klun in DrobtInice im Jahre 1892. Franc Pokorn. geburtig aus Loka. Kaplan in Stara Loka. spater Pfarrer in Besnica und bischofIicher Archivar. gab im Jahre 1894 in Dom in svet in mehreren Folgen die ortsgeschichtliche Kurzgeschichte Loka heraus. Im Jahre 1995 besorgte Alojzij Pavel eine Neuauflage derselben. Der Historiker Dr. Franc Kos veroffentlichte im Jahre 1894 das Buch Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja (Beitrage zur Geschichte von Škofja Loka und seines Bezirks). Diese Publikationen geben na eh einhundert Jahren und zwei Weltkriegen bereits eine echte Quelle fur die Geschichte von Stara Loka ab. Stara Loka ist weder eine Stadt noch ein Markt oder ein Dorf. Mit dem anderen Namen "Fara" fungierte es als Pfarrzentrum. ebenso stand es fur den nahezu gesamten Freisinger Besitz und fur die Stadt Loka mit Umgebung bis zum Jahr 1804. Der Ort war zweifelsohne bereits vor der Freisinger Herrschaft besiedeIt. was zwar die im Jahre 1954 durchgefuhrten Ausgrabungen auf dem Friedhof neben der Kirche vorerst noch nicht haben. Die erste Freisinger Erwahnung von Loka bezieht sich a uf Stara Loka. Die Siedlung war im Jahre 1274 bereits als Pfarre erwahnt. die ahnlich wie die in Freising dem Heiligen Georg gewidmet war. Aus ihr gingen andere Pfarren in den beiden Talern hervor. Im Jahre 1804 verlor die Pfarre durch die Abtrennung der Stadt und der Filialkirchen in Poljanska dolina (Pollander Tal) an Land und Bedeutung. Das verlorene Ansehen gewann die KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ 2.7.3 Pfarre in den zwanziger lahren des letzten lahrhunderts zuruck. als sie zum Dekanat fast fur das gesamte ehemaIigeFreisingerTerritoriumwurde. Im lahre 1899 l6ste sich von der Pfarre die Ortsgemeinschaft Žabnica. Die letzte Teilung erIebte die Pfarre im lahre 1980. als sich als selbstandige Pfarre die Ortsgemeinschaft Sv. Duh abtrennte. Die mittelalterIichen Pfarrer von Stara Loka waren angesehene Pers6nlichkeiten auch in Ljubljana und Freising. Die Bedeutung der Pfarrer von Stara Loka und der spateren Dechanten im 19. lahrhundert. versehen mit Benefizien. Ehrentiteln und Einnahmen. blieb bis zum Zweiten Weltkrieg erhalten. Nach Stara Loka schickten die Bisch6fe neben verdienstvoIlen Pfarrern gern auch vielversprechende Kapla ne wie etwa Dr. France Stanonik. den spateren Theologieprofessor an der Grazer Universitat. den Philosophen und GeseIlschaftswissenschaftler Dr. Aleš den SchriftsteIler lanez lalen. um nur einige von den bekannteren Pers6nlichkeiten aus den spateren Epochen zu nennen. Wegen des hohen Ansehens der Pfarre und wegen der guten Einnahmen bli eben die pfarrer in der Pfarre bis zu ihrem Tode. oder sie wechselten zu noch besseren Positionen. Diese Pfarrpolitik in den vergangenen lahrhunderten war dem pastoralen Leben und dem 6konomischen Nutzen nicht immer dienlich. Die Kirche von Stara Loka erwarb schon sehr fruh ihren Besitz. Seit dem 15. lahrhundert schrumfte der Freisinger Dominikalbesitz in Stara Loka zusammen und ging Anfang des 16. lahrhunderts teilweise endgultig in die selbstandige Grundherrschaft von Stara Loka uber. deren Besitzer oft wechselten. Darunter befanden sich bekannte Feudalherren: die Siegesdorfer. Rasp. Petschocher. Papler. Scharlich. Prešeren. Erberg. Demšar und zuletzt Strah!. Seit dem 17. lahrhundert zerbr6ckelte der ubriggebliebene Freisinger Besitz weiterhin zugunsten der Herrschaft Ehrenau. d.h. des Ajman-Schlosses bei Sv. Duh. Bis zum Zusammenbruch des feudalen Systems behielten auf dem Gebiet der Ortschaft Stara Loka die Lokaer Herrschaft 17 Besitzeinheiten. das Schlo8 Stara Loka 28. das Schlo8 Sv. Duh 9 und der kirchliche Grund 13 Einheiten. Der ursprungliche Freisinger Besitz geh6rte zum Gadmeyeramt. das fUr kleinere Winzerhufen und fur die deutsche Besiedlung bekannt war. Der Besitz verteiIte sich auf h6chstens 15 Hufen und - nach verschiedenen QueIlen - auf 68 bis 88 Keuschen. Keuschler besa8en nur Keuschen. wahrend sie andere Grundstucke auf der wei ter entfernt gelegenen GemeindefIur durch Rodung gewonnen haben. Der uberwiegende Teil von Hausern hatte die Gr68e eines Drittels der Hufe. was als Ma8 fur die Keusche galt. Unter den Lokaer grundherrschaftlichen Untertanen gab es auch etliche Untersassen. deren Besitz dem einer Keusche entsprach. Die Einwohner lebten von der landwirtschaftlichen Produktion. im Mittelalter verdi en ten sie wahrscheinlich auch als Winzer ihren Lebensunterhalt oder durch ihren Dienst bei der pfarrkirche (kirchliche FeierIichkeiten. Prozessionen. Begrabnisse. Zunftch6re usw.). Im 18. und in der ersten Halfte des 19. lahrhunderts lebten sie gut von der Bearbeitung 274 ---- - ------- _ _ _ _ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III . - STARA LOKA IN NJENE HIŠE von Lein. spater vom Heimgewerbe. lwischenhandel und Kleingewerbe. Nach dem Ersten Weltkrieg suchten sich die Einwohner Arbeit in der Industrie au8erhalb ihrer Wohnorte. Seit 1935 beherbergt das Schlo8 das Heim fur Blinde. In letzter leit haben sich die Verhaltnisse grundlegend verandert: die Privatinitiative gewinnt zunehmend an Bedeutung. die Verdienstmoglich- keiten werden immer besser. Im lentrum fur Blinde und Sehbehinderte ist eine Sonderfachschule fUr Metall- und Holzbearbeitung untergebracht sowie eine AnstaIt zum Schutz von Blinden und alteren Personen. Seit dem 18. lahrhundert entstanden Staatsorgane auch auf lokaler Ebene. Bis zum lweiten Weltkrieg befand sich in Stara Loka ein Gemeindeamt. des sen Grenzen und lustandigkeiten oft wechselten. Von 1945 bis 1949 hie8 das Organ der lokalen Selbstverwaltung Krajevnj ljudskj odbor (Ortsvolksausschu8), heute Krajevna skupnost (Ortsgemeinschaft). Die an der Stra8e gelegene Siedlung hat ungleima8ig verteiIte untypische lentren. Die ursprungliche alte Stra8e verlauft von den ersten zwei Hofen im siidostlichen Stadtteil. dann rechts unter der Kirche und endet im Nordwesten bei dem Bildstock in Binkelj (Winkel). Die Stra8e unterhalb der Kirche ist seit der Napoleonischen leit in Verwendung. Auf der Anhohe dominieren die Kirche. das barocke pfarrhaus, die Kaplanei und der Friedhof. Einen besonderen Raum unterhalb der Kirche nimmt am Wasser das Schlo8 mit dem verkleinerten im Barockstil angelegten Park ein. Es wurde ursprunglich auf naturliche Weise durch den Bach und den kunstlichen Wassergraben geschutzt. Dem Schlo8bau mit seinen Einheiten geht man seit dem 16. lahrhundert nach. Bis 1929 war im Schlo8 die Privatgalerie der Familie Strahl. Sie war von mitteleuropaischer Bedeutung. wurde jedoch nach dem Tode des letzten Besitzers, Ritter Karel Strahl verkauft. Gemalde und Ausstellungsstiicke (jedoch nicht alle) wurden von der Narodna galerija (Nationalgalerie). vom Narodni muzej (Nationalmuseum), vom Etnografski muzej (Ethnographisches Museum). von der Pravna fakulteta (Rechts- wissenschaftliche Fakultat) in Ljubljana erworben. Vor dem lweiten Weltkrieg befand sich im Dorf eine Sparkasse, ein Feuerwehrverein; das Dorf hatte eine Wasserleitung. Hier wirkten verschiedene wirtschaftliche Genossenschaften und Vereine mit vorwiegend katholischer Weltanschauung. Wegen der Verbundenheit der Pfarre mit der mittelalterlichen Stadt hatte die Siedlung keine eigene Schule und ist in dieser Hinsicht auch heute auf die Stadt angewiesen. Der Einzugsbereich der neuen Grundschule "Ivan Grohar" ist die Siedlung Stara Loka mit neuen Randsiedlungen. In der ersten Halfte des letzten lahrhunderts bis zum lahr 1869 war der Dechant von Stara Loka auch Schulaufsichtsrat. Aus diesem Grunde blieben im pfarrarchiv zahlreiche Quellen aus dem Schulbereich erhalten. Der Dechant vertrat auch spater oft die Einwohner von Stara Loka im Ortsschulrat der Lokaer Schule. Schriftliche Quellen legen leugnis ab von verschiedenen Sitten. die mit KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI !lI. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ 2.7.5 dem Kirchenjahr und mit der lunftstadt Loka in Verbindungen stehen, die zum Teil bis heute gepflegt werden. Bei Begriibnissen labte man sich am Grabe des Verstorbenen mit den sogenannten "trente", d.h. mit kleinen Laibern. Als Erinnerung an die Hungersnot al) man am Karsamstag oder sogar am Osternmorgen gekochte oder angebratene (angesengte) Ruben oder nur Rubenschalen, die sogenannte "Aleluja". Daher ruhrt der Spottname "loška smojka" fur die Einwohner und Burger von Stara Loka. Am Stefanstag wurden pferde geweiht. Noch heute werden am Tag des Heiligen vor der Kirche kleine Holztiere verkauft (versteigert), die auf dem Altar zu gutem Gedeihen von Vieh geopfert werden. Das Nikolausfest hat sich auch nach dem lweiten Weltkrieg erhalten. Es wurde von den offiziell Die "Prifarci", d .h . die Bewohner des Pfarrsitzes, pilgerten gerne. Jedes siebte Jahr noch im 18. Jahrhundert wallfahrten sie fur mehrere Tage nach Nova Štifta in der Steiermark. Heute sind sie stolz auf Glocken, die sich durch ihr harmonisches Glockenliiuten auszeichnen. Die neue pfarrkirche wurde in den Jahren 1863-1865 erbaut. Der Vorgiingerbau war eine romanisch-gotische Basilika mit einem Vierungsturm. In der Kirche und an den Aul)enmauern haben sich seit der ersten Hiilfte des 16. Jahrhunderts viele Grabsteine erhalten. Sie erinnern an beruhmte Lokaer Burger, Freisinger Amtmiinner und Pfarrer aus Stara Loka. Besonders interessant ist der Grabstein von Schwarz vom Anfang des 16. Jahrhunderts. Schwarz war ein reicher Burger und Finanzmann, Freund und Berater Kaisers Maximilians. Neben der Kirche befindet sich ein alter Friedhof, der nach seiner WiedererOffnung in den letzten Jahre erneuert wurde. Einige Denkmiiler haben kunstlerischen, andere kulturgeschichtlichen Wert. Am Grabstein des Lokaer Notars Janez Triller und des Sohnes der Politikers Dr. Karl Triller befindet sich das Relief des Bildhauers Lojze Dolinar. In letzter leit werden alte aufgerichtete Grabsteine durch neue flache Grabplatten ersetzt. Mehrere Grabsteine sind ein Werk des einheimischen akademischen Bildhauers Tone Logonder. Die Baugeschichte einiger weltlicher Bauten kann man aufgrund des Stilbefundes und der Quellen bis in die erste Hiilfte des 16. Jahrhunderts verfolgen. Die Hiiuser las sen sich nich t in die slowenische Typologie einordnen. Die Wirtschaftsgebiiude der BauernhOfe haben eine periphere Lage und liegen auf geschlossenen Grundstucken. Diese Hiiuser waren bereits im Jahre 1825 oft zweigeschossig. Einzelne Gebiiudeteile wurden vertikal verbunden. Die Diele mit der schwarzen Kuche teiIte die Riiume in einen Wohnungs- (Haus, Kammer) und einen Wirtschaftsteil. Der Lagerraum, die sogenannte "kimnata", lag in der Regel zwischen dem Wohnungs- und Stallteil. Besondere Getreidespeicher wurden nicht gebaut. lwei von ihnen sind als besondere Quadratanbauten erhalten. Wirtschaftsgebiiude befinden sich meistens in der Verliingerung der Hiiuser, manchmal noch als Holz- und nur selten als selbstiindige Bauten gegenuber 276 ________________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE dem Haus. Die Keuschentypologie ist einfacher. Alles steht unter einem Dach. Neben dem Haus befindet sich das zum Haus gehorige Grundstiick. Andere Grundsti.icke muMen Keuschler und Untersassen auf dem Gemeindeland au8erhalb des Dorfes (hinter "dem Kamnitnik, in den Gorajte") durch Rodung gewinnen. Aus dem herkommlichen Hiiusertyp stechen das bereits erwiihnte Schlo8, das barocke pfarrhaus und das biirgerlich-biiuerliche Dolenc-Haus hervor. Bei der Beriicksichtigung des urspriinglichen Umfangs der Dorfer, der etwas gro8er war als der heutige, habe ich aufgrund der schriftlichen Quellen und des Stilbefundes 19 Einheiten aus dem 16. lahrhundert, 24 Hiiuser aus dem 17. lahrhundert, 17 Gebiiude aus dem 18. lahrhundert und 9 aus dem 19. lahrhundert rekonstruiert. Vom Beginn des 20. lahrhunderts bis zum lweiten Weltkrieg entstanden 17 Hiiuser, nach dem lweiten Weltkrieg 93 Wohneinheiten. Am Ende des letzten lahrhunderts wurden Gebiiude auf biirgerliche Art mit einem Aufbau und anderen "modernen" Anbauten modernisiert. Da vor einigen lahrzehnten Ersatzbauten in den HOfen genehmigt wurden, verfallen alte Hiiuser an den Stra8en unaufhaltsam. Wirtschaftsgebiiude sind wegen des Holzbaus im schlechten baulichen lustand. Durch Erhaltungsarbeiten verlieren sie jedoch ihre lweckhaftigkeit, Gro8e und Form. Auf dem fruchbarsten im Westen gelegenen Feld wurde Mitte der sechziger lahre die riesige Neubausiedlung "Podlubnik" erbaut und in den siebziger lahren wurden noch die dazwischen gelegenen Grundstiicke bis zum alten Dorfkern hergerichtet. Der Wert einer Hufe belief sich vom Ende des 18. bis zur Mitte des 19. lahrhunderts auf etwa 1500 Gulden, der We rt einer Keusche von etwa 400 bis 500 Gulden, was dem We rt der Hufe mit ihren Hiiusern in Loka entspricht und auch dem "Plac" wie dem der Keuschen in den Seitenstra8en und auf dem Lontrg. Aus dem Dorf stammten oder wirkten dort emlge interessante Personlichkeiten. Wenn man von weltlichen herrschaftlichen Besitzern absieht, waren das zum Gro8teil Geistliche. Aus Kalanuš stammte der Triester, spiiter Mariborer Bischof Andrej Karlin. Bis zum 18. lahrhundert haben sich deutschsprachige Einwohner assimiliert. In der Kirche verwendete man die slowenische Sprache in den Lesebiichern und Evangelien. Nach der Verlegung der Hauptstra8e unterhalb die Siedlung, schien man fiir diese eine endgiiltige urbanistische Losung gefunden zu haben. Dennoch trug diese dringende Losung keine erwarteten Friichte. Der Denkmalschutz und die Stadtplanung wurden (absichtlich?) iibergangen, um die Bebauung der nahen Umgebung und der dazwischenliegenden Grundstiicke erfolgreich durchfiihren zu konnen. Bis zum lweiten Weltkrieg stieg die lahl der Hiiuser nicht wesentlich a n. Eine steigende Tendenz ist nach 1945 zu beobachten, nach 1980 wurde ihre lahl mehr als verdoppelt. Heute kommen auf historisch wertvolle Hiiuser zwei bis drei Einwohner. Nach der letzten Volksziihlung hatte Fara 603 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LaKIll!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ______________ --J 2 ... 7 .;,7 Einwohner und 155 Im Durchschnitt sind das drei bis vi er Einwohner pro Haus. Nach Familiennamen haben sich die Geschlechter der Ietzten 200 Jahre nicht erhalten, wohI aber war das der FalI in vielel"t Geschlechtern in weibIicher Linie. Der strenge Dechant Franc Kramer, der die "Prifarci" (Einwohner von Fara - des Pfarrsitzes) am besten kannte, beurteilte sie mit den Noten von schlecht bis ausgezeichnet. Dies geschah nach den damaligen in der leit der Abschaffung des FeudaIsystems im Jahre 1848, wie des Baus der gro8en neuen Kirche in den sechziger Jahren des Ietzten Jahrhunderts und der Erneuerung des Ortes. SeeIsorger waren vieI nachsichtiger und zolIten den "Prifarci" gerne Lob. Noch in halbvergangener leit waren Reibereien zwischen den "mestenci" (Stadteinwohner) und den "Prifarci" spiirbar, wobei es sich iiberwiegend um Streitereien zwischen den Burschen handelte. Die Stadt war eben die Stadt, in Fara hatte man aber eine Pfarre. Gerade dieser vam Mittelalter herriihrende Vorteil stelIte eine giinstige Gelegenheit dar, die man durch Biirger- und lunftvereinigungen auf beiden Seiten zum gemeinsamen WohI gut ausnutzte. Die Ietzte Verbindung mit der Stadt wurde unterbrochen durch die Einrichtung des neuen Stadtfriedhofs in Škofja Loka im Jahre 1892. 278 _________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem mentorju in svojemu dolgoletnemu ravnatelju prof. dr. Jožetu Žontarju. ki mi je stal ob strani tudi pri tretji knjigi hiš. Posebna hvala sedanjemu direktorju Zgodovinskega arhiva. gospodu prof. Janezu ki je poskrbel za in V vso sta mi bili kolegici arhivistki gospa Judita Šega in gospa Nataša Hvaležno se zahvaljujem gospema Jelki Cerkvenik in PavIi Bogataj iz zem- ljiške knjige loškega ki sta me imeli pod streho skoraj vsak dan v zim- ski sezoni 1993/94. Vso so mi izkazali na geodetski izpostavi v Škofji Loki. kjer se zahvaljujem sedanjemu vodji inž. Francu Porenti. upokojenemu vodji gospodu Ladu Vidmarju. sedanji referentki za register prostorskih enot gospe Mariji Jarc in njenemu predhodniku gospodu Janku Lepa hvala starološkemu župniku in dekanu gospodu Andreju Glavanu. Nad- škofijskemu arhivu in kolegom v Arhivu Republike Slovenije v Ljubljani. Hvala vsem prijaznim Prifarcem v starejših hišah. ki sem jih obiskal in se z njimi pogovarjal in Še enkrat hvala vsem. ki jih tu nisem naštel. pa ste pri knjigi kakorkoli sodelovali. jo podprli in me pri delu vzpodbujali. V Škofji Loki. dne 15. novembra 1996 279 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ KAZALO KRAJEVNIH IN ZEMLJEPISNIH IMEN A Breznica ....... ... . . .. .. ... ... .. 156 Brezovica . .. .... . . .. ... ......... 181 Alten Lack ... . .............. ... ... 7 Brežice . . . .. ... . ..... .. ..... ... .. 88 Altenlack .. . . . ..... 7, lI, 17, 77,274 Bukovica ....... .. . . ..... .. 132, 220 Altenlok ..... ..... .... . ....... .. .. 1 .. .. ...... .... .. . . .. . 173 Altlaak ...... . ............. . . . . . 271 Burgschleinitz . . ............. .. .. 32 Altlack ......... 18,26,27,217,271 Altlak ........ ... . . . ...... . .. .... 26 Am Puchl / Vešter ..... . .... . . . ... 24 C Am Puhel ................... . .... 24 am Pukl/na . . . . ... . . .. ... 237 Avstrija . .. . . ......... . 120,221,239 B Bajina Bašta . . ....... . .. . ....... 221 Banat ................... . ....... 91 Bavarska .............. 45,259,261 ...... ... . . ... . . . . . .. .. ....... 43 Belica . ... ................ . ... . ... 84 Beograd ... .... . ... .... 91,221,222 Berlog ....... . ...... .. .......... 237 Besnica ........ .... .... 22, 140, 274 Beethovnova ulica ...... ... . .... 152 Binkelj . ...... 1,23-25,27,33,83-85, 153, 177, 187,202,215,237,239, 244-246, 259, 260, 263, 265 Binkelj / Winkel ... . .... . . 23, 24, 276 BischofIack . . . . . . . . . . . . . . . .. 27, 217 Bistra .... . . ... . ... ...... ..... . " 37 Bitne (Bitnje) ..................... 21 Bitnje ... . . . .. .. 23,29, 107, 108,214 Biže ...... 2, 119, 127, 130, 181,203, 208, 216, 230, 231, 235, 237, 239, 240, 246, 265 Blaževa ulica ........ . .. ... . . 97, 122 Bodovlje .. .. ... .. . ... .. 32, 107, 165 Borovlje . . . ..... . . . . ..... . .. . ... 231 Brezje .. ... . .. .. . ...... .. . ... .. .. 39 Cankarjev trg ...... 16,97, 165, 227 Cavern ... .... . . . .... .. .. .. ..... 135 Celje ............. . ............ .. 86 Celovec. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 159 Cesta Staneta Žagarja .. . ..... . . 193 Cesta talcev .. .... .. 95,96, 119, 139, 142, 188,216-218,220,222-230, 237, 239, 240, 243, 263, 264, 266 Cormons / Krmin .......... . ... . 157 Crngrob .. . .. . . 4, 7,8, 19,21,23,27, 32, 36, 107, 108, 124, 173, 187 . . .... . .... .. ... . ..... . . 209 v Selški dolini . . . . . . . . . .. 84 .... . . . . .. .. ....... . .. . . .. 82 D Demšarjevo polje . .. ... . . . . . ....... 2 Dobravica pri Ovsišah. . . . . . . . .. 140 DobrJa ves na Koroškem ...... ... 88 Dobrna pri Celju ................ 86 Dol. ............... 18, 108, 109, 244 Dol pri Sori .. ................... 108 Dolenja vas ... . " . .. . . . . . . . 184, 248 Dolenja vas pri Ribnici . ....... .. . 39 280 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Dolenjska ..... ..... ... . ..... 28, 223 Dorfarje ..... 8, 18,25,26,30,31,32, 77,84,85,86, 187,243,244,262 Dornach / Trnje ................. 237 Dovje ..... ................. . ..... 71 Draga .............. 18,32, 109,214 Drava ......... . .. .. ....... ..... . 28 Dravska banovina .40, 121, 185,244 Država SHS .. ...... ..... ... ... . .. 98 Dunaj .... ..... ... 25,43, 83, 86, 87, 176, 186,221,229,261 Duplje ..... . ........ . ....... .... 212 Dvor pri Žužemberku ............. 77 E Egipt ........................ 60, 81 Ehrenau ....... 19,95, 118, 120, 122, 129,137,139,143,151,153,169, 203, 209, 231, 232, 238, 262, 263, 265,266,271,274,275 Ehrengruben .................... 19 Elbasan ......................... 221 Enns .................. . .......... 33 Erfurt ... . ....... ... ............. 86 F Fara .... 1-3,21,23,25,29-31,33-36, 38-40,42,46,56,58-61, 66, 71, 72, 74, 88, 90, 97, 98, 100, 104, 106-111,115-117,119,129,132, 146, 163, 167, 169, 170, 174, 185, 186, 189,213,215,216,218,219, 221, 234, 237, 239, 240, 242-245, 248, 253, 254, 258, 261-263, 265, 266, 271-274, 279 Forme ............... 23,30,33, 187 Frauenau ........................ 83 Frauenhof ..... ... ......... . ..... 83 Freising .... lO, 28, 66, 259, 271, 275 Frjul . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 189, 23 7 Frnau ......... .. ........... . 83, 185 Frnav ........................... 8 3 Fronhof ... . .................. .. 185 Fronhoff . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 185 Fronov .......................... 83 Fronovn. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 185 Furlanija .................... 45, 15 7 Fužine .... . .... ................. 223 G Gabrk ........ . .. .. .. .. .. .... ... 108 Gameljne ........ .. . .. ........... 84 Gasa .... 97,153,171,177,178,183, 203, 204, 206, 207, 238-240, 245, 247, 254-256, 258 GavŽnik . . . .... .. ...... 123, 170, 245 ... 23, 25, 26, 30, 32, 66, 146 Gorajte ... . . ... 2, 127, 143, 148, 178, 227, 237, 242, 272, 278 Gorenja Sava .................... 23 Gorenja vas . ... .... ... . . 25, 31, 189 Gorenja vas pri . . . . . . .. 21 4 Gorenja Žetina ..... . .. ....... . . 243 Gorenjska ....... 28, 43, 77, 111, 249 Gorica ................ 30, 38, 86, 8 7 vas ...................... 143 ..... ... .......... ..... 234 Gornji Grad .. .. ... .. ......... . . 109 Gorraita ... .. ... .. . .. ...... .... 170 . .... .... 18,23,24, 108, 109 ..... ... ..... ... ......... 154 Graben ....... ......... .... .. .. . 151 Gradec . ... ....... 37,38,86,88,21 9 Grenc . .. .. ..... .. . . . 23,32,53, 187 .... .. ... .. .. .............. . 23 7 Groharjevonaselje ... 119,123,126, 127,216,217,246,257,258, 264 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI Il!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ -' 2 . 8_1 H Hinje .............. . ............. 38 Homec .................. . ....... 186 Horjul ..... .. .... . .......... 84, 223 Hosta .. .. .. . .. . ........... 23, 83, 84 Hrastnica ....................... 220 Hraše ...... . .... . .............. " 18 Hraše pri Smledniku ........... . . 85 Hribec ................... 35,81,107 Hrvaška ........................ 134 1 Idrija .. .................. ... 38,219 Ilirija. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 8 Italija . ...... .... ....... ... . 36, 243 J Jama ........ . .......... . . . .. 19,28 Jamnik .. ................... 29, 119 Brdo ..................... 103 Javorje .......................... 85 Javornik ........................ 260 Jesenice ......................... 33 Jezerska cesta .... .. ... .. . . ..... 179 Jugoslavija ........ 20,40,120,121, 159, 163,221 K Kamnik . ........ 52, 64, 88, 109, 131 Kamniti most ............. 31,66,86 Kamnitnik .. . .. 24,51, 129, 132, 143, 227, 230, 239, 246, 278 Kapucinski trg ............... . .. 126 Kapucinsko predmestje .. 52, 93, 134, 216, 219, 223, 225, 226, 228, 240 Karlovec 22, 151, 172, 175, 185, 186,254 Karlovška ulica. . . . . . . . . . . . . . . .. 183 Karnten .... .. .. .. ... .. 158, 166,220 Kašelj ...... . . .. . ... ... . .. ... . .. . 33 Kazina . . . .. ......... ..... . .... . 132 cesta . . . . . . . . . . . . . . . .. 225 Klanec . . ....... . . ... . . ... ...... 156 Klobovsova ulica. . . . . . . . . . . . . . . . . 97 . . .. ... ....... .. ..... .. 39, 52 Komenda Svetega Petra (Komenda) ................ 109 Kopališka ulica. . . . . . . . . . . . . . . .. 171 Koper . .. ....... ... .............. 45 Koroška ..... . 98, 184, 190,229,259 Koroška Bela ........... .. ...... 205 ......... ... ........ 129, 132 Krain ..................... ... ... .. 4 Krancelj. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 44 Kranj . ...... 4, 18, 19, 26,3 7, 39,46, 60,88,99, 116, 120, 129, 152, 160, 178-180,221,232,239,240 Kranjska ..... . 11, 13, 24, 26, 31,46, 55, 62, 64, 69, 87, 90 Kravja dolina .. . .. ..... .. .. ... . .. 39 Krivo Brdo nad Lušo ... ... . . ... . 123 Križna gora ........ 21, 27, 132, 184, 187,189,193,207,208,215,237 Krmin .......................... 243 Krmin / Cormons . . . . . . . . . . . . . .. 157 Kropa .......................... 140 l Labore ..... .... ..... .. .......... 32 Lack .......... 16, 17,207,265,274 Lak .................. . .. 14, 19,208 Lakh ....................... .. ... 66 Lavtarski Vrh .................... 27 Leskovec pri Krškem. . . . . . . . . . . .. 38 Linhartova cesta ... .. .. .. .. . ... 178 Linz ........................ .. ... 33 282 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI !lI. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Lipica .. ..... . . ... ..... . . . 25, 66, 74 Ljubljana . . .. 1,2,4,7,8,11,12,21, 22, 24, 30, 38-40, 44, 49, 50, 52, 54,56,60,67, 71 , 75, 77,83,87, 88,92 , 100, 120, 121, 122, 126, 128,129,152,158,159,162,163, 175, 176, 178, 185, 186, 189,257, 261,271,274-276 Ljubljanska cesta ........ . 20, 26, 81 Log .. ... ... ...... .. .... 19,172,243 Lok . ... ... . ..... ... . ......... . .. 207 Loka . ... ... 1, 4 , 8,10, 11,13,14,22, 24-26, 34-36, 38, 40-42, 55, 56, 59-62, 64, 66, 67, 72, 74, 75, 77, 79, 83, 84, 86, 88, 97-100, 102, 103, 106-108, 114, 115, 120, 122, Matjaževa dolina . .... .. . .... ... 189 Mestni trg ... . . . . . ... . . . . . 16,62,64 Metlika .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 177 Michelstatten I Velesovo ... ... . . . 21 7 Milano ... . ... . .. ... ........... . . 86 Milwaukee .. . .... .. ............ 139 Minst . .. . . . . ..... . ........ .. ... 237 Mitterfeld ... . . . .. . . . ... . .. 220, 237 Mokronog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 88 Moosburg . . .................... 229 Moškrin .... . .... .. . 23, 27, 187, 237, 246, 259, 260 Mošnje . . ....... . .... . ... . ... . 39, 45 Mrzli studenec. . . ... .. . . .. ...... 233 125-128, 131-134, 143, 144, 163, N 172, 184, 185, 189,211,213,219, 220, 225-228, 237, 239-241, 243, 244, 246, 248, 254-256, 259, 261, 265, 274, 277, 278 Lontrg . . . ... 8,97,171,185,272,278 Loški Potok .. .......... . .. . . . ... . 39 Lož . .. . .... . . . . ..... . ... .. . . .... . 38 Lubnik . .. . ........ . 84,181,189,238 ... . .. ... . ... . . ..... . 146, 147 LunevilI. . . . . ... . ... . . . . ... ... .. . . 25 M Mala Fara . . . ...... . . .. ......... . 26 Mala Ravan ....... . . . 132, 156,238 Mala Roun .. .. ... .. ... .. .. . ..... 132 Malarovn . . .... .. . .. . ......... .. 156 Mareng ..... .... ..... .. . ... ... .. 25 Maria Worth I Otok I Worth .. . . .. 10 Mariazell pri Pottendorfu . ....... 62 Maribor . . . .. .. ... . .. 32, 45, 54, 175 Marka ...... . . . .. .. . .. .. . ..... . . . 55 Marof ........... 100, 103, 158-160, 163, 164,231 Marseille ......... . . . . . . .. ..... . 221 Na ...... . . . .... . ... . ..... 181 na ......... .. . ...... .. .... 238 na Gmajni . .. . . . . .. . . . . 156, 178,242 na I am Pukl. ....... ...... 23 7 Na Hribu ......... ... ... . ... ... . 213 naHribu .. .. ..... . .... .. .. .. ... 237 Na Pushtajo . . . . ... .. ... .. . .. ... 170 Nad Potjo ....... .. .. . ... .. .. . . . 169 ... . ... .. ... . . ... 36, 86, 195 Nižje Avstrijsko . . . . .. ...... .. . 32, 62 Notranjska . . . . . . . .. . ... ... . .. .. . 39 Nova Štifta . .. . . .. . . . . . . . .. 109, 277 Novi svet . ... .. ... ... . ... . . 125, 239 Novo mesto .. ... . .... .. . 86, 88, 170 Novo predmestje . .... . . . . ... .. . 216 o Oglej ....... . ........... . ..... ... 2 8 Okroglo ......... ............. 23, 24 Oljska gora ... . .. . .. . . . ... . ..... 186 Orient . .......... . . . .. . . . ........ 6 0 Osterfeld ........ 127, 130, 132, 143, 151, 172,220,237,238,246,263 283 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lllo - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ Ošterfeld .... o • • o • • ••••• ••••••••• 72 Otok / Worth / Maria Worth .. . o o o 10 p Papirnica .. . ... . 23, 27, 96,119,156, 175,216,230-235,239,240,250, 262, 265-267 Partizanska cesta . . .. . .... .. .. .. 123 Per Drobnicah . ................. 170 Per Kozlu . . .... o o o •••••••• •• ••• • 170 Per Marslim potoko .. .......... . 170 per Partetovim koslo . . . ...... ... 238 Per Snamen s. Josepha ... . . .. . o • 211 Per Snamino .......... .. .... . o o. 170 hrib .. ... . .... o o o •• o o o •• 226 pri Celju .. .... o • o o • o •• •• 86 Peven ..... 0 ••••• • •• • • ••••• •••• •• 262 Pevno. o • • o o 21,23,27, 103, 133, 146, 187, 189, 203, 208, 229, 233, 260 Plae. 0 ••••••• ••• 19,62,97,131,151, 185,213,272,278 Planica ......... 21,27,28, 187, 237 Plevna ................ o • • 20, 26, 239 Poden .. o o. 0 ••••••• 84, 102,237,238 Podlonk o •• • • o • ••••••• ••••• o •••• 1 72 Podlubnik. . . .... 3, 27, 119, 156,216, 235, 236, 263, 264, 278 Podobeno ...... o . o • •••••••• 159,162 ....... o o •••••••••••••••• o 19 Polhov Gradec. o • o ••••••••••••••• 84 Poljane ....... . .. . . .. . 29, 30, 36, 38, 85, 168,219 Poljanska cesta ................. 186 Poljanska dolina . ... .... 30,71, 108, 162, 235, 243, 274 Postojna ......... .... ..... 38, 39, 43 Potok ........ 29, 74, 79,92,93, 102, 119, 132, 163, 170, 175,237, 239, 240, 245, 247, 256 Praprotno ............ . ..... 18, 132 Praše ............ .. .... o •• • o ••• • • 23 Prdava ..... . . ... . . ............ . 226 Preddvor ......... . .. . ..... ... o. 126 pri poti . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 238 pri veliki skali . . . . . . . . . . . . . . . . .. 238 Prifarski Kamnitnik .... o •• ••• • " 239 Prifarški Potok . . . o ••• •• • • • ••• •• 237 Prifarški potok . o o • o • • • • • • • • • • •• 257 Prigorica . .... ........ . o • o •• •• o •• 39 Ptuj .... .. ... . ... . .. . . . .. 45,88,158 Pungert ... o •••••• • •• •• •• 23, 94, 179 Puštal ..... .. Il, 23, 32, 38, 107, 148 R pri Zidanem Mostu . . . . . . 233 Radovljica ......... . . . 36,37,39,40, 52, 154, 193 Ren ....... .. ........ . ... . ...... . 25 ........... . " 7, 25-27, 30, 40, 99, 243, 261 Ribnica . ....... . . . ... . .. . o •••• • • 143 Rim .. o •• • • ••••• o ••• • 8, 46, 175, 176 Rock Springs . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 13 9 s Sa Kamnitnekam . . .... ......... 228 Sa Mallnam ........ o ••••••••••• 170 Selca ............ .. .. . 29,36-38,103 .. .. ........... . 92, 237, 239 Selška cesta . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 216 Selška dolina .... 17, 18,84, 93, 134, 184, 222, 244, 248, 254 Senica ......... .......... . o • ••• • • 84 Slavina ...... ..... . .. .... . o • ••••• 33 Slepa dolina .. . ... . ........ 181,238 Slivnica ....... .... .. .......... .. 32 Slovenia .... o •••••••••••••••••• • 271 284 ________________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Slovenija . ... . .. 4, lI, 15, 16,40,45, 50, 67, 82, 85, 90, 91, 111, 115, 120, 121, 134, 160-163, 191,222, 230, 233, 274 Slowenien ................ ...... 274 Smlednik . .......... .... . . . 175, 176 Snežni ki . ..................... . . 189 Sopotnica ....... . 107, 108,213,260 Sora .... .......... 18,28,29,32,33, 99, 109, III, 219 Sorško polje . ... . ..... 17, 18, 28, 3D, 71, 103, 178,259,260 Soteska . . . .. . 132, 148, 156, 243, 261 Spodnja Idrija ................... 38 Spodnja Žabnica ... .... ......... 178 Spodnje Bitnje ... 18,28,30,66, 187 Spodnji Karlovec ....... . . . ....... 66 Spodnji trg .......... . ... 41, 64, 171 Srbija ....... .................. . 221 ..... ... . .... . ..... . ... . 84 Staniše ......................... 170 Stara Fara ...... ......... . ....... 26 Stara Loka ......... 1-3,6-11,13,15, 18-33,36-44,46, 52, 55, 57, 58, 60,66, 71, 72, 74, 77, 82-88, 92, 94-100,102-104,106,111,113- 116,118,119,121,122,124-129, 131-190,193-209,211,214-230, 232-237, 239, 240, 243-246, 248, 250,252-259,261,263-267,271, 272, 274-277 Staraloka ............... . . ....... 77 Stari dvor .... 23,24,26,83-85, 187 Stari grad .................... . .. 82 Stari trg pri Ložu . ............... 45 Steiermark ............ ... .. ... . 277 ... ....... .. . 19, 23, 85, 243 Stubice ......... ........ ... .... . 134 Studenec .... ... ..... .... ....... 228 Suha 7,23,25,26,30, 71, 85, 107, 144, 146, 174 Sveta Barbara .. .. . 85, 107, 164,211 Sveta Katarina nad Medvodami. . . . . . . . . . . . . . . . 142 Sveti Duh ... 7,21,23,30,37, 71,95, 103, 107, 108, 120, 122, 129, 133, 134,137,139,143,151,153,169, 170, 177, 180, 185, 187,203,209 , 226,228,231,262,271,274,275 Sveti Duh / Heiligengeist . . . . . . . . 274 Sveti Florijan ........... ... 107, 108 Sveti Lenart . . . . .. ..... 103, 222, 228 Sveti Lovrenc .. .... ...... 29,42, 223 Sveti Ožbolt ... . ........ 85, 107, 227 Sveti Peter v Hribih. . . . . . .. 185, 206 Sveti Primož nad Kamnikom .... 109 Sveti Tomaž .... ................ 23 8 š Šefert ................. . ... 3, 68, 82 ....... ............. 175, 22 9 Šentpetrsko predmestje ...... . .. 129 Šentvid nad Ljubljano ........ .. 175 Šentvid pri Ljubljani ............ 234 Škofja Loka ...... 1,6, ID, 11, 15, 19, 20, 22, 26, 27, 3D, 33, 40, 44, 4 9, 51, 77, 84, 99, IDO, 102, 103, 118- 122,126,128,130,144,154-160 , 162, 164, 165, 171, 172, 176, 179 , 180, 182-184, 186, 188, 189, 194- 197,201,207,208,211,213,214, 216,217,219,221-223,225, 230, 232, 233, 235, 256, 271, 272,274,279 Šmarje na Dolenjskem ........... 4 5 Šmarna gora ................... 108 Šmartin . ... ...... ......... ... ... 3 6 Šmartin pri Kranju . ... ....... 28, 3 0 Št. Vid . . ......................... 4 9 Štajerska . .. .................... 109 Štemarje ............... 13, 126, 151 Šutna ......... ... ......... 187, 224 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________________ 2.8_5 T Temenica .................. . .... 223 Titov trg ........................ 228 Tolminska . .................. 42, 56 Trata .. . ....... 25, 26, 27, 30, 84, 99, 100, 126, 167,244,260 Trboje ........................... 54 Trebnje .......................... 87 Trnje ... . " 23, 25, 27, 32, 54, 83-85, 140, 152, 164, 166, 167, 174, 187, 213,220,233,246,259,265 Trnje / Dornach . . ..... . ......... 237 Trst ........................ 42, 243 u U bajerje .... .. ............. . ... 214 U Hribeh sa gaugam ............ 228 Ulica .................. 254-256, 265 Vincarje . .. .. 23, 66, 83, 84, 185,259 Vinji vrh ........ . .. . . . ... ... . ... 28 Virlog ... 23,25,27,85,99, 139, 169, 174,175,178,187,211,212,215, 233, 237, 245, 246, 257, 260, 265 Virloh ... .. ....... . . . .......... . 237 Virmaše .. , 23, 25, 26, 32, 49, 66, 84, 102, 103, 114, 148, 167, 176, 187, 233, 235, 260 Viršk ........................... 151 Visoko ...... . ........ . ..... 131, 146 Više .. . . ................... 230,231 Vodice .... ..... .. .... ... . ... .. 18, 85 Vrbsko jezero. . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 10 Vrh pri Sv. Filipu in Jakobu v Hribih ........... . ...... .... . . . 39 Vrhnika ......................... 39 w Westerfeld . .... . ..... . .... 238, 246 Winkel/ Binkelj .. .. ... ... 23, 24, 276 V Wisconsin . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 139 Worth / Maria Worth / Otok. . . . .. 10 V Doline .. ..... ... . . ........ . ... 170 Wyoming .... .. .. ... ... ... ...... 139 v ........... . . . ............ 238 v Hribcih . . .. . . . . .. . ........... . 239 v Lubniku .. . . ... ...... . . . .. . .... 238 v Malem potoku ................ 238 v Morlamo .. . .. ... .... ...... .... 239 V Potoze ........................ 170 Velesovo ................... 217,229 Verlach .... . ... ................. 237 Vernek pri pri Litiji ...... 129 Vesterfeld .. . .... .. .... . ..... . ... 156 Vešter. . . . .. 1, 23-25, 27, 32, 83, 85, 147,148, 173, 177, 181, 187,203, 205, 207, 220, 221, 237, 238, 246, 265 Vešter / Am PuchI ..... . ... .. . . ... 24 Veštrsko polje . . ............ .... . 237 Videm ....................... 36, 51 z za (veštrskim) mlinom ..... . ..... 238 Za Hribcam ................. . .. 170 za Kamnitnikom .. ...... ....... . 239 za Kokam ........... . ..... 132, 238 za Malnam . .. . . ... . . . .......... 132 za Pa hov cem . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 239 za Ponklnam . . . . . . . . . . . . . . . . . .. 238 za Ponklnom. . . . . . . . . . . . . . . . . .. 181 za Šintarjem ... ... ....... . .. . .. 143 Zagreb .............. . .... .. ... . 186 Zaprice pri Kamniku . . .... . ...... 88 Zavratec .............. .. ..... . .. 38 Zelena pot. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 1 78 286 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Zgornja Žetina .. . ...... .. ....... . 85 Zgornji stolp ..................... 68 Zlato polje ...................... 152 Zminec .......... 40, 68, 84, 99, 261 ž Žabnica .... 7, 18, 19, 21, 23, 26, 27, 30, 35, 38, 40, 47, 83, 84, 85,108, III, 112,168,178, 187, 260, 261, 275 Železna Kapla ................ . . 23 1 Železniki13, 25, 30, 103, 114, 167,245 Žetina ....................... 83, 157 Žiri ... .. .... 25,29,30,38, 150,228 Žužemberk ....... .. . ...... ... .. . 38 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI II!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ --"2.8 ... 7 OSEBNO KAZALO A Avguštin, Cene .......................... 45, 56 Avguštin, Ivan (vuIgo Erbic) ........... 26 Avguštin, Janez ......... ...................... 99 Abel ................... .. ............................ 50 Ažbe ............. .......... ... ..... ................ 190 Abraham ... ...................................... 10 Ažbe, Andrej ... ... ...................... 96, 223 Abttrin, Katarina (Ftirnpfeil) .......... 67 Ažbe, Anton ........ ........................... 190 Abttrin, Matija ................................ 67 Ažbe, Jakob ...................... ... ... .. ..... 205 Anton ... .......... ...................... 204 Ažbe, Jurij ............ ... ... ..... ........ ...... 205 Katarina .............................. 204 Ažbe, Maruša (Dolinar) ................ 205 Agnola, Avgust ................................ 52 Ažbe, Mica (Maher) ......... .. ... ....... .. 205 Ajman .. ............................ ... ............. 19 Ažbe, Štefan ........ .......................... 205 (vuIgo) ............................. 227 Aleksander. .. ..................... .. ........... 221 (vulgo) ....... ...................... 227 B Alovc (vulgo) ....................... 26, 33,96, 207, 251, 252 Bajt, Andrej .... .. ..... ......... ... .... 132, 147 Alovcova kajža (vuIgo) ... ............... 209 Bajt, Andrej (Weith) .. .................... 146 Amacker .. .......................... ... ......... 134 Bajt, Jurij (Weith) ... .. .. .. ... .......... .. . 146 ..................... .. .. ... .. .. ....... 260 Bajt, Magdalena ............ ........ .. ..... 147 (vuIgo) ..... .............. ... 96, 211 Bajt, Neža (vuIgo Šlosarca) ... .... ... . 13 2 Ambruž (vuIgo) ............... .. ... .......... 211 Bajželj (Weisel) ...................... ........ 260 (vuIgo) ........ ............... .... 211 (vuIgo) ........... ... . 232, 240, 265 Andrej .. ... ... ....................... .. ...... ... .. .. 41 (vuIgo) ..................... .. .. ... . 232 Andrejka ......... .. .. .. ... ... ... ... .. ........... 187 Balant, Anton (Walland) ... .... ... ... ... . 16 Andrejka, Rudolf ... .. .. ... ......... 184, 204 Bar - Janša, A ............ .. ......... 257, 258 Antonini, Ivan ................................. 5 1 Bar - Janša, Ada ........................... 257 Arar (vuIgo) .......... ............ .. ............. 3 3 BarI. Antonija (Fojkar) ... ... .... .. ...... 226 Arhar (vulgo) ....... .. .. .............. 231, 232 Belec, Metka ........ .. ............ ... ... ...... 122 Arhar, Andrej ................................ 232 Bemšar (vuIgo) .............................. 186 Arhar, Anton ................... 95, 137,206 Benedik, Igor ........ ..... ......... ..... .. .... 207 Arhar, Barbara ............................. 206 Benedik,Ivo ................... .. ........ ..... . 197 Arhar, Blaž .... .......... .... .................. 206 Benedik, Jože ................................. 196 Arhar, Franc .... .... ......................... 224 Benedik, Majda .......... .. .. .. 207 Arhar, Jera .................................... 148 ........................ ... ... ... ....... 227 Arhar, Johan ... ............ ........ .. 206, 207 Marija ...... .. ... .. .. ............ 226 Arhar, Martin ............................... 206 Stanislava (Kokalj) ...... .. 216 Arhar, Stane .................................. 224 Valentin ........ .. 95, 226, 227 Arnol, Matevž (Arnold) ................ . 223 Berce, Danica (Sodnikar) .............. 236 Arnold, Matevž (Arnol) ................. 223 (vu Igo) .......... .. .... .... .... .. ..... 142 Avguštin ........ ........... ... .. ....... .. .... .. ... 56 (Berzhan) (vulgo) ............... 141 288 _______________ KNJIGA V LO KI III. - STARA LO KA IN NJENE .... ....... ... .... ..... ...... 164. 206. 260 Bergant. Jožef ...... ... .. ..... ....... ... ..... 209 Alojz ....... .. .. ..... ... .... ............ 235 Bergant. Marija ............ 156. 209. 2 11 Alojzij ..... ........... 172. 205. 206 Bergant. Tomaž.. .... ...... .. .. ... ........ .. 209 Alojzij (vuIgo Boštjanc) .. .... 164 Bergmamaš. Pave!.. ........... ........ ...... 3 7 Ana .. ... ........... ............ 166. 205 Bernak (vulgo) ...... ... .. 94. 97. 184.185 Andrej .... .. .... ........ 95. 135. 203 Bernakovo (vu Igo) ........... 94. 184. 185 Anton .. ... .. ......... ... ... ... 178. 179 Bernard. Gašper. .................. .. . 94. 146 Antonija .. .... ..... ... .... ... .. .... . 178 Bernard. Jurij .. .. .... ...... .. ........... ..... 183 Barbara .... .. ... .......... .......... 166 Bernard. Matevž .. .. .. ..... .... .... .. ... .. . 183 Blaž ............. .... ...... ............... 94 Bernard. Uršula ....... .. ............... .... 183 Blaž (Werzhizh) .... ... .. ........ . l 79 Berneckh. pI. ... ..... .. .... ........ ... ..... ... 185 Gregor ...... ... ..... .. ........ .... .. .. l 79 Bernik ... .............. .......... ... ... ........... 173 Janez ......... ....... .. .... .... 166. 205 Bernik. Amalija ........ ... .. .... .... ....... . 173 Jera ............................ .. ... ... 203 Bernik. Ana ... .... .... ... .............. ....... 173 Jernej ....... .................. 178. 209 Bernik. Anton ........... .. ......... .. 129. 173 Johan .... ... .. ......... ....... 183. 205 Bernik. Anton (Wernig) ... .. .. .. .... ... . 122 Josip .. .. ..... .. .. ... .. .... .... .... ... .. 236 Bernik. Anton Jože ........ ............. .. ..... 205. 236 (Werdnig. Wernig) ...... ... ......... .. .... 128 Klemen ... .... .... ....... ... ... ....... 178 Bernik. Elizabeta (Demšar) ... ...... .. 144 Ljudmila ... ..... ..... ....... .. ... ... 236 Bernik. Franc. .. ... ... 122. 128. 129. 137 Ludvik ............... ................. 235 Bernik. France .... ........... ......... .. .... . 173 Majda (Benedik) ................. 207 Bernik. Franeka (Gaber) ... .... ......... 13 7 Marija ... ........... ..... ... .. 203 . 207 Bernik. .. ... ............. 137. 13 8 Marjana .... ... ... ... .. .... ......... 183 Bernik. Franica ..... ... .. .......... ......... 1 73 Martin ..... ......................... . 208 Bernik. Ivana ...... ........... .......... .. .. .. 173 Matevž .... .. .. .... ... ........ 203. 207 Bernik. Jera ........... ............... . 122. 128 Mica (Bogataj) ... ......... ... .... 1 79 Bernik. Jurij ................ ......... ........ . 173 Miran ... .. ... .. .. ........ ... .......... 166 Bernik. Ka rmen .. .......................... . 167 Rafael ... ......... ............ ... ..... 236 Bernik. Marija ... ... .. ... ... 122. 128. 129. Stanislav ... .... ... ............ ... ... 178 152. 173. 199 Terezija (Šifrar) ... .. ... .. ....... 235 Bernik. Marija ..... .. ... ...... ... 173 Tone ......... ... .. ....... ........ .. ... . 178 Bernik. Martin ...... 122. 128. 129. 132 Uršula (Jeran) .... .. ........ .. .. .. 205 Bernik. Martin (Wernig) ... .. ... ..... .. 131 Valentin ....... ...................... 208 Bernik. Matevž ...... .. ... ... ... 94. 96. 122. Bergant ... ......... ... .. ......... 157. 210-212 128.203.225 Bergant. Andrej .... ........... 96. 211. 213 Bernik. Mica ..... ... ... ... ... .. .. ........ ..... 203 Bergant. Avgust .... .. ... ..... ...... 209. 211 Bernik. Milan .. .... .. ........ ..... .. ... ... ... 199 Bergant. Franc .. ............ 156. 211. 213 Bernik. Mina ........ ......... .. ........... ... 203 Bergant. Ivan ............. ........ ........... 157 Bernik. Neža .. ..... ... .. 33. 122. 128. 129 Bergant. Jakob .... .. ... .. ............. ...... 144 Bernik. Rezka ................ .. ..... ... ...... 205 Bergant. Janez ..... ...... .. .. .. .... . 156.211 Bernik. Stane ... ..... .. .... ................ ... 205 Bergant. Jernej ............. .. ....... 211. 213 Bernik. Tomaž ......... ..... .... ..... 129. 203 Bergant. Johan ..... .. .. ..................... 213 Bernik. Valentin .. .................... ..... . 203 289 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ____________ -----1_ Bernk (vuIgo) ........ .............. ... ........ 128 Bertoncelj, Danijel ........................ 179 Bertoncelj, Veronika (Hafner) ....... 178 Bertrand .......................................... 55 Berzhan (vuIgo) ............... 141 Bevk, .................................. 148 Bezlaj ..................................... 149, 205 Bezlaj, France ................................ 120 Bide (vulgo) ............... 52, 53, 139,216, 227, 240, 258 Bilban (vuIgo) .......................... 95, 204 Bimšar (vuIgo) ....................... 186, 253 Binder (Pintar) ............................... 260 Binšar ............................................ 1 86 Binšar, Štefan (Winshar) ............... l 86 Bitenc (vulgo) .......... 92, 214, 238, 240, 245, 246, 259, 265 Bitencov mlin (vuIgo) ............ 215, 240 Bizant, Ivan ................................... 159 Bizant, Janez ................................... 92 Bizant, Johan ................................ 21 5 Bizant, Jožef .. .................... ....... ..... 21 5 Bizant, Leopold ...................... 208, 215 Bizant, Marija (Hiršenfelder) ........ 21 5 Bizant, Pavla (Jesenovec) .............. 208 Bižar (vuIgo) .......................... 182, 203 Blašk (vuIgo) .................................. 131 Blaznik.. ........ 1, 14,23,24,28,36,67, 84, 237, 242, 259, 260, 265-267 Blaznik, Andrej (Plashnigkh) .......... 3 7 Blaznik, Pavle .. ........ 1, 22, 28, 66,257 Blaže (vuIgo) .................................. 131 Blažešk (vuIgo) ..... ..... .. ................... 143 Blažeškovc (vuIgo) ............ 94, 98, 141, 146,203,221,254,255 Blažeškuc (vulgo) .......... ... 26, 142, 143 Blažet (vuIgo) ......................... 131, 206 Blažetek (vuIgo) ............................. 137 Blažetk (vulgo) ......... 95, 137,206,255 Avguštin ............................. 198 - Jan, Mirjam ..................... 198 Blažk (vuIgo) .................................. 131 Anica ... ..... ........ .................. 152 Ivan .................................... 152 Vera ............ ........ 152 Bogataj ..... .. ......... ................... .. ..... 260 Bogataj, Franc .............. .. .. ............ 179 Bogataj, Ivan ................................ 179 Bogataj, Jurij .. .. .. .......................... 179 Bogataj, Lucija .............................. 203 Bogataj, Marija (Kranner) ............ 179 Bogataj, Mica ................... 179 Bognar (vulgo) ....................... 126, 253 Boltar, Krištof (Walter, Wolther) ..... 3 7 Borštnar, Berta ............................. 201 Borštnar, Božidar .......................... 201 Borštnar, Damjan ........................ . 201 Boschitz, Bartholomae .. .................... 7 Boštjanc (vuIgo) ..................... 164, 205 Boštjenc (vulgo) ........ .. .. . 164, 205, 253 Boštjencov (vuIgo) ................ .. .... .. . 164 Botticelli ........................ ................ .. 77 Franc .. ......................... 187 Josip .... .. ...................... 187 Jože ...................... .. ...... 187 Marija (Mrak) .............. 187 Martin .. .. ...... .. ............. 178 .......... 4,6-10, 18,28-30,36,41, 42,55-62, 65-67, 74, 86, 112, 113,115,151,243 Jernej ............ 2, 18,38, 58, 274 Bradaška, Matija ...................... 50, 52 Braille .......................................... .. 159 Brdnik .. ... ......... ..... ... ..... ... .............. 260 Brejc (Brojc) (vuIgo) ................ .. .. ... 259 Breznik, Mimi ................................ 158 Brglez, Ana ... .... ..... ................... .. ... 180 Brise .................................... .......... .. 54 Brnak (vuIgo) .................... .. ..... 83, 248 Brnakovo (vulgo) ............. 83, 237, 263 Brnik (vulgo) .......................... 123, 133 Brnikova bajta (vuIgo) .................. 122 Brnk (vulgo) ........... 128, 239, 240, 244 Brnkova bajta (vuIgo) ................... 244 Brojan (vuIgo) ................................. 86 Brojc (Brejc) (vuIgo) ....................... 259 290 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOfJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE .............. ................................ 140 Costa, Henrik .................................. 44 Vesna .................................. 140 Cotel, Andrej ............. ............ 184, 185 Buh, Ivan ........ ................................. 50 Cotel. Mica ............ .... ... .. .... ... 184, 185 BUhI. J. H .............................. ..... ...... 54 Cotel, Mina ................................... 185 Bukovšk (vu Igo) ............................. 172 Curhalek, Franc Ksaverij (Zurhaleg)1 6 Burdych, Evgen ............................... 91 Cvek, Franc ................................... 159 C Cafuta .. ....................................... .. 234 Cafuta, Darko ...... ......................... 233 Janez Rudolf ... .. ................. 205 Calin, Franc Leopold (Kalin) ..... 18, 38 Marija (Pokorn) .... ........ ... .. 21 9 Cankar, Andrej ............. .......... .. .. ... 206 Terezija (Sodnikar) ... ......... 236 Cankar, Izidor ...................... ..... 12, 90 Jožefa ............................. l77 Cankar, Terezija ........... .. ............... 206 Jurij ............................. ... 146 Ca nova ............................................ 50 Luka ............................... 176 Caversk (vulgo) ................ ... .. ... 95, 135 ... .... ... ............... ........ .. .......... 149 Cebal. .. .................................. .... .. ..... 35 (Zatto) (vuIgo) ............. .......... 148 CebaI. Alojz ..................................... 34 .............................. .. ...... .. 1 8 5 Cebal, Maks (Zeball) ............... .. .. .. ... 17 Janez ............................. 126 CebaI. Maksimilijan ........................ 87 Josip .. .. ... ............... 126, 127 Cegnar ................. .. .. .... ............ ...... 260 Katarina ............... 184, 185 Cegnar (Zehner) ........ .. .................. 260 Katarina (Dolinar) .. ........ 94 Cegnar (vulgo) ............. .................. 185 Lojze .......... .. .. .. .............. 21 3 Cegnar, Johan ................... ......... ... 217 Neža .............................. 185 Cegnar, Marko ........ ... ... ..... .. . 184, 185 Terezija (Kuralt) ......... .. 126 Cegnar, Mica .............................. ... 168 Frido ............................ .. 144 Cevc ............... ............................ 45, 64 Ivana (Koželj) ................ 144 Cevc, Emilijan ........... 7,45, 63, 69, 87 Nikolaja ............................. .. 182 Churalt (Kuralt) ................ .. ... ....... 260 Nikolaja (Maglica) ............... 181 Cober (vuIgo) .......... .... .. .. ....... 204, 205 (vuIgo) ................. ........... 174, 175, Codelli. Karel Ignacij ...... ................ 29 Matevž Tschuck) ..... ...... 207 Cof ..... ... .......... ... ............. .. ......... .... 26O Valentin ............................... .. 207 Cof (Zapf) .... ............ ... .................... 260 (vuIgo) ......................... 204, 247 Cof, Anton (Zoff) .......................... . 146 (vulgo) .............. .. .. ... .. 33, 148, 149 Cof, Jožef ...... .. .... .. ......................... 123 Anže ..................... .. .......... ..... 207 Cof, Marija ......... .. ............... ........ .. 1 54 Gregor ................................... 179 Cof, Mica ....... .. ... ........................... 122 Jera (Švarc) ........................... 179 Confiden ti ..................................... 158 Luka .................................. .... 179 Confidenti, Peter ................... 158, 159 Matevž Tschuck) ... .... ... . 207 Costa ......................................... 4, 7, 8 Mica (Švarc) .............. ... ....... .. 1 79 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ ---' 2 . 9 _1 D Damjan, Marija (Koželj) ............... 168 David ... .... .............. ........................ .. 60 Debelak, Jakob .............................. 220 Debelak, Neža ....................... 127, 128 Debelak, Neža (Oman, Semen) ...... 127 Debelak, Peter ............................... 220 Debeljak .................. ...................... 260 Debeljak, Franc ............................. 201 Debeljak, Gabrijela ....................... 201 Debeljak, Nika ........................... .. .. 201 Debeljak, .................. .. .... .. .. 194 Demšar ... .............. 2, 8, 17, 36, 77, 79, 86, 146, 147, 157, 163,219, 230, 237, 243, 275 Demšar, Albin .................. .. ........... 194 Demšar, Anton ...................... 146, 147 Demšar, Anton (vuIgo Mungarjev) ................. 143, 146 Demšar, Antonija (Gasser , Gosar) .............................. 143 Demšar, Antonija (Lovšin) ... ......... 143 Demšar, Elizabeta ......................... 188 Demšar, Elizabeta (Bernik) ........... 144 Demšar, Franc ................. 77, 150, 156 Demšar, Franc Ksaver ............... 86, 88 Demšar, Gašper. ............................ 150 Demšar, Johan ............. 144, 146, 156, 157, 188 Demšar, Jože ............ .......... ............. 86 Demšar, Jožef ......... 17, 25, 33, 79, 83, 85,86, 132, 149, 166, 167, 219,230,243,244 Demšar, Jožef II. ............................. 83 Demšar, Magdalena .. .. ....... .......... . 146 Demšar, Marija ............................. 194 Demšar, Marko ........................ ..... 194 Demšar, Martin ...................... 85, 243 Demšar, Matevž ...... 83, 243, 244,265 Demšar, Matevž (vuIgo Markus) ..... 85 Demšar, Matija ..................... ... ..... 243 Demšar·, Peter .... ... ................ 144-146, 156, 157, 188 Demšar, Peter (vuIgo Mongar) ..... 243 Demšar pI. Hohenwart, Ksaverija .. ............ .. .. ...... 86 Demšar, Terezija Justina .......... 83, 86 Demšar, Vincenc ......... 25, 85, 86, 243 Demšar von Sallenstein, Antonija ................................. .. ....... 85 Derlink, Marko ............................. . 200 Dermota .. ... ....... ...... ................ .. .... 172 Dermota, Anton .......... .. ...... .......... 114 Dermota, Gregor. ................... .. ..... 172 Dermota, Jakob ............................ 172 Dermota, Jurij .......................... .... 172 Dermota, Marija (Triler) ............... 172 .................................. ............ 52 Anton ........................... ...... 52 Detela, Oton ..... ............................... 98 Dienstman, Janez .. ... .. .. .................. 37 Dietrich, Josip ... .. ............... ............. 86 Dinzel de Angersburg, Marjeta .. ... . 33 Dinzel. Marjeta ..... ... .. ..................... 35 Edhem .................. ...... 129 Marija ........................ 129 Marija (Šolar) ............ 129 Dizma .. ............................................ 81 Dobrajc, Nada .... ....... ........ .. .......... 225 Dolenc .... 38, 59, 77, 92, 99, 100, 122, 123, 125, 126, 129, 223, 231, 235, 239, 240, 245, 252, 255, 257, 278 Dolenc (vuIgo) ...... ..... .... .. .......... 94, 97 Dolenc, Ana ........................... 165, 201 Dolenc, Franc ........... 92,99, 100, 104, 123,126,128,150,158, 159, 164, 177,215 Dolenc, Franc (vuIgo Jošk) .............. 26 Dolenc, Francka ............................ 196 Dolenc, Igor ........................ .......... 165 Dolenc, Ivan .................................. 229 Dolenc, Ivana (Prestor) ................. 150 Dolenc, Jakob .................... 18, 38, 165 292 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Dolenc, Janez .. .......... ... 128, 165, 182, Drmota (vulgo) ......... ..................... 172 228, 229 Dušek, (Fojkar, Vilfan) .223 Dolenc, Janko .................. .............. 201 Dolenc, Jera (Porenta, vulgo Krevsovka) ............. 33 E Dolenc, Jože ................................. . 195 Dolenc, Jožef.. ....... 122-125, 128,225 Ecker, Pankracij .............................. 31 Dolenc, Jurij .................................. 228 Egker .......................... ......... ............ 69 Dolenc, Ljudmila .. ................. 182, 229 Egker, Anton ................................... 69 Dolenc, Marija ...................... 131 , 228 Egker, Janez ..... .............. 69 Dolenc, Marija (Oblak) .. ............... . 146 Egkher ..... .............................. .. ...... .. 84 Dolenc, Marjana ........................... 128 Egkher, Pankrac .............................. 84 Dolenc, Martin .............. ................ 234 EIIenhard .............................. ........... 28 Dolenc, Mira ....................... .. ........ 229 Emiho .............................................. 55 Dolenc, Stane ................................ 195 Erberg ............................ .. 88, 244, 275 Dolenc, Tomaž (vuIgo Ofner) ........ 152 Erberg, Ivan Adam ............ ............ .. 82 Dolenec ............................................ 39 Erberg, Wolf Adam ......................... 82 Dolenjec. .. ............ .. ................. ....... 260 Erbežnik ..................................... ... 166 Dolhar, Helena (Kalan) ................. 170 Erbežnik (vuIgo) ............... 25, 53, 139, Dolhar, Mica (Oblak) .................... 170 140, 166 Dolhar, Valentin ........................... 170 Erbic (vuIgo) .................................... 26 Dolinar .......................................... 260 Ernest .. ............................................ 36 Dolinar, Anton .............................. 229 Eržen ............................................. 260 Dolinar, Gašper ............................. 229 Eržen (Sehrsch6n) .......................... 260 Dolinar, Gregor ............................. 145 Eržen, Elizabeta Špela ................... 168 Dolinar, Jakob .................. ....... ..... 229 Eržen, Jakob .................................. 168 Dolinar, Johan ...................... 206, 207 Eržen, Jožef ................................... 203 Dolinar, Jurij ................................ 185 Eržen, Lorenc ............. ..... .. ............ 203 Dolinar, Katarina .......... 94 Eržen, Luka ................................... 203 Dolinar, Lojze .......................... 77, 277 Eržen, Marija (Grohar) ............... .. 203 Dolinar, Marija ............. 184, 207, 229 Eržen, Marko ....................... ...... .... 203 Dolinar, Marija ........... 229 Eržen, Martin .......................... 95, 204 Dolinar, Marjeta ........................... 229 Eržen, Maruša (Kalan) .................. 203 Dolinar, Marjeta Meta .. ............... 229 Eržen, Mica (Karlin) ..... ................ . 168 Dolinar, Maruša (Ažbe) ........ .... .... . 205 Dolinar, Matevž .................... 184, 229 Dolinar, Matevž (vuIgo ... 243 F Dolinar, Meta .. ........................ .. .... 229 Dolinar, Mica ................................ 229 Faleschini .... .................................... 49 Dolinar, Špela ..................... .......... 220 Faleschini, Franc ............................. 48 Domian, Anton ............................ ... 86 Farmacher. .................................... 185 Dostal, Josip .................................... 54 Farmacher, Mihael ....................... 185 Dremota .... .. .................................. 260 Feichtinger ................................ 64, 68 293 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _______________ _ Feichtinger. Jurij ... ........ .. ............ .. . 64 Feichtinger. Neža ............................ 64 Ferbar (vulgo) ........... ..................... 254 Ferdinand II. ... .. .. ................... ..... ... . 66 Fernkorn .......................................... 50 Figelc (vuIgo) ... ...... .. ........ 96. 223. 224 Fik. Marko ....... ........... ..................... 33 Filip ........... .... ... .... ............. ........ 64. 82 Jernej ....... .. .............. .......... 203 Finžgar. Franc Saleški ................... l 03 Fister ... .. ........................ 249.250.252 Fister. Jože ........ .. ....................... ... 177 Fister. Marjeta ........ ... ................... 177 Fister. Peter .. ................................. 249 Flis. Leopoldina .. .. .. .......... .. ..... .. .. .. 127 Alojzij Pavel .... .. .. ... .. ... 274 Ana .... ............................ l0 Ana (Komar) .. .. .......... .. 230 Ana (Škof) .................... 230 Andrej ... ...................... 230 Jože ..................... ...... .. 23 O Lidija ........ .... .. ..... .. ...... 23 O Pavel ............................ 230 Pavle ........ ........ ........... ... 22 Vinko .... ... .. .................. 230 Fojkar (Hojkar) .. ..... ... ... ............... .. 260 Fojkar. Andrej (vuIgo ..... 227 Fojkar. Antonija ...................... ...... 225 Fojkar. Antonija (BarI) ......... ......... 226 Fojkar. Franc .............................. ... 223 Fojkar. France .. ................. .... 225. 226 Fojkar. (Dušek. Vilfan) .. 223 Formacher. Baltazar ....................... 82 Formacher . Melhior ........................ 82 Formacher. Peter .... ... ....... .. .... ... ..... 82 Fortuna (vuIgo) ............. ................ 189 Fortunovc (vulgo) .......... 212. 245. 246 Francon (vuIgo) ...... ....... ........ .. ...... 211 Franke .. ........................................... 88 Franke. Ivan .................. ... ............... 12 Frelih ......... .. ... .. ................ .42.43. 116 Frelih. Marija (Štremfelj) ......... ..... 195 Frelih. Matevž .. ................... ............ 56 Freudenschuss. Gašper ... .... .... 36. 261 Frjulc (vuIgo) ................................. 139 Frnau (vuIgo) ................................. 185 Froj ........................................... ..... l09 Fronhof (vu Igo) ............. .. .............. 185 Fronovn (vuIgo) ..................... ........ 185 Frilberger. .................... ..... ........... .... 68 Frilberger. Jurij ............................... 68 Fuernpfeil de pfeilhaimb. Korbinian ....................... .. .... .... .. ..... 56 Fuernpfeil. Korbinian ..................... 57 Filrnpfeil.. .............. ... .... .. ........... 66. 74 Filrnpfeil. Ana Marija (Grundler) ... 66 Filrnpfeil de pfeilhaimb. Korbinijan ... .. .... .. .. ..... ... .................. 33 Filrnpfeil. Janez Krizostom ........... .. 66 Filrnpfeil. Jurij .................... .......... .. 66 Filrnpfeil. Katarina (Abttrin) ... .. .. ... 67 Filrnpfeil. Katarina (Skhrpin) .. ...... . 67 Filrnpfeil. Korbinijan .. .. ..... ...... 65. 66. Filrnpfeil. Marija (Standler) ............ 66 Filrnpfeil. Sigismund ................. 66. 67 Filrnpfeil. Wolf Andrej ... .. ......... 66. 67 Filrnpfeil. Žiga .. ....... .... ...... .... ..... .. ... 66 G Gaber ............ .. ... ..................... ....... 260 Gaber. Francka (Bernik) .... .. ... ....... 137 Gaber. ............ ... ............ 138 Gaber. Jakob ................................. 164 Gabrovec. Stane ..... .. ....................... 44 Gabrovšek. Anica .................. ... .. ... 164 Gabrovšek. Franc ........................ .. 164 Gadovšk (vulgo) ............. 231. 232. 240 Gadušar (vulgo) ............. 175. 231. 232 Gal. Regina Kordula pl.. .. 67 Galenberg ................ .. .. .... .......... .. .. .. 70 Galenberška. Uršula ....... .. .............. 71 Marija ... .... .. ............ ... .. .. .. 173 Gall. Adam ...................................... 82 294 _________ _ _____ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE GaIl, Felicita (Siegesdorfer, Wernegkh) ....................................... 82 GaIl, Katarina (Siegesdorfer) .......... 82 GaIl, Katarina (Siegesdorfer, Wernegkh) ....................................... 82 GaIl, Viljem ...................................... 82 Gartner, Ivanka ............................ 200 Gartner, Jakob .............................. 200 Gasser ............................................ 260 Gasser, Antonija (Demšar, Gosar) ............................ 143 Gašper (vulgo) ......................... 95, 135 Gerbec, Anton ................... 18, 87, 228 Gerbec, Marija ................................ 77 Ghiberti ........................................... 50 Gincelj ............................................. 49 Glavan, Andrej ............................ 2, 54 .............................. 113, 260 Gloune, Franc .................................. 34 Gloune, Marija ................................ 34 Gnidovec, Janez ............................ 175 Godešan (vulgo) ............................. 259 Goerge, Rudolf ................................ 10 Golob, Marija (Hafner) ................. 206 Golob, Marija ................ 203 Gorenc, Ivan .................................. 199 Gorenc, Zora Ljuba ....................... 199 Franc ................................... 52 Gosar ... 49, 52, 60, 133,213, 220-222 Gosar (vulgo) ................................... 53 Gosar, Ana .................................... 221 Gosar, Ana (Vastl) ................. 220, 222 Gosar, Anton ......................... 220-222 Gosar, Antonija ............................. 143 Gosar, Antonija (Demšar, Gasser) 143 Gosar, Antonija (vulgo Blažeškovcova) ............................... 221 Gosar, Ivan ............................ 220-222 Gosar, Ivanka (Zakotnik) .............. 222 Gosar, Janez .............. .49, 50, 52, 124, 212, 222, 223, 246 Gosar, Janez (vulgo Hren) ............. 221 Gosar, Jurij ................................... 143 Gosar, Marija ........................ .. ...... 224 Gosar, Pavla .................................. 224 Gosar, Tone ................................... 220 Josip .................................. 186 Jože ................................... 186 G6tzl .................................... 50, 60, 88 G6tzl. Karel .. ............................. 54, 88 Gradiš ............................................ 186 Gradiš, Jera .. ................................. 186 Gradišar ........................................ 186 Andrej ............................... 172 Marica (Hudavernik, Šink) ........................ 11 4 Marica (Šink) ............ 155, 156 Peter .......................... 155, 156 Gregorc (vulgo) .............................. 111 Grogc (vulgo) .......................... . 95, 137 Grogec (vulgo) ............................... 137 Grohar ................................... 126, 190 Grohar, Ana .......................... ........ 131 Grohar, Andrej (Sušnik) ................ 211 Grohar, Anton ...................... 143, 211 Grohar. Blaž ........................ .. 131, 132 Grohar, Franc ............................... 131 Grohar, Ivan ......................... 126, 276 Grohar, Marija ..................... 131, 143 Grohar, Marija (Eržen) ................. 203 Grohar, Matevž.. ........................... 143 Grohar, Matevž (vulgo Blažeškovc) ......................... 146 Gruber, Avguštin ........................ 7, 42 Grundler, Ana Marija (Fi.irnpfeil) ... 66 Grundler, Gašper ............................ 66 Grundler, Jeremija .......................... 34 Grundner ...................................... 234 Grundner, Anton .......................... 234 Anica .............................. .. 193 Gubanec, Lucija ............................ 150 H Habjan, Vlado ............................... 149 295 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ Hafner ................... 115, 202, 220, 260 Hak, Hildebrand .......... .......... .. .... .. . 36 Hafner, Andrej .................... .. ........ 176 Halm .......................................... 47, 55 Hafner, Andrej (Ofner) .................... 36 Harej, Ivan .................................... 196 Hafner, Angela (Pintar) ................ 182 Hari, Bojana .................................. 135 Hafner, Anton ....................... 1 76, 218 Hari, Janez .. .. ................................ 135 Hafner, Anton (vulgo Jošk) ............. 26 Hartman .. .. ........................... 225, 260 Hafner, Anton (vulgo Jošk, .99 Hartman (Semen) .......................... 157 Hafner, Antonija ...... .. ................... 180 Hartman, Anže ............................. 207 Hafner, Blaž .......................... 131, 133 Hartman, Franc ............................ 144 Hafner, Franc ...... .. 152, 197, 202, 206 Hartman, Lorenc (Semen) ............. 156 Hafner, Gregor ...................... 233, 234 Hartman, Marija (Ortman) ........ .. 188 Hafner, Gregor (vulgo Ofnar) ....... 233 Hartman, Marjeta (Ortman) ...... .. 226 Hafner, Ivan ................ ............ ...... 153 Hartman, Maruša (Hafner) .......... 208 Hafner, Ivana ...... .. ................ 152, 202 Hartman, Matevž (Ortman) ............ 71 Hafner, Jakob ........ 180, 207, 226, 233 Hartman, Matija (Ortman) .... 94, 226 Hafner, Janez ........................ 182, 233 Hartman, Terezija .... .. .. .............. .. 175 Hafner, Jera ...... .. .............. .. .......... 220 Hartman, Valentin .............. .. 207, 208 Hafner, Johan .............. ................. 220 Hauman, Ambrož ............................ 36 Hafner, Johana ............ 226 Hawman, Ambrož .................... .... . 185 Hafner, Josip ................................. 183 Hayman, Anton Jožef ..................... 19 Hafner, Jurij ................. 178, 180, 181 Hdel (vuIgo) .. ...................... .. ......... 22 8 Hafner, Jurij (Ofner) ....................... 37 Hebenstreit, Konrad V. pI. .............. 61 Hafner, Majda ............ .. ................. 206 Heinricher .. ...................... .. ... 100, 260 Hafner, Marija ..................... 149, 178, Heiss .. ...................................... 75,100 206,207,218,220 Hirschenfelder .............................. 260 Hafner, Marija (Golob) ................. 206 Hiršenfelder, Anton ...................... 215 Hafner, Marija (Pokorn) ............... 148 Hiršenfelder, Marija (Bizant) ........ 215 Hafner, Marko ................ .............. 202 Hitzinger .. .................... .. ......... 7, 8,44 Hafner, Martin .. .. .. ................. 25, 132 Hochstetter .. ........ .. .. ....................... 50 Hafner, Maruša (Hartman) .......... 208 HOfern, Leopold pI. ......................... 49 Hafner, Maruša (Jamnik) ............. 180 Hofler .................................. .. .. .. 28, 30 Hafner, Matevž ............................. 220 HOfler, Janez ............................. 28, 29 Hafner, Mica (Rešek) ..................... 226 Hohenwart .. ................................ .. .. 86 Hafner, Miha .................. .. .. .. ........ 234 Hohenwart, Ksaverija Hafner, Mihael.. ............................ 233 Demšar pI. ..................................... .. 86 Hafner, Neža ................................. 132 Hojkar (Fojkar) .. ...... .. .. .................. 260 Hafner, Pavle .. .. ..................... 115, 146 Homan ............................ 16, 148,260 Hafner, Peter .......... .. .......... .. ........ . 131 Homan, Ela ................................... 225 Hafner, Tomaž .............................. 132 Homan, Elica ................................. 225 Hafner, Uršula .............................. 233 Homan, Matevž (vulgo Mert) .......... 35 Hafner, Valentin ........... 132, 180, 233 Horžen, Anton ................ ............ ... 129 Hafner, Veronika (Bertoncelj) ....... 178 Horžen, ......................... 129 Hainricher, Gregor ....................... 152 Hostenk (vuIgo) ................. 95, 97, 209 296 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Hostnik (vuIgo) .............................. 209 Florjan (vuIgo) ................. 227 Hostnik. Anton (vuIgo Škampc) ...... 26 Inocenc II. ....................................... 28 Hostnik. Jurij ................................ 204 Irrlich ............................................ 260 Hostnik. Marija (Mrak) ................. 204 Izaija ............................................... 60 Hostnik. Pavel ............................... 152 Izak ............. .. ................................... 49 Hren (vuIgo) .......... 173.220.221.224 Hribernik ............................... 148. 260 Hribernik. Anton ........................... 232 J Hribernik. Elizabeta (Langerholc) .................................. 202 Jakac. Božidar ............................... 189 Hribernik. Gregor .... .. ................... 147 (vuIgo) ...... 133. 134. 151. 152. Hribernik. Jurij ............................. 147 155. 173. 182.231.255 Hribernik. Lorenc .......................... 147 (vuIgo) ............................... 133 Hribernik. Lovrenc ........................ 132 Rihard ............................. 126 Hribernik. Marjana ...................... 164 Jalen ...................................... ........ 100 Hribernik. Matevž.. ....... 131. 132. 147 Jalen. Janez ........................... 103. 275 Hribernik. Vera ............................. 166 Jama. Matija ................................. 126 Hribernik. Vera (Jugovic) .............. 167 Jamnik .................................. 133.260 Hribšek. Stane ............................. 2. 77 Jamnik (vuIgo) .. 25. 95. 135. 137. 185. Hribšek. Stanko ........................... 5. 54 238.246.251.252.256.263.265 Andrej ....................... 33.37 Jamnik. Ana .......................... 130. 154 Hudareunk (vu Igo) ........................ 155 Jamnik. Ana (Plešec) ..................... 142 Hudavernik. Marica Jamnik. Anton .............. 130. 154. 180 Šink) ................................. 114 Jamnik. Elizabeta (Luznar) ..... 95. 13 7 Hudorevnik (vulgo) .................. .. .... l 55 Jamnik. Franc ............................... 154 Hudorevnk (vulgo) ......................... 155 Jamnik. Gregor ............................. 13 7 Hudovernik (vulgo) ........................ l 55 Jamnik. Jera ................... 171 Hudovernk (vulgo) ......................... 155 Jamnik. Jurij ......................... 130. 225 Huebman (Oman) .......................... 260 Jamnik. Margareta ....................... 132 Humer. Franc ................................ 167 Jamnik. Marija ............................. 137 Humer. France .............................. 167 Jamnik. Marija (Švarc) ................. 130 Jamnik. Martin ............. 135. 137. 180 Jamnik. Maruša (Hafner) ............. 180 1 Jamnik. Matevž ..................... 135. 180 Jamnik. Mica .................. 94. 132. 171 ............................................... 52 Jamnik. Mina .............................. .. 183 (vuIgo) ........... 36.218.224.228 Jamnik. Urban ...................... 130. 132 Anton ........................... 52.219 Jamnik. Uršula (Osterc. Šifrer) ..... 171 Janez Krstnik ............... 36. 219 Jamnik. Valentin ........................... 133 Johan ................................ . 219 Jamski ........................................... 104 Jožefa (Polak) ..................... 154 Jan - Mirjam ..................... 198 Luka ................................... 219 Janez Teodor ................................. 192 Matevž ............................... 219 Jankovec. Jakob ............................ 187 297 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________________ _ Janša - Bar. A ....... ........... ... .. . 257. 258 Janša - Bar. Ada ................. .. .. ....... 257 Jarc .................................................. 99 Jarc. Evgen ......... .... ................ .. ....... 99 Jauch ............................................. 260 Marta (Žagar) .................. 150 Jelenc. Antonija ................ ............ 199 Jelenc. Matija .... ..... .. ....... .... ....... ... 199 Dušan ......................... 198 Marija .......... .... ....... .... 198 ................................. 140. 260 (vuIgo) .... .... ... .. .. ... ..... ........ 98 Jakob ... .. .... ........ ... 1 03. 140. 142-144. 178 Jakob (vuIgo Blažeškuc) .. 26 Marija ...................... .. ... 143 Jelovšek .............. .. ...... .42.56.57.192 Jenkensheim. Jakob von .... .. ........... 3 5 Jenko ............................. 214.243.260 Jenko. Alenka ................................ 127 Jenko. Antonija (Tušek) ................ 217 Jenko. Gašper ................................ 114 Jenko. Jera .... ........................ l27. 214 Jenko. Jurij (vuIgo ............. 114 Jenko. Marko (vuIgo Omejc) ......... 214 Jenko pI. Jenkensheim .......... ... ..... 243 Jeram. Emil ................................... 152 Jeran. Anton ................ .... ............. 205 Jeran. Marija ........... ....... .. ............ 205 Jeran. Marija (Kokelj) ................... 171 Jeran. Ožbolt.. .............. .. ............... 171 Jeran. Uršula .................... 205 Jeraša. Anica ................................. 165 Jereb ....................... .. ... .. .. .. ..... ......... 38 Jereb. Alojzij ................................. 130 Jereb. Ana ..................................... 130 Jereb. Gregor. ............................ 18. 38 Jereb. Ivan .... .. ............................... 200 Jereb. Jera (vu Igo Franconova) ..... 211 Jereb. Jože .............................. ....... 130 Jereb. Jožef. ................................... 130 Jereb. Luka .................................... 169 Jereb. Matija (vuIgo Orel) .. .. ........ . 211 Jereb. Mica (Šifrar) .. ............. .. .. .... 146 Jereb. Mina ..... ... ............. 169 Jereb. Neža (Volgemut) .. .. .... ... ...... 169 Jereb. Slavka ................................. 200 Jerman. (Triler) .. ...... .... 142 (vulgo) ... ......... .... l77. 178. 247 Jernej iz Loke ... ... .... ............ .. ... ..... 185 Jesenko .. ................. .. ................ .. ... 260 Jesenko. Andrej .. ..... ... ..... ... ..... ...... 182 Jesenko. Fran .......... ... ......... ............ 77 Jesenko. Marija ............................. 182 Jesenko. Slavka ... ......... 198 Jesenovec. Pavla ........... ........ . 208. 209 Jesenovec. Pavla (Bizant) .............. 208 Jesenovec. Stane .. ... .... ..... ... .. 208. 209 Jesenovec. Stanka ... ... . 208 Ješe. Milena ..... ... .. .. ....... .. ...... ....... 195 Ješe. Pavel ..................................... 195 Ješe. Pavla .... .......... ... .. ... .. ..... ..... ... 195 Jezus ........................................... 52-54 Joahim ............................................ 41 Jošk (vuIgo) ....... .. .... .... 26.94.99. 122 Jožef 11.. ............ 16.30.31.55.56.58. 62. 107. 108. 217. 261 Jožef (IL) .......................................... 33 Juda .. ... ..... ... ....... .. .... .. ... ........ .. ... ..... 52 Jugovec. ....... .. .. .. ... ..... ...... ..... .. ....... 260 Jugovec. Danica ............................ 200 Jugovec. Janez ................. .. .. .... .... . 200 Jugovic ..... ..... .... ........................ .. .. 243 Jugovic. Anton ................ 95. 170.232 Jugovic. Antonija (Krajnik) .. .... ..... 226 Jugovic. Cveta ............................... 194 Jugovic. Francka ......................... .. 182 Jugovic. Helena ......... .. .. .......... .. .... 170 Jugovic. Ignac .. ..... .. .. ... ......... .... ... . 170 Jugovic. Ivana (Krmelj) ......... 169. 170 Jugovic. Lado ................................ 182 Jugovic. Ljudmila (Veber) ............ . 165 Jugovic. Luka ... ........................... .. 166 Jugovic. Marija ... ..................... ..... 166 Jugovic. Marija (Kermel) .. .. .. ... ..... 170 Jugovic. Marija (Krmelj) ............ ... 171 298 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Jugovic, Marjeta (Svolšak) ............ 170 Kalan, Kristina .............................. 198 Jugovic, Mina ................................ 166 Kalan, Leopoldina ......................... 165 Jugovic, Minka .............................. 166 Kalan, Marija ................ 133, 165, 221 Jugovic, Rozalija .. .... .. .................. . 22 5 Kalan, Marija (Strnad) ................... 33 Jugovic, Tomaž ....................... 34, 153 Kalan, Martin .................. 95, 131-133 Jugovic, Valentin .......................... 153 Kalan, Maruša (Eržen) .................. 203 Jugovic, Vera (Hribernik) .............. 16 7 Kalan, Mica ................................... 144 Jugovic, Vinko ....................... 166, 167 Kalan, Štefan ................................ 133 (vuIgo) ................................. 114 Kalan, Tomaž ................................ 148 Juraja, Josip .................................. 198 Kalan, Tomaž (vuIgo .... ........... 3 3 Juraja, Ljudmila ........................... 198 Kalan, Urban ................................ 223 Jurca (vuIgo) ............................ 96, 207 Kalan, Valentin ............. 148, 165, 198 Jurcova kajža (vuIgo) .................... 209 Kalan, Valentin (vuIgo) .................................. 143 (vuIgo Kržajucov) .......................... 165 Agata ................................. 135 (vuIgo) ......................... 95, 133 Leopold .............................. 196 Kalanova bajta (vuIgo) .... ............. 203 Jurijeva kajža (vulgo) .................... 167 Kalanovš (vuIgo) .............................. 53 Jurman, Anton .............................. 183 Kalanovše (vuIgo) .......................... 174 Justin, Ivana ................................. 224 Kalanovšk (vuIgo) .......................... 174 Kalanuš (vuIgo) ..... 169, 174-176,247, 253, 263, 265, 278 K Kalanušar (vuIgo) .......................... 174 Kalemina ....................................... 151 Kaiser ................. ...... ..................... 260 (vuIgo) ................................ 133 Kajn ................................................. 50 Kalin ........... 10, 29, 32, 37, 41, 42, 55, Kajzer, Andrej ............................... 232 58, 106, 112, 113 Kajzer, Anton ................................ 232 Kalin, Franc Leopold (Calin) ..... 18, 38 Kajzer, Jakob ................................. 232 Kalin, Leopold ................................. 10 Kalan ...................... 98, 132, 133, 145, KampImohar (vuIgo) ..................... 134 146, 174, 260 Kamplmoher (vuIgo) ..................... 173 Kalan, Anže ........................... 131, 174 Karel Veliki .. .................................... 28 Kalan, Avgust.. .............. 133, 154, 155 Karlin ............................... 53 , 174-176 Kalan, Franc .......... 134, 154, 165, 196 Karlin, Alenka ............................... 229 Kalan, France ................................ 155 Karlin, Andrej ............... 175, 176, 278 Kalan, .. ......................... 134 Karlin, Blaž ............................. 95, 152 Kalan, Helena (Dolhar) ................. 170 Karlin, Davorin ............................. 176 Kalan, Janez .......... 134, 154, 155, 165 Karlin, Florjan ...................... 174, 175 Kalan, Janez (vuIgo Krevs) .............. 92 Karlin, Franc ......................... 134, 154 Kalan, Janez Jurij ......................... 146 Karlin, Franc (Kerlin) .................... 134 Kalan, Jera ................... 22 O Karlin, Gašper ................................. 26 Kalan, Johan ........... 72, 133, 187, 188 Karlin, Gašper (vuIgo Plevnar) ....... 99 Kalan, Jožef.. ................................. 131 Karlin, Janez ................................. 176 Kalan, Jurij ................... 131, 144, 146 Karlin, Jernej (Svolšak) ................. 174 299 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ___ _ _________ _ Karlin. Jože ................ ............ ....... 176 Karlin. Jožef ........ .. ........ ......... .. ..... 229 Karlin. Jurij .. ......................... 168. 174 Karlin. Lorenc ............... 152.154.174 Karlin. Luka (vuIgo Papež) .............. 33 Karlin. Luka Tadej ........................ 154 Karlin. Marjeta (Žagar) ..... ..... ...... 174 Karlin. Marko ................................ 1 74 Karlin. Matevž ............... .. ...... .. ..... 168 Karlin. Meta ..... ..... .... .................... 175 Karlin. Mica .. .. ...................... 168. 174 Karlin. Mica (Eržen) ...... ......... .. .. ... 168 Karlin. Mica (Lavtar) ..................... 134 Karlin. Tomaž ........... .. ........... ........ 1 54 Karlovšek ... ............................ 248. 252 Karmelj .......................................... 260 Kastelic. Jože ........ ................. ..... ... 196 Kašman. Anton ............................. 131 Kašman. Urban ...... .... .. .. ....... 131 . 169 Kašpar (vuIgo) ............ .. ...... .. ......... 135 Kaufman. Zdenka .... .. .................... 195 Kekelj (vuIgo) ..... .......... ... .......... ..... 16 7 Kerlin. Franc (Karlin) ... .. .......... .. ... 134 Kerrnel, Johan .. ... ........................ .. 1 70 Kerrnel, Marija (Jugovic) .. ......... .... l 70 Kermelj. Janez .. .. ... ............... ......... 169 Kermelj. Janez (vuIgo Partiž) .... ... . 187 Kern ..... .. ... .. ....... ... ... ............. ... ... ... 260 Kinh (K6nig) .. ............. .. ..... ............. 260 Klamfar (vuIgo) ..................... 130. 133 Klamfer (vulgo) ...................... .. ...... 130 (vulgo) ...... 182. 183.240. 246 Klanfer (vulgo) ......... .. .................... 130 Klauz (Klavc) (vulgo) ...................... 217 Klavc (Klauz) (vulgo) ... ...... ............. 217 Klavenav ................... .................... ... 55 .. .... .... .... .... ... .. ............... 185 Borut ........................... 193 Franc ................... 184. 185 Irena ........................... 193 Janez ........................... 228 Katarina (Traun) ... ..... 185 Marija ....... ................ .. 184 Martina ... ... .. ............ .. 193 Tatjana ......... .............. 193 Klobovs (Klobus) ............... ... ............ 16 Klobovs. Gašper ..... ... .. .................. 225 Klobovs. Pavel ....... ........................ 225 Klobus (Klobovs) ............................. . 16 Klun. Karel .. ................ ......... .. . 21. 274 Kmet. Ana ....... ................ ..... ......... 223 Kobal, Anica (Žagar) ..................... 168 Koblar. Jerica (Šifrer) .............. ...... 218 Kokalj ..... ... .................. .... .... ..... .... . 260 Kokalj. Ivana ......... ..... ... .............. .. 216 Kokalj. Janez ....... .. .... .. .... .... .. .... ... . 216 Kokalj. Stanislava ........ 216 Kokelj. Jakob ................................. 171 Kokelj. Marija (Jeran) .. ..... .. .. ........ 171 Kolatar (vuIgo) ..... ........... ...... .. ... ... 207 (vulgo) .......... ................. .. ... 133 Koloratar (vuIgo) ........................... 207 Kolorater (vuIgo) ........... .... ............ 207 Kolovratar (vuIgo) .. ....................... 207 Komar. Ana ... .. ........... 230 Komatar ...... .. .. .... ... ... .... .. .................. 3 Komatar. Franc ............................. 3. 7 K6nig (Kinh) .................................. 260 Konrad .......................... 8.61.62.113 Konrad v . .. .. ......................... .. ......... 61 Konstantin ... .. ... ... ...... ... ... .. ...... . 42. 66 Uršula ............................... 150 .. .... ... ... ..... .. ........ ...... ... .. . 187 (vuIgo) ......... ... .. .. ........ .. . 187 Matevž (Koptschauar) .187 Koptschauar. Matevž . 187 Kordeš. Anton ............... ....... .. ....... 144 Korn ... ........... ...................... ............ 49 Korošc (vulgo) .... ..... 183-185. 248. 259 (vulgo) ......... ............... ... ... 183 Korošec (vuIgo) .................... 5. 74. 184 Kos ................. ... ....................... 22.185 Kos. Franc .......... ... ... .. .. ... 74.271.274 Kos. France ............. .. .. ..................... 24 Kos. Gojmir Anton .... .. .. ... .. ... .......... 75 Kos. Helena ..... ........... .. .... ...... .. .. ... 142 300 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Kos, Janž ....................................... 151 Kramer, Franc Ksaver ........... 2, 39, 46 Kos, Matevž ..................................... 74 Kranner, Marija (Bogataj) ............ 179 Kos, Milko ........................................ 75 Krapš, Janez .................................. 153 Košenina, Alenka (Malenšek) ........ 225 Krapš, Marija (Sunajko) ............... 153 Košenina, Helena .......................... 174 Kregar, France .............................. 217 Košenina, Jure .............................. 22 5 Kregar, Katarina ........................... 21 7 Košir ........... ..... .. ............................ 231 Krek, Anton .................... ............... 153 Košir, Anton .................................. 152 Krek, Blaž ...................................... 153 Košir, Franc ................................... 199 Krek, Janko ................................... 11 1 Košir, Ivan ..................................... 230 Krek, Jera .................... 152 Košir, Janez ................................... 231 Krek, Katarina (Švarc) .................. 153 Košir, Jože .. ................................... 194 Krek, Kristina ........................ 223, 224 Košir, Majda .................................. 199 Krekova (vuIgo) ................. 223 Košir, Marija (Ramovš) ................. 205 Krenner ................................... 74, 132 Košir, Mina .................................... 152 Krenner, Franc ............ .. ........ 131, 132 Košir, Nikolaj ..................... ... 152, 153 Krenner, Jožef ............................... 21 1 Košnik (vuIgo) ................................ 204 Krevs (vuIgo) ...................... 33, 92, 239 Košnik, Helena Kristus ........... 59,64,67, 77, 186,235 (vuIgo Košnikova) .......................... 204 Krivarjev Jaka (vuIgo) ................... 165 Košnik, Marjeta ............................ 204 Križaj ............................................. 260 Koštrun (vulgo) ..... .. ............. .. 156, 157 Križaj, Marija ................................. 33 (vulgo) ................................. 165 Krmelj, Franc ....................... 169, 170, Tine (vuIgo) ..................... 165 Krmelj, Ivana (Jugovic) ......... 169, 170 Leopold ............................ 152 Krmelj, Ivanka .............................. 169 Matija ............................. 152 Krmelj, Marija (Jugovic) ............ .. . 171 Vera ................................. 152 Krmelj, Matevž ...................... 169, 170 Vera .................... 152 Mojca ................................. 100 Koželj, Franc ................................. 168 M ................................ ... ... .. 148 Koželj, Ivana ................ 144 Marija ................................ 148 Koželj, Janez .................................. 168 Kržajuc (vuIgo) .............................. 165 Koželj, Marija (Damjan) .......... ..... 168 Kržajucu Tine (vuIgo) ..... .. ............. 165 Kožuh ................................ 53, 74, 260 Kržišnik ................................. 160, 228 Kožuh, Matevž .......................... 39, 40 Kržišnik, Anton ..... 158, 159, 162, 163 Kraffenau, Janez Karel ................... 55 Kržišnik, Marija ......... 168 Krajnik .......................................... 260 Kuhar, Rozalija ................ .. ........... 164 Krajnik, Antonija (Jugovic) ........... 226 Kumer. ..................................... .. 53, 98 Krajnik, Franc ............................... 227 Kumer, .................... 39, 235 Kramer .. .. .. ........... 2, 9,18,21,22,31, KunI. Pavel ....................................... 88 34, 38, 40-53, 55, 56, 59, 60, 72, (vuIgo) ........................... 187 74,98,116,184,191,248 Kuralt .................................... 228, 260 Kramer (vuIgo) .............................. 172 Kuralt (ChuraIt) ............................ 260 Kramer, Franc ......... 18, 271, 274, 279 Kuralt, Elizabeta (Šifrer) ............... 202 Kramer, Franc Ks . ........................... 21 Kuralt, Marija ................................. 33 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ Kuralt. Mihael.. ........................ .. ... 228 Leopold II. ...................... ............... 261 Kuralt. Neža .. .................... ....... .. ... 208 Janez ············ · ......... 134. 135 Kuralt. Rihard ...... .. .................... ... 126 Stanislava ...................... 135 Kuralt. Špela ................................. 208 Leskovec .... ..... ........................ ....... 260 Kuralt. Terezija .. .... .. .... 126 Libenberg ........................................ 84 Kuralt. Urša .. ................................ 208 Libenberg. Osterman .......... .... ........ 84 Kuralt. Valentin .................... 142. 228 Lichtenstein .......................... .......... 80 Kuralt. Zinka ................................. 127 Liemberg ................................... .. ... . 82 Kustec. Rudi ... .... .. ... .. .................... 193 Likovc (vuIgo) ........................ .......... 86 Kustec. Terezija .. ................... .. ...... 193 Logonder .......... .. ................... 190.260 Kušar. Antonija ....................... ...... I77 Logonder. Jera .................... .. 174. 209 Logonder. Johanca ............... 189.190 Logonder. Jože ................ .............. 189 L Logonder. Martin ....................... .. .. 99 Logonder. Matej ....... .................... 189 Zoran ................................... 1 52 Logonder. Mina .................. .. 189. 190 Lamberg. Andrej ... .. ................. ....... 82 Logonder. Romana .............. .. ...... . 189 Lamberg. Janez ............................... 82 Logonder. Stane ... .. ......... ... ......... .. 196 Lamberg. Jurij ......... ............. .. ......... 82 Logonder. Štefanija ...................... 189 Lamberg. Maruša (Siegesdorfer) .... 82 Logonder. Tona ... .. ................ 189. 190 Lamberger. Andrej .......................... 70 Logonder. Tone ....... 77. 189. 190.277 Lampfritzhaimb. Franc Matija pI.. 19 Lomp (vuIgo) ... ............. ... .......... ... . 175 Lampfritzhaimb. Matija .... ....... .. .... 3 7 (vuIgo) ............ ... ....... 151. 152 Andreja .......... .. .. .. .. .... ...... 227 Laseh. Leon ...................................... 36 Langerholc ......................... .. ......... 260 Loskuc (vuIgo) ... ......... ... ...... .. ........ 217 Langerholc. Danica .. ... ... ............... 202 (vuIgo) .............................. 95 Langerholc. Elizabeta Lovša. Andrej .................................. 33 (Hribernik) ..................................... 202 Lovša. Matija .................................. 33 Langerholc. Franc .................. ...... . 202 Lovšin. Antonija (Demšar) ............ 143 Langerholc. Ivana ...... ......... .......... 194 Lovšin. Jurij ......... .. ............. .......... 140 Langerholc. Janez ......................... 183 Lovšin. Rozi ................................... 140 Langerholz .................................... 260 Ložar .. .. ............ ... ... .. ........ ..... 248. 252 ........................... 150 Ložar. Anton ............................. .... 184 Lavtar .... ........................................ 134 Ložar. Marija (Tušek) .................... 183 Lavtar. Jernej ............................. ... 133 ..... ... .. ...... 67. 70. 85. 88. 131 Lavtar. Johan ........................ 134. 217 Gabrijel.. ............... .... 67. 82 Lavtar. Maruša ............................. 217 Gothard ...... .. .... .. .. ... ..... .. 88 Lavtar. Mica (Karlin) ..................... 134 Janez Gothard .... .. ..... .. ... 82 Leber .............................................. 260 Janez Gotthard ........... .. .. 67 Ledrar (vulgo) ................................ 172 Jurij ............. ................... 67 Ledrer (vuIgo) ................................ 172 Marija Katarina ... ... ... .... 33 Lehman. Mimi Strahl pl.. ................ 88 pI. Gal. Regina Kordula ... 67 Leopold ...................................... ...... 62 Suzana Weiland ............. 67 302 ______________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Lukec (vuigo) ................................. 153 Malenšek, Alenka (Košenina) ........ 225 Lukove, Uršula .............................. 147 Malenšek, An ton ........................... 225 Lušina, Jožef ........................... 94, 141 Malenšek, Ivanka .. ........................ 225 Luznar ................................... 183, 184 Maln (vuigo) .................. ................ 215 Luznar, Blaž .......................... 131, 132 Malost (vuigo) ....................... 226, 227 Luznar, Elizabeta (Jamnik) ..... 95, 137 Maren (Marenik) ........................... 260 Luznar, Jera .................................. 183 Marenig, Simon (Marenk) ............ 13 7 Luznar, Jožef.. ................................. 16 Marenik (Maren) ........................... 260 Luznar, Jurij ................................. 183 Marenikhin, Elizabeta (Marenk) .. 13 7 Luznar, Neža ................................. 226 Marenk .......................................... 138 Lužan ............................................. 260 Marenk, Andrej ............................. 204 Lidija ............................... 2 O 1 Marenk, Anton ...................... 137, 141 Marjan ............................ 201 Marenk, Elizabeta (Marenikhin) .. 13 7 Marenk, Jakob ...................... 135, 142 Marenk, Jernej .............................. 204 M Marenk, Marija ............................ 226 Marenk, Marija (Prevodnik) ......... 142 Mace (vuigo) .................................. 176 Marenk, Martin .................... 135, 13 7 Machart ........................................ 134 Marenk, Matevž ............................ 226 Macher .................................. 134, 260 Marenk, Mica ........................ 135, 142 Machert ......................................... 134 Marenk, Mica (Maher) .................. 204 Macker .......................................... 134 Marenk, Simon ............................. 226 Jernej ................................ 235 Marenk, Simon (Marenig) ............ 137 Pavel ................................. 235 Marija ......... 36, 50, 52-54, 58, 60,61, Maglica, Cilka (Pintar) .................. 181 68, 70, 77,81,98, 100, 108, 109 Maglica, Jože ................................ 181 Marija Snežna ............................... 108 Maglica, Nikolaja ............... 181 Marini, Johan ............................... 225 Maher .................................... 134, 173 Markus (vuigo) ................................ 85 Maher, Blaž (Mohar) ..................... 173 Marofar (vulgo) ............ 181, 203,216, Maher, Franc ........................ 204, 205 230, 239, 240, 265 Maher, Gregor .............................. 205 Marolt ............................................... 4 Maher, Jakob ................................ 205 Martinjak, Rozalija ....................... 195 Maher, Jakob (Mohar) .................. 173 bajta (vuigo) ............... 95 Maher, Jera ................................... 157 Maslar (vuigo) ............................... 187 Maher, Luka .................................. 204 Masteri (Maisterle) ....................... 260 Maher, Marija ............................... 173 Maškanov Gašper (vuigo) ...... .. .. .. . 225 Maher, Mica (Ažbe) ....................... 205 (vuigo) ......................... 96, 202 Maher, Mica (Marenk) .................. 204 bajta (vuigo) ............... 240 Maher, Tomaž (Mohar) ................. 134 Matevžl (vuigo) ................ 95, 142, 226 Maister .......................................... 231 Matovil (vulgo) .............................. 142 Maisterle (Masteri) .... .. .................. 260 Matovžl (vuigo) .. ........................... 226 Maksimilijan ................................... 62 Mažuc (vuigo) ........................ 144, 254 Maksimilijan (Maximilian) ........... 277 Maximilian (Maksimilijan) ........... 277 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ Medved (vuIgo) .............................. 203 Mohar. Blaž (Maher) ..................... 173 Megušar. Anton ............................ 171 Mohar. Franc ................................ 205 Megušar. Maks ...................... ........ 197 Mohar. Jakob ................................ 173 Megušar. Marija ................... 171. 197 Mohar. Jakob (Maher) .................. 173 Marija .... ............................ 186 Mohar. Johana ............................. 134 Melik ................. .... ...... .. .. .... .. . 248. 249 Mohar. Marija ... ............ ............... 134 Melkizedek ....................... .. .... .. ........ 49 Mohar. Tomaž ...................... 134. 173 Mercina. Andrej ......................... ... 1 50 Mohar. Tomaž (Maher) ....... .......... 134 Mercina. Marija ............................ 150 Johana (Hafner) .. .......... 226 Mercink (vuIgo) .......... ... ...... .. ........ 245 Mol (vuIgo) ................................. ... 204 (vuIgo) ............................. 149 Molinaro. Janez .............................. 49 Merian ..... ... .... .... .... .. .. ............... 56. 79 Molinaro. Janez Krstnik ..... .. 125. 189 Merniak (vulgo) ... ........ .... 94. 184. 185 Mongar (vuIgo) ........... . 144. 147. 156. Mert (vuIgo) ....... .. ... .............. .. ..... .... 3 5 157. 243. 254 Mertinar (vulgo) .............................. 33 Mongarjeva kajža (vuIgo) ............. 144 Mesar (vuIgo) .. ... .. .... .. .. ........... ...... 149 Mospacher .......... ..... .... ................... 64 Mesec. Ivana ... ... .......... ... .............. 179 Mospacher. Sigmund .. .................... 64 Mesec. Jelka .......... ........... ......... ... . 180 Motovil (vuIgo) ............ .................. 142 Mesec. Stane ...... .. .... .. ................... 180 Možina ... .................. .. .. .... .. ........... .. 85 Mesec. Stanislav ............................ 179 Mrak .......... 39. 53. 54. 74. 92. 98-100. Mesec. Uršula (vuIgo Hdelova) ..... 228 159. 204. 240 Mežnar (vulgo) ................ 95. 151 . 152 Mrak. Jožef .... .. .... .... .... ................. 185 Mežnarija (vuIgo) .. ................... ..... 18 7 Mrak. Marija ... ..... ... ... 187 Migut (vulgo) .. ............................... 186 Mrak. Marija (Hostnik) ................. 204 Mihael iz Loke ..................... .. ......... . 55 Mrak. Matija .. .. ........... .... 39. 103. 104 Ivan ............ .............. 198 Mrak. Primož ... .............. .......... .. ... 204 Tanja ........................ 198 Mrcink (vuIgo) .................... ...... ..... 149 ...... ............. ......... .. ... 28.260 Mrcinka (vulgo) ............................. 149 Franc ............................ 208 (vulgo) .. ..... .. 96. 157.211.213. Stanka (Jesenovec) ....... 208 238. 244.245. 252. 254. 256. 266 Miklavž (vulgo) ................ 95. 142.231 (vuIgo) ...................... 147. 156 Miklavževa bajta (vulgo) ............... 140 bajta (vuIgo) .... ..... .. .... 209 Miklavžova kajža (vuIgo) .............. 13 9 Mruž (vuIgo) ............. ..................... 211 Miklavžuc (vu Igo) .......................... 142 (vuIgo) .... .... ..................... 229 Miklova Zala ................................. 104 (vulgo) .... .. .... .... 229. 237. 243 Miutz (vuIgo) ... .... .. .... .................. .. 229 Mulej. Franc (Muli. Mulley) .. .......... 18 Mlinar ........................................... 260 Muli, Franc (Mulej. Mulley) ....... .. ... 18 Mlinar (vu Igo) ... ............ .. .............. 215 Muli. Franc Ksaver (Mully) ...... .. ... .. 38 Mlinarjev (vuIgo) ............. 97 Mi111er .. ............................ .. ... ..... ... . 260 (vuIgo) ......... 94. 146. 147 Mulley. Franc (Mulej. Muli) ... ..... .. .. 18 Mohar. ................................... 134. 173 Mully. Franc Ksaver (Muli) ... ...... .... 38 Mohar. Barbara .......... .... . 173 Mungar (vuIgo) ..... 143. 144. 146. 156 Mohar. Blaž .. ................... ...... 134. 173 Mure. Marija ................................ 213 304 ___________ _ __ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LO KA IN NJENE HIŠE Matjaž ... ... ................... 177 N Ofnar (vuIgo) .. ... ........................... . 233 Ofner (vuIgo) .... .... .............. ........... 152 Na Kalanuš (vulgo) ........................ 174 Ofner, Andrej (Hafner) .. .. .. .... .. ....... 36 Na Mrutth (vulgo) ................. 211, 213 Ofner, Jurij (Hafner) ....... ..... ......... .. 3 7 Napoleon ........ .... ............... 17, 25, 276 Ogrin, Anton .. .. ..... .. .. ..... ... .... 130, 224 Nastran, Tatjana ........ .... .. .. .. ........ 200 Okorn .. ........ .. ... .. ............. .............. 260 Nastran, Terezija ... .. .. .... ... ... ......... 203 Okorn, Lenka (Pikuš) .. ......... .. ..... ... 168 Nastran, Vinko ....................... .... .. . 200 Okorn, Maruša ....... 171, 172 Marko ..... ... .. .. .... .... .. ... .. 104 Oman (Huebman) .... ... ...... ......... .. .. 260 Navada, Blaž .......... .... ..... ............... . 75 Oman, Apolonija (Triler) .... .. ... ... .. 127 NikeIc (vulgo) ... ..... .... ... .......... 228, 237 Oman, Josip .......................... ........ 236 (vulgo) ... .......... ... ............... 228 Oman, Neža ........ ..... ..... ................ 154 Nose, Mira .. ................. ..... ..... .. .. .. .. 197 Oman, Neža (Debelak, Semen) ... ... 127 Notar, Andrej ..... .. .... .... .. ... ... ... ... ... 1 50 Omejc (vuIgo) ........................... ..... 214 Notar, Jurij ..... .... ...... ................ ..... .41 Omejec. .. ........... .. .. .... ..... ................ 260 Notar, Lorenc ... .. ..... .... ...... ............ 150 (vu Igo) .. ................... .. 149 Notar, Mica ... ......... ................... .. .. 150 Orel (vuIgo) ............. ............ .. .... .. ... 2 11 Notar, Valentin .. .. .. ............... ........ .. 38 Orozi .. .. .... .. .......................... .. ...... .... lO Novak ..... ... .... ....... .. ...... .... .. ... .... .. .. 260 Ortman, Marija (Hartman) ... .... ... 188 Novak, Vilko .. ...... ... ... .. ... .. ..... 248, 251 Ortman, Marjeta (Hartman) ... ... .. 226 Novinc, Marija (Novinka) ............. 182 Ortman, Matevž (Hartman) ............ 71 Novinka, Marija (Novinc) ........ .. ... 182 Ortman, Matija (Hartman) .... 94, 226 Osebek, Franc (Ozebek) .............. ... 168 Osenar, Niko ....... .... .... .... .. ........ .... 224 o Osredkar, Marija (Rink) .... ............ 23 5 Osterc, Tomaž ........ .... ....... .. .... ... ... 152 (vuIgo) .. ...................... 95 , 204 Osterc, Uršula (Ja mnik, Šifrer) .. ... 171 (vuIgo) ... ...... .... .......... ........ 204 Oter, Milan ........ .. ......................... 204 Oblak .............. ......... ........... ... 147, 260 Otokar ............... ............... .. ... ..... ... .. 55 Oblak, Alojz .. ........ ... ... .. ............ .. .. . 216 .............. .......... ............. ... ....... 52 Oblak, Boris .... .. ... ......... .. ....... ...... .. 216 Matija ...... ................ .. .... ...... 52 Oblak, Franc .. ........................ 146, 147 Ozebek, Franc (Osebek) .. ............. .. 168 Oblak, France ................... ... ... ...... . 146 Ozebek, Maks ....... .. .. ..... ... .. .......... . 168 Oblak, Jakob ... ......... ............. 146, 147 Ozebek, Marija .......... ............ ....... . 168 Oblak, Maks ....... .. ... .. .......... .... .. ...... 34 Ožbout (vulgo) ... .......... ..... ... .. ... .... . 171 Oblak, Marija ........... .... .... ..... 146, 216 Oblak, Marija (Dolenc) ............. ..... 146 Oblak, Marija (Podobnik) .. ... ....... .. 147 p Oblak, Marko ........................... .. .. .. . 35 Oblak, Mica (Dolhar) ... .... ...... .. ..... 170 Pagliaruzzi, Natalis ......... ............... 86 Oblak, Uršula ................... ............. 146 Pahovc (vuIgo) ... .. .... .............. 228, 239 Lado ... ......... ............ .. ... l 77 Papež (vuIgo) ... .. ... .. 33 , 154, 217, 246, KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI II!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _____________ --13 .. 0 ... 5 255, 263, 265 Peternel······· ··············· ·· ................. 168 Papirman (vuIgo) .......... 233-235, 240, Franc ..... ............................... 38 250, 265 Petrona (vuIgo) ................................ 95 Papirmanova bajta (vuIgo) ........... 232 Petrono ................ .......................... 168 Papler ............................................ 275 Petrono (vuIgo) .............................. 168 Papler, Mihael. ... .. ......................... .. 82 Petruzenk (vuIgo) ... .. ............... 95, 168 Parenther (Porenta) ................... ... 260 Petruznik (vulgo) .. .. ............ .. . 168, 253 Partiž (vulgo) .. . 95, 170, 187,263,265 Petružak (vuIgo) ............................ 168 Partiževa kajža (vuIgo) .. .... .... .... .. .... 25 Petschocher ... .. ................ .. 68, 79, 275 Partižova (vuIgo) ........................... 169 Petschocher, Jakob ...... .. ............ ..... 68 Partižova kajža (vuIgo) ................... 96 Petschocher, Janez .............. 68, 82, 88 Passler .......... .. .. ............................... 1 7 Petschocher, Krištof .... .. .................. 68 Passler, Jožef Georg .................. .. .. .. 17 Petschocher, Marks ................... 50, 68 Passler, Jožef Jurij ........................ .. 18 Petteneg, Cecilija Strahl pI. ... ... ...... 87 Paternou (vulgo) ....... .. ................... 168 Pevc, Helena .... ...... ...... .. .... ..... ...... . 223 Paternou, Matevž ... .................. ... .. 168 Pevc, Janez .................................... 223 Paumgarten .. ... ............... .... 13-16, 70 Pevc, Lado ... ............ ................. .. .. . 223 Paumgarten, Jožef ........ .......... ... .. . 261 Pevec ........... .................. .. ... .... ........ 260 Paumgarten, L.(eopold) ................... 41 Pibernik, Cvetka .. .................... .... .. 140 Paumgarten, Leopold ................ 13, 16 Pikec (vuIgo) .......................... 182, 183 Paumgarten, Maksimilijan Anton .. 69 Pikoc (vuIgo) .... .. ............................ 182 Pavle (vuIgo) ............................ 96, 169 Pikuš, Jakob .... .. .. ......... .. ............... 168 Pavlin ... ........ .. .. ... .. ... ....................... . 18 Pikuš , Janez ................................... 168 Pavlin, Marija ... ............................ 223 Pikuš, Lenka (Okorn) ..................... 168 Pavlin, Matevž ........................... 18, 57 Pikuš, Marija .... ..................... ........ 168 Pavlin, Matevž Janez ...................... 38 Pikuš, Marjana .................... .. ..... .. 168 Mile ........ .. ............... .. ..... 222 Pikuš, Simon .................................. 168 ............................................ 260 Pikuš, Valentin .. .. ......... ................. 168 Barbara (Mohar) ............... 173 Pintar (Binder) .............................. 260 Franc ... .. ............................ 173 Pintar (vuIgo) .......................... 94, 179 Gregor (vuIgo Mertinar) ... .. 33 Pintar, Angela (Hafner) ......... .. .... . 182 Matevž .. ............. ................. 33 Pintar, Cilka (Maglica) .................. 181 Urša .................................. 173 Pintar, Franc (vuIgo Zalubnikar) .. l 56 Peharc, Stanko .................. ........... .. . 34 Pintar, Gašper. .... ............... ........... 232 Pengov, Božo ...... .. .. ................. 77, 100 Pintar, Gašper (vuIgo Alovc) ........... 33 Per Dajnet (vuIgo) .. .. .. ................... 177 Pintar, Janez .. ... ............ 128, 129, 156 Per (vuIgo) ................. .. .. .. 231 Pintar, Jera (Porenta) ................... 208 Per Miklavž (vuIgo) ... .. .. ................. 232 Pintar, Johan ................... .. ......... .. 156 Per Mungar (vuIgo) ....................... 157 Pintar, Jožef ............. 96, 156,207-209 Per Polanc (vuIgo) .... ......... .......... .. . 234 Pintar, Jožef (vuIgo Alovc) .............. 33 Per Strehar (vuIgo) ........................ 169 Pintar, Mina .............. .... ....... ......... 129 Petchocher ....................................... 64 Pintar, Rudolf ............................... 156 Peterlin ....... .. .......................... ..... .. .. 88 Pintar, Tomaž ......................... 33, 207 306 ____ _ _________ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Pirc. Anica ..................................... 148 Pirc. Franc .... ..... ................ ............ 194 Pirc. Ivica ................ ...... ..... ... ......... 148 Pirc. Janez .............................. ....... 148 Pirc. Pavel.. ...... ...... .. ...................... 194 Pisanec. Franc ............................... 199 Pisanec. Julija ............. .. ................ 199 Planina ... ....................................... 260 Planina. France ........... .. ............ 22. 72 Planuc (vulgo) ............... . 134. 173. 177 Plashnigkh. Andrej (Blaznik) .......... 3 7 .... ........................................ . 77 Plestenjak. Janez .... ....................... 224 Plestenjak. Karel ............................ .45 Plešec ............................................. 228 Plešec. Ana (Jamnik) ... ........ .. ........ 142 Plešec. Martin ........... ...... 94. 141. 142 Pleteršnik. ..................... 149. 170. 183. 187. 205. 227 Plevnar (vuIgo) ............ .................... 99 Pod Bregam (vuIgo) ....................... 226 Podbregar (vuIgo) ....... ... . 95. 216. 226. 239. 240 Podlesk (vuIgo) .. ..... .............. ..... ..... 182 Podlonkar (vuIgo) ........... .. .. .... . 94. 171 Podnar. Draga (Žontar) .............. .. 214 Podnar. Franc ... .. .......... ....... ..... .. .. 214 Podobnik. Ivana .......................... .. 229 Podobnik. Marija (Oblak) .. .. ...... .... 147 Podobnik. Pavel ............................. 229 Podobnikar. Valentin (Podobniker. Podopenker) ... .. ........ 142 Podobnikar. Valentin (Podopenkar) ................................... 94 Podobnikar. Valentin (Podopenker) .. ................................ 141 Podobniker. Valentin (Podobnikar. Podopenker) ............. 142 Podopenkar. Valentin (Podobnikar) ............... ... .............. .. .. 94 Podopenker. Valentin (Podobnikar) .. ................................ 141 Podopenker. Valentin (Podobnikar. Podobniker) .... ....... .. 142 Jera .............. 223 (vulgo) ........... . 151. 152.245 France .......... ... .............. 152 Jera ............................ ... 152 Jera (Krek) .... ... ..... .. ...... 152 Jera .............. 223 Jerica .. .. .......... .............. 1 53 Jože ............................... 152 Jožefa ............. 152 Maksimilijan .... ... ..... 17. 18 (vuIgo) .................. ... 94. 188 Pokoren ......................................... 260 Pokorn ....... 4. 9. 19.22.24.29.32-35. 37. 39. 44. 55. 56. 60. 61. 82. 83. 105. 106. 115. 154. 191.219.237.260 Pokorn. Albin .... ............................ 21 9 Pokorn. Anton ....................... 141. 143 Pokorn. Anton (vuIgo Ararjev) ... ... .. 33 Pokorn. Florjan ... .................. 227. 228 Pokorn. Franc .............. . 2.4. 148. 149. 271.274 Pokorn. Franc (vuIgo Primc) ........... 33 Pokorn. France ...... 30. 32. 36. 61.11 5 Pokorn. ... ....... .... ........... 116 Pokorn. Jakob .. ................... ..... ... .... 33 Pokorn. Jera .. ................ 139. 142. 143 Pokorn. Jerica .. ............................. 21 9 Pokorn. Lojzka .......... .................... 203 Pokorn. Luka ........... ..... ....... .. 134. 172 Pokorn. Marija .. ... .... ...... .. 219 Pokorn. Marija (Hafner) ............... 148 Pokorn. Martin .. ............... ... ......... 142 Pokorn. Matevž ... ..... .. ................... 1 SO Pokorn. Miklavž .. .......... 139. 142. 171 Pokorn. Nikolaj ....... .. ... ...... .. .. .... ... 142 Pokorn. Peter ....................... .. 1 SO. 173 Pokorn. Primož .. ............................ 1 SO Pokorn. Tomaž ..... .. ....................... 148 Pokorn. Urban ............. .......... .. ..... 149 Pokorn. Urban (Pokorni) .......... ... .. 1 SO Pokorni. Urban (Pokorn) .. ............. 1 S O KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ ____________ -13 .. 0 ... 7 Polak. Jožefa ..................... 154 (Šink) .. .......... 144 Polanc (vulgo) .. 96. 234. 235. 240. 259 Janez ... .. ........................ 144 Polanc. Jakob ........... ............. ... ..... 208 Janko ..... .. .............. .. ...... 144 Polec .............. 11. 12.82.91.231.267 Lovrenc. ... ............ ... ... .... 234 Polec. Janko ......................... 11. 12. 87 Simon .... ........................ 234 Polene (vuigo) .. ................ ........ 26.214 Valentin .. ....... .. 96. 234. 235 Polenšek (vuigo) ............................. 13 9 Prajzl. Jakob ......... ... ..................... 154 Polenšek. Ana ... ..................... 139. 140 Premiz ........................... ................ 151 (vuigo) ............................... 206 Prenner ... ...... .................... . 13. 14. 16. Poljak. Janez .................. .. .. ........... 154 Prenner. Ignac Anton ...... ... 13. 16. 18 (vuigo) ............................. 206 Prestor. Ivana (Dolenc) .............. ... 150 Ponglar. Marjeta ... ........... ............. 228 Preša. Franc ...... .. ... .... .. .... .... .. ........... 5 Popirene (vuigo) ............................ 233 Prešeren ........ .... ... .. ..... 5. 87.267. 275 Popi rman (vuigo) ... .... ... ... .. .. .. .. .... .. 233 Prešern. Andrej Alojz ... .. ................. 16 Popirnic (vuigo) ... .... .. ... .... ........ .. .. . 233 Prešern. Ivan Jurij ... .... : ............ ...... 82 Porenta ........... ..................... .. 202.214 Prešern. Janez Jurij ....... ..... ............ 88 Porenta (Parenther) ...................... 260 Prevodnik .... .... .. ............. .. .. .. ... .. .. .. 260 Porenta (vulgo) .............. 127. 175.201 Prevodnik. Jera ........................ .... . 156 Porenta. Alenka ..... .. .. .... ....... .. ... .... 127 Prevodnik. Lovrenc ................. .. .. .. 13 5 Porenta. Helena .... ..... .. ... .............. 234 Prevodnik. Marija .. ............... 13 5. 137 Porenta. Ivan ........... .. ................... 214 Prevodnik. Marija (Marenk) ......... 142 Porenta. Jakob .................... .. 211. 214 Prevodnik. Tomaž ... ........ ............ ... . 34 Porenta. Janez ...... .. ............ ........... . 49 Pri Blažetu (vuigo) ..... ... ............... .. 131 Porenta. Jera ............ ...... .. ............. 214 Pri Flintežu (vulgo) ................. 167.213 Porenta. Jera Pri Marku (vu Igo) .................. 174. 175 (Dolenc. vulgo Krevsovka) ............... 33 Pri Markucu (vuigo) ......... ...... ... ... . 174 Porenta. Jera (Pintar) ................... 208 Pri Molu (vuigo) ............... .. .. .. ....... 204 Porenta. Johan .. .... ....... ... ......... ..... 214 Pri Slugu (vulgo) .. .. .. ...................... 174 Porenta. Jurij ........................ 127.214 Pri Streharju (vuigo) .......... ........... 169 Porenta. Karl.. ............................... 214 Pri Špeli (vu Igo) .......................... .. . 177 Porenta. Marija ...................... .. ..... 214 Primc (vulgo) ... ... .. .. 33. 150. 151. 175. Porenta. Matija ... ............. .. .... ....... 214 245. 254. 255. 263 Porenta. Mica ................................ 202 Primic ... ......................................... 151 Porenta. Pavel ........... ................ .... 180 Primiz .................. ... ... .. ................ .. 151 Porenta. Peter .. .. ............. .. .. .. .. .... .. 208 Helena ........................... 193 Porenta. Peter (vuigo Alove) ............ 26 Proj. Alojzija (Žagar) ..................... 127 Porenta. Terezija (Zakotnik) ... ...... 156 Jakob .................. ... .. .. .......... 227 Porenta. Urban ............................. 202 Prtiš (vuigo) ................................. .. 170 Porentova bajta (vuigo) ................ 201 Prtiž (vulgo) ........... 123. 170. 245. 246 Porentuc (vuigo) .................... 127. 244 Prtižova kajža (vuigo) ......... .. ........ 169 .......... ............................... 260 (vuigo) ... 74.94. 167. 176.247 Ana ................................ 144 Pustavrh .......................................... 88 ....................... 235 Pustavrh. Franc .. .. .................. .. .... .. 12 308 _______________ KNJIGA V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LO KA IN NJ ENE H IŠE Pušar, Anton .. ....................... .. 94, 179 Ravnikar, Štefan ........... .. ... ... ..... ... 1 65 Pušar, Johan Mihael.. .. ....... ... .. ....... 34 Rbežnik (vuIgo) .... .. ....... ................. 167 Pušar, Neža .. ...................... ...... ....... 34 Reiner, Amalija (Siegesdorfer) .. ..... . 82 Reiner, Franc. .... ............ .. ......... ....... 8 2 Repovž, ..... ................. .... .. . 180 R Rešek, Martin .... ..... ... .. ... ......... .. .... 128 Rešek, Mica (Hafner) ... .. .. .... .. ...... .. 226 Radicz .... .... ... ..................... ....... .. .... . 44 Rešek, Mica (Režek, Šifrer) ....... .. ... 178 Raizner, M.(arija) .............. ... ... ...... 176 Rešek, Špela .. ... .. ..... .......... ... .......... l 50 Rajgel ..... .... ..... ...... ........................ 260 Režek ... .......... .. .. ... .. ... ..... .. ........... .. 260 Rakovec, Nuša ............................ ... 201 Režek, Mica (Rešek, Šifrer) ............ 1 78 Rakovec, Tone ........ ..... .................. 201 Richterschitsch .............. .... ........... 260 Ramovš, Anton .... .. ... ..... ..... .... .... .. ... 55 Rihtar (vulgo) ..... ...... 25, 94,140, 16 6, Ramovš, Franc. ......... ... .. ....... ..... ... . 205 167, 240, 245, 255 Ramovš, Jože ... ... .. .................. .. .. ... 200 Rih Jožef .... ....... ............. ..... 14 2 Ramovš, Marija (Košir) .. .. .. ........... 205 Rink, ... .. ........................ 23 5 Ramovš, Zlata .................... .. .... ..... 200 Rink, Marija (Osredkar) ...... .......... 23 5 Rant, Marija ... .. ... ... ... .. .. ............... 200 Rolih, Ivan .... ...... .... .. ........... ...... .. .. 199 Rant, Mina .. ... ...... ..... ...... ....... .. ..... 1 50 Rolih, Lucija .... ... ... ...... ... ............... 199 Ra nt, Stane ... ....... .. .. ... .. .. .............. 200 Ropoša, Agata ... .............. .. ............ 197 Rasp ......... 65, 70, 71,80, 84, 220, 275 Rosetti, Bernard ... .. ............ ....... 16, 86 Rasp, Agneza (Siegesdorfer) .. .... ... ... 82 Rossman (Rozman) ..... .. .. ..... .. .. .... .. 260 Rasp, Baltazar ............. .. .. ... .... ... ...... 84 Rovšek .. .. .............................. .. ... ... .. . 5 0 Rasp, Jurij .................. .. ................. .. 82 Rozala (vuIgo) ......... .. ... .................. 22 5 Rasp, Marija Lucija ........... ....... .... . 220 Rozman ........... .. ............ .. .............. 140 Rasp, Neža (Siegesdorfer) ... ..... ....... 69 Rozman (Rossman) .... ................ .... 260 Rasp, Pavel ................. ........ ....... 69, 84 Rozman, Anton ... ..... .. .. ................. 140 Rasp, Seifrid .. ... ... ....... .. ...... ...... .. ..... 84 Rozman, Ernest ..... .......... ... .. .. ... ...... 16 Rasp, Viljem .. .. ... ........... 69-71 , 82,84 Rozman, Gregor Jurij ... .. ......... ....... 3 7 Rasp, Viljem Gothold .. ... ................. 69 Rubežnik ............... .......... .. ............ 166 Raunihar, Matevž .... ......... ... .. .. ....... 95 Rubežnik (vulgo) ...... .. .. ... . 25, 140, 166 Raunihar, Matevž (Matija) ..... ...... 142 ..... ........ .. ........ .......... .. ...... .. . 5 2 Raunihar, Matija (Matevž) ... ........ 142 Rumpert, Marija Majda ............. .. 122 Ravnihar, Angela ................... .... ... 203 Rupar, Peter. ... .. ... .. .......... ............ . 172 Ravnihar, Franc ... .. ......... .............. 184 Marija (Dolinar) ........... 229 Ravnihar, Janez ..... ......... ..... ......... 184 Ravnihar, Jože ... ........... .. ....... .. ..... 184 Ravnihar, Marija ...... ........... .. .. ..... 203 s Ravnihar, Marija (Šifrer) ... ... .. .... .. 147 Ravnihar, MatiIda ........... ..... ........ 184 Sadnikar .. ................... .... ...... ... ... ..... 88 Ravnikar .. .......... .. .. ............ .. ...... .... 260 Sallenstein, von .. .. ....................... .... 86 Ravnikar, Jože .................. ............. 193 Sallenstein, Antonija Demšar von .. 85 Ravnikar, Marija .......................... 193 Samassa, Albert .. ............ ... ............. 54 309 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _______________ _ Santonino ... .. ........... .................... .... 31 Seliškar (vuIgo) .......................... 20, 26 Saubi. Martin (Žavbi) .................... 152 Seljak .. ................ .. ....... .................. 260 Scarlichi .................................. 79, 131 Semen (Hartman) ... .. .. ....... ............ 157 Scarlichi. Franc Karel ............. 82, 131 Semen, Johan ................................ 223 Scarlichi, Jurij ......................... 82, 131 Semen, Lorenc (Hartman) ............. 156 Scarlichi, Peter .. ..... ............. .......... 131 Semen, Neža (Debelak, Oman) ...... 127 Scarlichi, Rajnald ...... .. ................ .. 131 Semen, Simon .... .. .................. 127, 128 Scharlich ... .. .................. ... ............. 275 Sever ........... .. .. ... ...... ....... ... ............ 260 Schegall ......................................... 220 Sever (Zeber) .................................. 260 Schegall (vuIgo) .. ........................... 220 Shnosnik, Luka (Znožnik) .............. 232 Schegall. Matevž ...... .. ... .. ...... ........ 220 Sicherl ... ........................................ 260 Schemerl. .. ........ ......... ................... ... 46 Siegesdorfer ............ ... .. .. ... 66, 71, 275 Schiffrer .. ............................... ... .. .. 260 Siegesdorfer, Agneza (Rasp) ......... .. 82 Schiffrer, Johann (Janez Šifrer) ...... 26 Siegesdorfer, Amalija (Reiner) ........ 82 Schiffrer, Luka .............................. 178 Siegesdorfer, Baltasar. .................... 69 Schiwitzhofen, Siegesdorfer, Baltazar .. ..... .. 78, 82-84 Henrietta Strahl pI. ...... .. ............. ... 87 Siegesdorfer, Felicita Schloisnigg ... ...... .......................... ... 49 (Gall, Wernegkh) ............................. 82 Schmidburg, de ......... .. ... .. ...... ........... 8 Siegesdorfer, Katarina (Gall) .......... 82 Schmidburg, Josephi Camilo de .. .. ... 7 Siegesdorfer, Katarina Schneider. .... ... .. ....................... .. .... 260 (Gall, Wernegkh) ............................. 82 Schnitzer .. ...................................... . 64 Siegesdorfer, Maruša (Lamberg) .... 82 Schnitzer, Jakob ... ..... .................. .... 64 Siegesdorfer, Neža (Rasp) ... ............ 69 Schnor ............................................. 50 Sifonar (vuIgo) ... ........................... 172 Schreiner, Matevž .. .... .. ... .... .... . .49, 54 Sigehard .... ....... .. ............................. 28 Schwarz ... 18, 35, 42, 62-64, 213, 277 Sigersdorfer, Baltazar pI. .. ........... 185 Schwarz, Doroteja .. ... ..... .. ........ 62, 63 Sigesdorf, Jurij pl... .... ..................... 84 Schwarz, Filip ............ .. ... ................ . 38 Gašper ............ 203 Schwarz, Rotija ... ....... ... .. ................ 36 Marija (Golob) ................ 203 Schwarz, Uršula ............... .. ............. 62 Sittich, Josip ................ .. ................. 36 Schwarz, Volbenk .......... ...... 19, 36,62 Skaria, Sigmund ........... ... .. ..... .. ...... 86 Schwarz, Wolfgang ................ .. ....... 32 Skarletov grunt (vuIgo) ........ ........ . 131 Schwarzin, Marija (Švarc) .......... .. 130 Skerlc (vulgo) ............... ... ............... 139 - Schwerer .... ...... .. ........................... 234 Skhrpin, Gregor .............................. 67 Schwerer, Johan ........................... 234 Skhrpin, Katarina (Fiirnpfeil) .. ....... 67 Schwerer, Johannes ... ... .............. .. 233 Skrletter (vuIgo) ............................ 131 Sedej,I. .. .. ...................................... 257 Slanc, Danica ........................ 122, 123 Sedej, Ivan .. .. .... ....... .. .......... .. 249, 257 Slomšek, Anton Martin ... .... .. ........ 176 S ehrsch6n (Eržen) ...... .................... 260 Sluga ............................................... 35 Sekal (vuIgo) ........ .. ........ .. .. .... ........ 220 Sluga, Matija ............................ 32, 34 Sekalše (vulgo) .............. 131, 220, 221, Smerdu, ... ..................... 189 240, 265 Smodje (vuIgo) ................... 94,97, 188 Selak, Marija ................ .. ............... 228 Smole ....... ............... .. .... .............. .. ... 84 310 _______ _ _______ KNJIG A HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Smole, Majda .................................. B4 Snedec, (Štirn) ..... .... ..... 1 B6 Sodnikar, Alojz ................... ... ........ 236 Sodnikar, Danica (Berce) ............... 236 Sodnikar, Terezija .... .. ...... 236 Sonder (Žontar) .. ................... .. ...... 260 Sotlar, Aljoša ......... ... .... ............ ..... 122 Sotler, Gorazd .. ............... .. ............ 123 Aljoša .... .. .............. ........... 123 Souvan .... .. .... ................................... 46 Sovinc, Neža .... ... ................ ........... 204 Sovinec, Marija .. ... ............ .. .. 13 S, 13 7 Spacapan, Ivan ............. 172, 173, 226 Spacapan, Marija ......................... 172 Standler, Jurij ............................ ..... 66 Standler, Marija (FUrnpfeil) .. .......... 66 Stanonik, Anton ............................ 1B6 S tanonik, France ........................... 275 Stanonik, Matevž .......................... 1 B6 Stanonik, Valentin ..................... ... 1 B6 Stanovnik .. .... .. .............................. 260 Stare, Valentin ............ .. ...... .. ........ 1 SO Starman (vuIgo) .. ..... 95, 97, 132, 139, 147, 14B, 153, 154,245,252 Starmanova bajta (vuIgo) ............. 1 53 Stegenšek ........................ .... ...... .. ....... 4 Stele ..... .. ...................................... 4, 12 Stele, France .... .................... 12, Bl , 90 Sternen ..................... .......... .. ... .... .... SO Sternen, Matej .................. S0, 90, 126 Steska .............. .. ......... ... .................... 4 Steska, Viktor ....................... ..... 12, 90 Stiben, Henrik (Štiben) .................. 233 StrahI .......... 11-13, S0, 74, 79-B1, B3, B5-BB, 90-93, 9B, 103, 104, 119, 139, 156, 15B, 159,215, 230,231,267,275,276 Strah!, Anton Edvard ... .. ........... B6, B7 StrahI, Cecilija .......................... 33, BB Strah!, Edvard ........ 11, 12, 17,49,70, 79-B1 , B3, B7, BB, 163,230,231 StrahI, Friderik Anzelm ... ... 17, B3, B6 StrahI, Henrietta .. .... ...... ........... B3, B6 Strah!, Henrika ..... .. .............. ........ 230 Strah!, Kare!... ...... .. 11, 12,44,61, 7B , Bl, B3 , B7 , BB, 92, 102, 163, 230, 247, 276 StrahI pI. Lehman, Mimi ... .. ........... BB Strahl pI. Petteneg, Cecilija ...... .. .... B7 Strahl pI. Schiwitzhofen, Henrietta ................ ......................... B7 Strah!, Terezija .... ............... ............ B3 Strehar (vuIgo) ....... .. ....................... 96 Strnad, Marija (Kalan) ................... 33 Strukelius .. ..... .. ......... ............... ....... 69 Struppi. Ivana ...................... .. ... .... .. BB Struppi, Ivana .......... B 7 Stupniker ...... .. .. ........ ... ... .............. 260 Sunajko, Marija ......................... ... 153 Sunajko, Marija (Krapš) ............ ... 153 Sušnik ............................................ 260 Sušnik, Andrej (Grohar) ................ 211 Sušnik, Avgust ................................ 99 Sušnik, Elizabeta .......... .............. ... 169 Sušnik, Katarina .............. ... .... ...... 169 Sušnik, Mica ...... ................... .... .... . 21 1 Sušnik, Urban ...... ................. 1BB, 226 sv. Ana .... ........... 19, 24, 34, 35, 52, 60 sv. Barbara ......... .. ......... 107, 164,211 sv. Cecilija .. ................... ............ 52, 60 sv. Florijana ............................. .. ..... 60 sv. Helena .... .................................... 53 sv. Katarina ...... ... ............. 34, 60, 142 sv. Magdalena .. .... ... ............. .. ......... 45 sv. Uršula ....... .. ..... ... ......... ........ 21, 52 sv. Andrej .. .... .... .. .... .. .. ... ............... 1 OB sv. Ciril .................................. 103, 139 sv. Dominik ........ .................... ... 53, 60 sv. Fabijan ....................................... 45 sv. Felicijan ............... .. ........... .. ....... 10 sv. Filip .................................... 39, 107 sv. Florijan .......... 54, 60, B3, 107, lOB sv. Fortunat .... .... ........ ..... ...... B, 41, 57 sv. .................................... 52 sv. Ksaverij .. .. ................. 52 sv. Gabrijel .. ............................ ... ..... 21 311 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE __________ _ _ _ __ _ sv. Hieronim .................................... 88 Svolšak. Mica ................................ 207 sv. Jakob ..................... 19. 30. 39. 107. Svolšak. Mica (Volgemu t) ............ .. 169 175.211.262 Svolšak. Tomaž ... .. ........................ 169 sv. Janez .................................... .. ... . 84 sv. Janez Evangelist .. .................... 139 sv. Janez Krstnik ... ........ 29. 30. 41. 44 š sv. Jernej ..... .. .............................. .. 109 sv. Joahim ....................................... 60 Šager. Matevž (Žagar) ................... 232 sv. Jožef ........ .. ...... . 39-41.44.54.212 Šešek. Rado ................................... 194 sv. Jurij ............. 10. 28. 41. 42. 44.50. Šetina. Albin ..... .. .................... ...... 199 54.56.57.60.71. 107. Šetina. Alojzija .............................. 199 113. 123. 124. 184 Šifrar ............................................. 218 sv. Klemen ....................................... 45 Šifrar. Edvard ............................... 201 sv. Krištof ........................................ 88 Šifrar. Mica (Jereb) ..................... .. 146 sv. Ksaverij .................................... 109 Šifrar. Milan ............... .................. 201 sv. Lovrenc. .. ................... 8. 32. 36. 42. Šifrar. Olga .......... ......................... 2 O 1 55-57. 107 Šifrar. Simon ........ .... ... .................. 201 sv. Marko ................... .. ... ............... 107 Šifrar. Terezija ................. 235 sv. Metod ............................... 103. 139 Šifrer ............ ................. 139. 178. 260 sv. Mihael.. .... 44. 56. 57. 66. 108. 109 Šifrer (vuIgo Tajne) ....................... 178 sv. Miklavž ... .. ................ 108. 151.245 Šifrer. Andrej ............. ... 139. 178. 227 sv. Mohor ..... .. .. ......... 8.41.42.56.57 Šifrer. Anton ................................. 139 sv. Nikolaj ...................... .. ....... ........ 21 Šifrer. Antonija ............ .... ...... .. ..... 112 sv. Ožbolt .......................... ............. 107 Šifrer. Antonija sv. Pavel. ........ .. ..................... .. ... 42. 52 (vuIgo ........................ 111 sv. Peter ........ ........................... 38. 109 Šifrer. Elizabeta (Kuralt) ............... 202 sv. Primož ................................ 10. 109 Šifrer. Franc ........ .. ... ... .. 178. 204. 218 sv. Rok .................................. ..... 44. 45 Šifrer. Helena ....... ..................... ... . 177 sv. Sebastijan ................................. .45 Šifrer. Janez ...... .. ........ .. ........ 139. 218 sv. Štefan . .41-45. 50. 54. 64. 109-111 Šifrer. Janez (vuIgo Polenc) ............. 26 sv. Urban ................... .. .................. 1 09 Šifrer. Janez (Johann Schiffrer) .. ... 26 sv. Urh .. ........................................... 21 Šifrer. Jerica (Koblar) ................. ... 218 sv. Valentin .............................. .41.44 Šifrer. Jernej (vuIgo Tajne) ......... .. 178 sv.Vid ......................................... .. ... 29 Šifrer. Jože .................................... 178 Svoljšak ......................... 153. 174. 175 Šifrer. Jožef.. ................. 137. 139. 178 Svoljšak. Franc .. ......... .... ... ........ .... 1 53 Šifrer. Jurij ... .................. ................. 34 Svoljšak. Ivana ............. ................. 1 53 Šifrer. Katarina ............................. 1 53 Svoljšak. Johan (vuIgo Polenc) ...... 214 Šifrer. Lorenc ............ ............. .. ..... 202 Svoljšak. Mina ............... 153. 154. 173 Šifrer. Marija ................................ 227 Svolšak .......................... ................ 214 Šifrer. Marija (Ravnihar) ........... .. . 147 Svolšak (vuIgo) ............................... 153 Šifrer. Marija (Šnajder) ................ 227 Svolšak. Jernej (Karlin) ................. 174 Šifrer. Marija (Žust) ...................... 13 7 Svolšak. Marjeta (Jugovic) ............ 170 Šifrer. Matevž. 95. 147. 148. 153. 171 312 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Šifrer. Mica (Rešek. Režek) ............ 178 Škrlet (vuIgo) .. ........ ............... 256. 265 Šifrer. Štefan ..................................... 5 Šlosar (vuIgo) ................. 94. 132. 146. Šifrer. Uršula (Jamnik. Osterc) .... . 171 r 147. 228. 247 Šifrer. Valentin ........... ... .. ...... 147. 153 Šlosarca (vuIgo) ............................. 22 8 Šilar. Anka .................................... 203 Šmid .............................................. 172 Šilar. Cveto .................................... 203 Šmid. Franc ........................... 171. 172 Šimen (vuIgo) ................................. 226 Šmid. Ivan ................ ..................... 171 Gašper ............ 203 Šmid. Janko ................................... 197 Šink .................................................. 11 Šmid. Marija ................................. 171 Šink (vulgo) .......................... .... ...... 147 Šmid. Matevž ................................ 171 Šink. Andrej ........... .. ..................... 155 Šmid. Terezija ............................... 171 Šink. Anton ................................... 173 Šmid. Vera ..................................... 197 Šink. Elizabeta ............................... 155 Šmid. Zinka .................................. . 172 Šink. Franc ............................ 155. 156 Šnajder. Marija (Šifrer) ................ 22 7 Šink. ............. 144 Šolar. ............................ 129 Šink. Gašper ............................ 95. 135 Šolar. Janko .................................. 129 Šink. Ivana ................................. ... 156 Šolar. Marija ............ 129 Šink. Janez .................................... 1 S S Špenglar (vuIgo) ............................ 218 Šink. Jerica .... ... ... .......................... 173 Šrajeva bajta (vulgo) .. ........... 182. 240 Šink. Jernej ........................... 155.156 Štancar (vuIgo) ................................ 86 Šink. Jožef .. ........................... 155. 156 Šter. Marija ................................... 236 Šink. Marica .................................. 1 S 6 Štiben. Anton Henrik .................... 234 Šink. Marica (G ............ 1 S S. 1 56 Štiben. Henrik ............................... 234 Šink. Marica Štiben. Henrik (Stiben) .................. 233 Hudavernik) ..................... 114 Štiben. Janez Henrik .............. ... ... . 233 Šink. Marija .. 135. 137. 156. 203. 206 Štine (vuIgo) ............................ 95. 133 Šink. Marija (Terpin) ..................... l S S Štirn. (Snedec) ............ .. 186 Šink. Marija Micka ................ ....... 203 Štrekl, Marija ................................ 209 Šink. Martin .................................. 1 56 Štrekl, Neža ..................... 95.209.210 Šink. Maruša ................................. 1 56 Štrekl, Valentin ............................. 209 Šink. Mina .. ................................... 1 56 Štremfelj. Marija (Frelih) .............. 195 Šink. Simon ................................... 1 S S Štremfelj. Marjan ......................... 195 Šink. Stanislav ........................... .... 206 Štremfelj. Pavel ............................. 195 Šink. Stevo ......................... 11. 90. 104 Štrukel, Jernej ................................. 32 Šink. Valentin ................................ 155 Štrukelj. Jernej ... .. ........................... 36 Šinkova Micka (vuIgo) ............. 96. 202 Štrukl, Jernej .................................. 69 Šinkovec. Avguštin .......................... 33 Štucin. Zdravko ............. ............. ... 133 Šinkovec. Blaž .................. 95. 209. 210 Štular. Florjan .............................. 177 Šinkovec. Emil ............................... 224 Šubic. Ive ....................................... 190 Škampc (vulgo) ................................ 26 Šubic. Janez .................................... 42 Škerle (vuIgo) ................................. 131 Šust. Marija (Žust) ........................ 139 Škof. Ana .................... 230 Adolf ................ ... .......... 224 Škrle (vulgo) ................... 129. 131.252 Angela ........................... 129 313 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________________ _ Angela (Žužek) .............. 129 Terpinc ................. ............ .. .... .... .. ..... 4 Franc .. ....................... .... 198 Thaler, Rafael ............................... 225 Slavka (Jesenko) ... ......... 198 Timošek, Ivan .................... ........ .... 197 Tinka ............................. 198 Timošek, Janez .............................. 197 Švarc. ................................. 9, 133, 179 Tobakar (vuIgo) ............................. 201 Švarc, Gašper .......... ........ .. .......... .. 179 Toman, Feliks ............................ 49, 50 Švarc, Hans .. ................................. 130 Tomažev Tone (vuIgo) ..................... 97 Švarc, Jera ........................... 179 Tomažin, Janez ................ ............. 198 Švarc, Jožef ................................... 1 79 Tomažin, Marjeta ........... ............. . 198 Švarc, Katarina (Krek) .................. 153 iz Pevna (vuIgo) ... .. ............. 229 Švarc, Luka .................................... 153 Tone (vulgo) .............................. ... .. 148 Švarc, Marija (Jamnik) ................. 130 (vuIgo) .... .. ............................. 99 Švarc, Marija (Schwarzin) ............ 13 O (vuIgo) ............................. 217 Švarc, Mica ........... .. ......... .. ......... .. . 133 (vu Igo) ............................. 217 Švarc, Mica .......................... 179 Toni, Janez .................................... 195 Švarc, Nikolaj .. ..... ......................... 153 Toni, Stanka .................................. 195 Jera (Kalan) ... ................ 220 Matevž ... ........... .. ........... 220 T Tratnik .......................................... 260 Traun, Anton .................. 94, 184, 185 Tajne (vuIgo) .......... .. ............. 177, 178 Traun, Katarina ........ 185 Tajne, Nikolaj ... ....................... ... .. . 185 Marija (Bernik) ..... .............. 173 Tautscher ...................................... 260 Treo, Anton ..................................... 49 ... .......... .. .. ..................... . 77, 90 Treo, Simon ..................................... 49 (vuIgo) ..... .. .......... 94, 128, 171 Trigler (Triller) .. ............... .. .. .. ....... 260 Agneza .. .................... ..... .. 223 Triler, Apolonija (Oman) .............. 127 Anton ............................... 177 Triler, Franc ...... .... ........... .. ... 139, 142 Elizabeta ................ .. .. ...... 177 Triler, (Jerman) ... ......... 142 Elizabeta Špela .. .. .. .. ......... 1 77 Triler, Gašper (vuIgo ŽejgI) .. ......... .. 99 Ivan .................................... 10 Triler, Marija .............. .. ...... .. ...... .. 142 Janez .. .. .. ......... ... .... .. 147, 148 Triler, Marija (Dermota) ............... 172 Jera (Jamnik) ................... 171 Triler, Marija (Žagar) ........ ........... 127 Lucija (Žontar) ................. 147 Triler, Valentin ............................. 142 Marija ................ .. ...... 94, 171 Triller ................................ 77, 90, 260 Maruša (Okorn) ... ... . 171, 172 Triller (Trigler) ............... ... ............ 260 Miha .......... ..... .... .. .... 171, 172 Triller, Gašper (vuIgo Žejgl) ............ 26 Milka .................. ... ........... 173 Triller, Janez ................ ....... ...... .. .. 277 Mina (Jereb) ..................... 169 Triller, Johann ... .. ...................... .... . 77 Telban (vulgo) ................ 156, 157, 172 Triller, Karl ............................. 77, 277 Telban, Valentin ............................ 156 (vulgo) ... .. ................... 141, 142 (vuIgo) ............................... 141 (vuIgo) .......................... 94, 142 Terljzhar (vuIgo) ............... 141 (Terljzhar) (vuJgo) .............. 141 Terpin, Marija (Šink) ................... .. 155 Trobec ........................................... 260 3 14 ___ _ ___________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI II I. - STARA LO KA IN NJ ENE HIŠE Tršan. Janez ................. .. ...... .. ......... 5 1 Veider. Ivan ............ .................... ..... 54 Trubar .. .......................... ............... 259 Veider. Janez .... ... ... .... .. ... 4. 50. 53. 61 Tržan. Zvone ............................... .. 197 Veles ................... .................... .. .. ... 109 Tschuck. Matevž ........... 207 Verban (vulgo) ........................ .. ... .. 201 Tušek (vulgo) ................ 216.217.239. Verbežnik (vulgo) ................. .. .... ... 16 7 240. 244. 266 Vesel. Franjo ........................ .. ....... 139 Tušek. Ana Marija ...................... .. 217 Vesteneck. Hugo .. .. ........................ 158 Tušek. Anton .... ........ .. ........ .. ......... 133 Vesteneck. Hugo pl.. ..... ....... .. .......... 92 Tušek. Antonija (Jenko) .. .......... ... . 2 17 Vesteneck. Hugon pI. .. ...... .. ..... ..... 158 Tušek. Franc ..... ... .. ... .. ... ....... ... 74. 183 Vidmajer. Helena ... ... ........ .. .. ...... .. 2 19 Tušek. Ivan .. .............. ... ....... ... .. ... .. 2 1 7 Vidmar. Jernej .. ............. ................. 4 9 Tušek. Janez ................ ... ... .. .. 217. 218 Vidmar. Jurij .... ............. .. ... .... ....... 176 Tušek. Jože ...... ................ ..... ....... .. 217 Vidmar. Marija ......... ......... .. . 176. 183 Tušek. Jožef ... ..... .......... .... ............ . 218 Vidmar. Mina ..... .... ...... .. .. ........... .... 94 Tušek. Marija ................ ..... ........... 218 Vidmar. Mina (vulgo Macetova) .. . 176 Tušek. Marija (Ložar) ....... .. ... ... ... .. 183 Vidmar. Primož ...... .. .. ............. ...... 176 Tušek. Marjana ...................... ... .... 217 Jožefa ... ... ....... 152 Tušek. Tomaž ... .......... .. .... .. ........... 183 Vilfan .. ... .... .................... 204. 242. 260 Vilfan. ... ..... .... ....... .. .. ... . 224 Vilfan. u (Dušek. Fojka r) .. .... ............. ...... .... 223 Vilfan. Janez ... ................. ... .... ...... 223 Umek. Ema .......... ........................ .... 11 Vilfan. Jože ...... ............ .. .. .... .. ... ... .. 223 Uratarišnik (vulgo) ...... .......... ..... .. . 149 Vilfan. Sergij .. .................. ............. 248 Urban ............. .. ................... .. ...... .. .. 41 Vilfan. Uršula ...... ........ ............ 95. 204 Urban (vulgo) ..... .. ....... .......... 201.232 Viljem de Altenlak .. ... ... ................. .. 82 Ustar .... .. .. ........... ......... ....... ............ 11 Vodnik .... ...... ........................ . 235. 260 Aleš ... ..... 34. 103. 169.275 Vodnik. Aloj zij .. .. ..................... 75 . 100 Franc ....... ................... . 169 Vodnik. Janez ........ ............. .. .... ...... . 49 Marija (Kržišnik) ......... 168 Vodnik. Jernej .. ... .................... .. .... 234 Vodnik. Lorenc ... .. .. .. .... ................. .. 49 Vodnik. Valentin ...... .. ... ............... . 234 v Elizabeta .... ................... ..... 155 Volgemut .... ... .. ........ ... ........... 140. 260 Vahtnica (vulgo) ...... ... ........ ..... ... ... .. 97 Volgemu t . .. ......... .......... 104 Valvasor ....... .. ...... 7. 8. 19. 24.56. 62. Volgemut. Gregor. ...................... ... 188 77. 79. 82. 259 Volgemut. Johan .... ............ ...... .. ... 166 Vastl, Ana (Gosar) .. .... ........... 220. 222 Volgemut. Jurij ............. .. .... .......... 139 Vastl, Vladimir ....... ........ ............... 222 Volgemut. Lorenc ...... ........ ... .... .... . 139 Veber. Jože ... .. ............................... 165 Volgemut. Mica .. ..... ... ...... ............... 95 Veber. Ljudmila (Jugovic) ......... ..... 165 Volgemut. Mica (Svolšak) ...... ........ 169 Veider .............. .. ... 4. 5. 52-54. 61. 64. Volgemut. Mihael... .... ..... 94. 166. 167 65. 74. 185 Volgemut. Mina ... .. .. .. ........ ........... 139 315 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE ________ _ ______ _ Volgemut. Neža (Jereb) .. ............... 169 Volgemut. Nikolaj ......................... 139 Volgemut. Pavel.. ........... 139. 169.203 Volgemut. Peter ....................... 96. 169 Volgemut. Urban .. .. ............... 139. 166 Volgemut. Valentin ....................... 139 Volpi ................................................ 88 Volpi. Aleksander ............................ 88 Von bank. Johann Georg ................ .44 Vožbut (vuigo) ......................... 94. 171 Vratar (vuigo) ..... .................. ......... 220 Vratarišnik (vuigo) ........................ 149 Vrbežnik (vuigo) .. .. ................. .. ... .. 166 Vurnik .. .......... .. ..... ....... .. ... ..... 248. 249 w Waidtman. Krištof .......... ......... ....... 66 Walland. Anton (Balant) ................. 16 Walter. Krištof (Boltar. Wolther) .... 3 7 Weber. Peter .............. ... ............... .... 49 Weisel (Bajželj) ... ........................... 260 Weith. Andrej (Bajt) ... ... .. .... ..... .... . 146 Weith. Jurij (Bajt) .. ....................... 146 Werdnig. Anton (Bernik. Wernig) .... ... .......... .... ....... 128 Wernegkh. Andrej ..... .. .... ......... ..... .. 82 Wernegkh. Felicita (GalI. Siegesdorfer) .............. ... ......... 82 Wernegkh. Katarina (GalI. Siegesdorfer) ...... .. .................. 82 Wernig. Anton (Bernik) ................. 122 Wernig. Anton (Bernik. Werdnig) ... ................ ... .. .. 128 Wernig. Martin (Bernik) ............... 131 Werzhizh. Blaž ... .... ... .. .. .... 1 79 Wichsensteiner. Krištof ................... 36 Wilfan ............ .......... .............. 204. 260 Windischer .................................... 260 Winshar. Štefan (Binšar) ......... .. .. .. 186 Wohlgemuth .. .. .... .. ........... ... ....... .. 260 Wolf ................................. ................ 5O Wolf. Anton .. , .............. .................... 50 Wolgemut. Gašper .. ........ .. .. .. ........ 168 Wolgemut. Johana ................ ........ .. 54 Wolgemut. Jožef ............ .. ... .. ........ 146 Wolgemut. Mica ... ... ................. .. .. . 168 Wolgemut. Miha (vuigo Erbežnik) .. 25 Wolgemut. Pavel .. .. ................ ....... 232 Wolgemut. Uršula ......................... 168 Wolkensperg ....................... 11. 74. 86 Wolkensperg. Danie!.. ... .. .. ............ 261 Wolther. Krištof (Boltar. Walter) .... 37 Wurzbach ..... ................... ...... .. ... .... . 88 z Zadnikar. ...................... ... .. ... ..... .. .... 45 Zadnikar. Marijan ...... .............. 45. 56 Zajc. Marija ... ...... .. .. .. .. .. ............... 217 Zajec .. .... .... ..... ...... .. ......................... 5O Zajec. Franc. .................................... 52 Zajec. Franc Ksaver ....... .. ... ............. 50 Zakotnik ................... .... ................. 260 Zakotnik. Ivanka (Gosar) ...... ........ 222 Zakotnik. Terezija (Porenta) .. ... .... 156 Zakrašnik (vuigo) .. .. ............... ... .... 222 Zalubnikar (vuigo) ........ ................ 156 Zapf (Cof) ................................... .... 260 Zatto (vulgo) ..................... ......... .... 149 Zatto (vuigo) ....................... 148 Završnik ........................................ 260 ZebalI. Maks (Cebal) ... ... ............ ..... . 17 Zeber (Sever) .......... .. .. .. .. ................ 260 Zehner (Cegnar) ................... ........ . 260 Zelenik. Štefka ..................... .. ........ 133 Zelnik ............................................. 260 (vulgo) ..... .. .. .......... .. ... ...... 148 Ziherl ... .. ................................. ....... 260 Ziherl. Jožef ........... ........... ............. 234 Ziherl. Mina .............. .................... 177 (vuigo) ... ... .. ... ..... ...... .. .... 94 (vuigo) .... .. ....... 122. 175. 240. 244 316 ____ _ __________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Znožnik. Luka (Shnosnik) .............. 232 Žagar. Julija ................................. 168 Zoff. Anton (Cof) ........................... 146 Žagar. Leopoldina .. .... ...... ............. 127 Zofkež (vuIgo) .................................. 97 Žagar. Ludvik .... .. ... ...................... . 127 Frida ........... ...................... 144 Žagar. Manica ......... ... .. .. .............. 168 Miha ........ .. ....................... 144 Žagar. Marija ........................ 172. 232 Zorman. Ivan .................................. 12 Žagar. Marija (Triler) ................... 127 Zorman. Ivo ..................................... 90 Žagar. Marjeta (Karlin) ......... ... .. .. 174 Zotlar (vulgo) ................................. 225 Žagar. Marta .................. 150 Zupanc .. ......... .. ... ... .... ............ ....... 115 Žagar. Matevž (Šager) ................... 232 Zupanc. Lojze ................................ 115 Žagar. Miklavž ......... ... ...... .... ... .. ... 232 Zurhaleg. Franc Ksaverij Žagar. Miroslava ... .... .. ................. 150 (Curhalek) ....................... ................. 16 Žagar. Nikolaj ............ .. .......... ... .... 232 Zvoljšak ... ... ................................... 260 Žagar. Peter .................... .............. 232 Žagar. Zorka ................................. 195 Žavbi. Martin (Saubi) .................... 152 ž Žbalc (vuIgo) .................................... 53 Žejgl (vuIgo) .......... ... ............ ...... 26. 99 Žabkar. Avgust ................................ 92 Železnikar (vulgo) ................. . 133. 134 Žagar .......... .. .. ............. .......... 175. 260 Žerovc (vuIgo) ................................ 228 Žagar (vuIgo Gadušar) .. .............. .. 175 Žirovc (vuIgo) .... .. .. .. ... .. ......... 228. 259 Žagar. Alojz ........ ........... .. .............. l27 Žirovnikova Marjana (vulgo) ........ 164 Žagar. Alojzija ................... .. .. ....... 127 Žontar .. .... .. .. ..... .... ............................ 7 Žagar. Alojzija (Proj) ..................... 127 Žontar (Sonder) .. .................. .... ... .. 260 Žagar. Anica (Kobal) ..................... 168 Žontar. Draga (Podnar) ................ 214 Žagar. Anton ......... l27. 128. 154. 172 Žontar. Franc ................................ 225 Žagar. Antonija ........ ..................... 1 54 Žontar. Josip ...................... .4. 62. 243 Žagar. Franc ......... .... ... .. 127. 174. 232 Žontar. Lucija ................. 147 Žagar. France ... .. ...... ... .. .... .. .......... 127 Žužek (vuIgo) ..... ... ........ ...... ... 128. 240 Žagar. Ivana .......................... 1 50. 154 Žužek. Angela .......... .... 129 Žagar. Janez ............... ................... 12 7 Žužek. Ivan ................ .... ................ 129 Žagar. Josip ................................... l72 Žust. Marija (Šifrer) ... ... ... .. .... .. ... .. 13 7 Žagar. Jože .................... 151. 174.216 Žust, Marija (Šust) .. ..... ................. 139 Žagar. Jožef ............................ ....... 1 50 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE 317 KAZALO PRAVNIH OSEB A Akademija za likovno umetnost (Ljubljana) .. .. ................................. 189 akademsko društvo Danica ... ....... 103 ................................... 175 Arhiv Republike Slovenije ... .4, 11, 15, 16,45,67,85, 120,233 B beneficij Alojza Cebala in Tomaža Prevodnika ........................ 34 beneficij Maksa Oblaka .................. 34 beneficij Matija Sluga ..................... 34 beneficij pri oltarju sv. Janeza ....... 84 beneficij pri sv. Florijanu ................ 83 beneficij sv. Ane .......... 19, 24, 34, 207 beneficij sv. Katarine ... ... .. .... ... .. ..... 34 beneficij sv. Trojice ............ 19, 34, 36, 62, 213 beneficij Tomaža Jugovica ........ ..... 34 Alojz, stavbno podjetje Stara Loka ..... .. ......... ..... .. .............. 235 Blažene Device Marij e ............. ..................... 36 sv. Uršule .... .... .... .. .. .. .. 52 Sv. Rešnjega Telesa ..... 32 sv. Rožnega venca / sv. Rožnega venca / Sv. Rožnega venca ............. .. 6, 58, 106 c Cecilijansko društvo .................. .... 175 Center slepih .................. .. ....... .. .... 162 Center slepih in slabovidnih .......... 41, 120, 158, 163 Center slepih in slabovidnih dr. Antona Kržišnika .................. .. 158 Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Stara Loka / Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije / Center za rehabilitacijo in varstvo slepih Slovenije Stara Loka ............. ... ..... 159, 162, 190 Centralna komisija za spomeniško varstvo Dunaj ........ 43 Ciril-Metodova družba ............... .. 103 podružnica Škofja Loka ................................... 103 D Deželni muzej Ljubljana / Deželni muzej (Ljubljana) .... .. ....... 7,8 deželno Ljubljana . 87, 88,163 Dom slepih / dom slepih .. 41, 93 , 13 9, 158-160, 162-164, 257 Dom slepih Stara Loka ..................... 158, 160, 163 Dom upokojencev ........... .............. 158 državna gimnazija Ljubljana ....... 176 Državna opera (Dunaj) ................. 186 Državna založba Slovenije ......... .. . 120 državni dom slepih Stara Loka ..... 158 Državno gospostvo Loka ........... .... .. 25 Državno gospostvo Škofja Loka ... 21 7 Društvo Dom slepih Ljubljana ....... ............... .... ..... 158, 159 318 _ ____________ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Društvo za cerkveno umetnost.. .................... 54 Društvo za umetnost ..... 54 Gospostvo Škofja Loka / gospostvo Škofja Loka .. ......... 15, 156, 171,172,176,179,182-184,186, 188,201,211,214,230,232,233 gospostvo Štemarje ......................... 13 gradbeni urad Kranj ....................... 46 E Gut Ehrenau .................................... 19 Ekonomska arjuna (Ljubljana) ..... 100 Etnografski muzej (Ljubljana) ....... . 91 H Herschaft und Stadt Lakh ............ .. 66 F higienski zavod Ljubljana ............... 92 hiralnica sv. Jožefa .. ....................... 39 farna gilta Škofja Loka ................. 207 Hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Stara Loka ..... .............. 163 Hranilnica in posojilnica Stara Loka / G Hranilnica in posojilnica Galerija Fara ................................. 218 Gemeinde Altlack .................... 26, 217 Gemeinde Bischoflack ..................... 27 Gemeindeamt Altlack ...................... 26 Geodetska uprava Škofja Loka ..... 119 gimnazija Škofja Loka .................. 189 Gospodarska komisija za Selško dolino .... .................. ....... 222 Gospostvo Loka / gospostvo Loka ............. .. 24, 122, 127, 128, 133, 143, 144 Gospostvo Stara Loka .......... 131, 133, 135, 136, 141, 142, 144, 146-150, 154,155,157,166,168,170,173, (Stara Loka) ............. ...... 103, 159, 163 1 Ilirija ................................................. 8 imenje Loka ............................. 24, 265 imenje Škofja Loka ....................... 217 Invalidska delavnica za poklicno rehabilitacijo in zaposlitev slepih Stara Loka ........ .... ......................... 161 J 174, 180, 187,205-207, Jugoslovanska radikalna 218,220, 226-228 zajednica .......... .. ... .......................... 99 Gospostvo Sveti Duh ......................... / Južna železnica ............................. 226 Gospostvo Sveti Duh (Ehrenau) / Gospostvo Ehrenau, Sveti Duh / gospostvo Ehrenau ....... .. 95, 137, 139, K 143, 151, 153, 169, 170, 177, 180,204,209,265,266 Kapela sv. Trojice / kapela sv. Trojice ............... 19, 24, 36, 211,213,220 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE _ _ ______________ 3.1_9 kaplanija sv. Lovrenca ........ 36, 55, 57 kaplanija zgodnje maše ali 12 apostolov ...... ... ....... ... ... ... ...... 3 2 Katoliško društvo rokodelskih Škofja Loka ...... .. ....... 103 Katoliško izobraževalno društvo (Stara Loka) ............. 98, 100, 103, 163 KDK - demokratska koalicija .. .. .............. .. ... .. .. ..... ... ........ 99 KLO (Krajevni ljudski odbor) Stara Loka ............................... 27, 160 zveza (za Škofja Loka, Stara Loka, Zminec, Sora) ............... 99 Kmetijska strojna zadruga (Stara Loka) ................................... 103 Kmetijsko društvo - strojna zadruga (Virmaše) ....................................... 102 Kmetijsko-gozdarska zadruga Škofja Loka .................................... 157 Knjižnica Ivana Škofja Loka ... ..................... .. ..... ....... 1 O Kostnica sv. Lovrenca ...... .. .... ... ...... 32 Krajevna zveza (Stara Loka) ................. .. .. .............. 100 Krajevna skupnost Stara Loka .. .. ... 27 Krajevna skupnost Stara Loka - Podlubnik .... .. .... ..... ... . 27 Krajevna skupnost Škofja Loka ...... 27 Krajevni ljudski odbor Pevno .......... 2 7 Krajevni ljudski odbor ......... 27 Krajevni ljudski odbor Stara Loka / (Stara Loka) ... .. .................. 20, 27, 160 Krajevni ljudski odbor Trata - Kolodvor .. ................. .. ...... .. 27 Krajevni ljudski odbor Žabnica ...... 27 Krajevni odbor Jugoslovanske nacionalne stranke (JNS) (Stara Loka) ................................... 1 OO Krajevni odbor Jugoslovanske radikalne zajednice (JRZ) (Stara Loka) ................................... 1 OO Krajevni šolski svet Sveti Lenart ... 1 03 Kranjska hranilnica ............ .. ........ 1S9 Kranjsko zgodovinsko društvo ......... 3 L Leonova družba ... ......................... 103 Ljudska hranilnica in posojilnica r. z. z n. z. Škofja Loka .................. 144 Ljudska hranilnica Škofja Loka .... 144 Ljudska posojilnica ....................... 17S Ljudski odbor mestne Škofja Loka / Ljudski odbor mestne (Škofja Loka) ..... 27, 44,102,120,160 LOMO (Ljudski odbor mestne Škofja Loka / LOMO (Škofja Loka) .............. 180, 217 Loški muzej (Škofja Loka) ... 11, 42, 4S M Ljubljana .................... 40 Marijina družba za dekleta (Stara Loka) ..................................... 98 Marijina družba za (Stara Loka) ................. ........ ............ 98 Marijina družba za žene Stara Loka) ... ......... ...... .................. .. 98 Marijina kongregacija (Stara Loka) ................... ... ............. 100 mašna ustanova Korbiniana Fuernpfeila de pfeilhaimb .............. S6 Mestni ljudski odbor Škofja Loka ............................... 20, 27 Ministrstvo za gradnje Ljudske republike Slovenije .......... 160 Ministrstvo za socialno skrbstvo LRS ............................ .. .... 1 S 8 Mladinska knjiga .. .......... .. ............ 121 Muzejsko društvo Škofja Loka ............................ .44, 121 320 _______________ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKIll!. - STARA LOKA IN NJENE HIŠE Muzejsko društvo za Slovenijo Ljubljana ... .. ............ ...................... 121 N Nadškofijski arhiv Ljubljana / Nadškofijski arhiv (Ljubljana) ... 2, 4,6,7,10,22,71,121 Narodna galerija Ljubljana / Narodna galerija (Ljubljana) ....... 11, 12,88,91,92,185 Narodni muzej Ljubljana / Narodni muzej (Ljubljana) ... ... .. .... ....... l1, 44, 91,185 o Stara Loka / Stara Loka ... 20, 26, 40, 121,217,236 Škofja Loka / Škofja Loka .. .. ...... 27, 120, 217 Zminec ................................. 40 Žiri .... ........... .. ...................... 25 skupnost socialnega skrbstva Škofja Loka ........ ............. 158 ljudski odbor Škofja Loka .............. .. .................... 162 ObLO ljudski odbor) Škofja Loka .... 154, 158, 164, 194-197 Oglejski patriarhat ......................... 2 8 Okrajni ljudski odbor Kranj .. ....... 160 Okrajni ljudski odbor Škofja Loka ........ .. .......................... 159 Okrajno glavarstvo Kranj / okrajno glavarstvo Kranj ..... 232, 240 okrajno glavarstvo Loka .. ............... 26 Okrajno Škofja Loka / okrajno (Škofja Loka) .. ................ 11, 17,20,26 OLO (Okrajni ljudski odbor) Kranj ................ .................... . 160, 180 OLO (Okrajni ljudski odbor) Kranj-okolica ................ .. .............. 230 Orel. .............................. ........... 40. 163 Orel (Stara Loka) .. .... .. .... .. ............... 98 Orjuna .... .... .............................. ..... 100 Orjuna - Organizacija jugoslovanskih nacionalistov ....... 121 Orliški krožek (Stara Loka) ........... 100 osnovna šola Škofja Loka ........ ....... 40 Osvobodilna fronta ......................... 21 p papirnica ...... .... .. .. ......... 234 Stara Loka ..................... 25 (upravni) okraj Škofja Loka .. ...... .... .. .... .. ........ 26 Poštni muzej Slovenije ............ 82, 163 Požarna bramba (Stara Loka) ...... 103 Pravna fakulteta Ljubljana / Pravna fakulteta (Ljubljana) ......................... 12, 91, 100 Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo .......... .. .... ... ............ .. ....... 230 Prostovoljna gasilska Stara Loka .. .. .......... .... .. .... .. ........ .. . 21 7 Prostovoljno gasilsko društvo (Stara Loka) .. ................ .. ........ .. ..... 100 Prosvetno društvo (Stara Loka) .. .... .... .......... .. .. .. . 100, 103 Prosvetno društvo Sveti Lenart .... 103 Protialkoholno društvo (Stara Loka) .. ................................... 98 R Raiffeisenkasse Škofja Loka .. .. .. .... 103 Reichsgau Karnten ............... 158. 166 Rimokatoliško župnijstvo Stara Loka ............ ................. 184. 186 rožnivenška .. .. .. ...... .. ... 21 KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI lIl. - STARA LOKA IN NJENE HI ŠE 321 s u Savezna družina Umetnostno-zgodovinsko (Stara Loka) ................. .... ............ .. 100 društvo Lj ubljana .......... ...... .... ..... 122 SAZU (Slovenska akademija znanosti Untergemeinde Altlack .. ... ............. . 27 in umetnosti) ... .............. .... .... .. 12. 12 O ustanova Fra nca in SDS - Slovenska demokratska Marije Gloun e ................... ... .. ..... .... 34 stranka ................... .. ....... .. ..... ......... 99 ustanova Jakoba Škofja Loka ...... 162 von Jenkensheima .... ... ....... .. ......... . 35 Slovenska akademija znanosti in ustanova Jeremij e Grundlerja .... .... 34 umetnosti .... ....... .... ... .. .. ..... .. .... ..... 121 ustanova Johan a - Mihaela in Slovenska ljudska stranka .............. 99 Neže Pušar ............... ... ............ ........ 34 Slovensko planinsko društvo ....... . 121 ustanova Jurija Šifrerja .......... .. ... .. 34 SO ustanova Marjete Dinzel .... .. .... ... ... 35 Škofja Loka .. ......... 128. 137. 155. 158. ustanova Marka Oblaka ...... .. .. .. ... .. 35 196.197.222.230 Škofja Loka ... ... ................. 118 Sokol (Škofja Loka) ................ 100. 126 v Sokol Fara ... ..... ... .... ..................... . 163 Sokol kraljevine Jugoslavije .. . 40. 163 višja gimnazija Ljubljana ............... 44 SPD (Slovensko planinsko društvo) Višja šola za zdravstvene Selca - Železniki .. ....................... ... 103 delavce Ljubljana ..... .... ................. 162 Sreski cestni odbor Škofja Loka .. .. 130 Vodovodna zadruga Stara Loka ... 102 Sresko Škofja Loka ... .. ... 100 vojvodina Kranjska .... ... .. .. ... ..... .. .... 26 Strojna zadruga Pevno .. ..... ....... .. . 103 z š ZAL (Zgodovinski arhiv Ljubljana) Škofijski arhiv Ljubljana ............ ..... .4 Škofja Loka ... .... .... .... ..... ... ..... .... ... 222 škofavi zavodi Šentvid sv. Jožefa Ljubljana ....... . 40 nad Ljubljano .................. .. .. .......... 175 zavod za slepe Celovec ........ .. ........ 159 Zavod za spomeniško varstvo Ljubljana .......... .... .... .... .. .. 257 T Zgodovinski arhiv Ljubljana ... . 1. 122 Zgodovinski arhiv Ljubljana. Tehnik (Škofja Loka) ..... ........... .. .. . 228 Enota Škofja Loka ... .. .. ........... . 11 . 122 Tehniški muzej Slovenije ... ..... 82. 163 Zgodovinski arhiv Loka .......... .... .... 11 Teološka fakulteta Ljubljana ........ 120 Zidarsko podjetje Anton Ogrin Škofja Loka .. .. ... .............. .. .. .. ... ... .. 130 Zveza društev slepih in 322 _______________ _ _ KNJIGA HIŠ V ŠKOFJI LOKI III. - STARA LOKA IN NJ ENE HIŠE slabovidnih Slovenije .. ........ ... .... ... 161 ž Zveza lesnih delavcev in sorodnih strok (Stara Loka) ............ ....... ... .... 100 Živinorejska zadruga Zveza slepih Slovenije .......... .... .. ... 162 (Stara Loka) ........ ..... .... .................. 103 97. rezervna artilerijska divizija .. 229