k ratk o prikaže ves pleistocen in brez dokum entacije povzam e le rezultate. Za tistega, ki se želi podrobneje u k v arja ti s klim atskim i vprašanji in sedi­ m entacijo v pleistocenu, je dragocena tu d i zelo obsežna skoraj izključno fran ­ coska bibliografija. Im am o vtis, ki ga sicer ne m orem o preveriti, da je zbrano vse, k ar je bilo kdaj bolj ali m anj važ­ nega napisanega o teh problem ih. Škoda le, da niso vključena vsaj najvažnejša dela raziskovalcev iz drugih dežel. K njiga ni pisana polem ično. Avtor prep ro sto ugotavlja, ne da bi se spuščal v teoretsko razpravljanje. Če se je za to odločil zavestno, je po našem m nenju storil prav. Pri tako obsežni snovi, ki je že itak kom aj pregledna, bi vsako do­ datno obrem enjevanje te k sta delu škodo­ valo. Gotovo je m ogoče av to rju m arsikje ugovarjati, saj so m ožne tudi drugačne in terp retacije na podlagi drugačnih para- lelizacij. Toda avtor n a začetku povzetka tudi sam ugotavlja in méni, da bo o tej problem atiki še m nogo pisanega. To pa nedvom no drži. M itja B ro d a r I. A. Lengyel, Palaeoserology. Blood Typing w ith the F luorescent Antibody M ethod. A kadém iai Kiadó, B udapest 1975; 240 str., s tabelam i in grafikoni. K rvno skupino je p ri človeku mogoče določiti ne le po krvnem serum u, tem več tu d i po drugih recentnih tkivih, vključno kosteh. V teh p rim erih u p orabljajo ab- sorbcijsko in fluorescentno m etodo. K er sta to v b istv u »mikro« m etodi, se je p ri paleoantropologih porodila m isel, če se niso m o rd a v edinih pre­ ostalih delih že davno um rlih ljudi — v kosteh — ohranili vsaj sledovi reaktiv­ nih spojin. K ost je n am reč v rahlih delih (spongiozi) hem atopoetični (krvotvorni) organ in prav gotovo »in vivo« vsebujejo posebno veliko spojin, ki so tudi v krvi. Izkušnje so pokazale, da se te na kosti vezane beljakovine razk rajajo postopo­ m a, in zato še potem , ko so kosti dolga tisočletja ležale v zem lji, zasledim o v n jih organske spojine, značilne za krvne skupine A B O, in da dajejo specifične antigenske reakcije. Zato so nekateri raziskovalci vsak po svoje poskušali a d a p tira ti adsorbcijsko in fluorescentno m etodo za paleoantro- pološka raziskovanja. N ajbolj koncizno in tu d i kritično je to m etodo obdelal I. A. Lengyel in je rezultate svojega dela obdelal v knjigi Palaeoserology. P ri svojem pionirskem delu je vedno uporabljal paralelno obe m etodi za navzkrižno kontrolo, in to tako n a recentnem kot na fosilnem kost­ nem m aterialu. Tako je res lahko prišel do kritičnega spoznanja o prednostih in slabostih obeh m etod. Fosilni kostni m aterial je raziskoval le iz večjih in sistem atično izkopanih ne­ kropol, k ajti za statistično ovrednotenje je potrebno čim večje število vzorcev. V tekstu so natančno opisani principi, m etodološki prijem i in statistične pre­ m ise, pa tudi težave in m ožne napake, tak o da je knjiga hkrati tu d i zelo dober p riro čn ik za delo. R azdeljena je v tri dele. V prvem delu govori av to r o im uno­ loških reakcijah ekstraktov iz recentnega kostnega m ateriala z antiserum i, ki so sicer v splošni rabi. Te reakcije so pred­ vsem m odelne in so nam enjene testi­ ra n ju učinkovitosti. A bsorbcijska m etoda ob sto ji v tem , da v p ra h zm leto rahlo ko st (spongiozo) neznane krvne skupine prim ešam o dia­ gnostičnem u serum u za znano krvno sku­ pino z znano titracijsko vrednostjo. Tej m ešanici dodam o izprane krvničke krvne skupine, ki je n asprotna diagnostičnem u serum u. Po stopnji aglutinacije krvničk v m ešanici ugotovim o, ali je nastopila rea k cija antigen-protitelo m ed kostnim prašk o m in serološko aktivnim i snovmi v serum u. Fluorescetna m etoda p a tem elji na m a rk ira n ju protiteles s fluorescentnim barvilom . Na m estih, k je r so reaktivni antigeni, pride do precipitata. K er pa so p ro titelesa »zaznamovana«, se pod ultra­ vijo lič n o svetlobo m esta, k je r je precipi­ ta i, to je, k je r je prišlo do reakcije, zasvetijo v v id n i svetlobi, in to je mo­ goče opazovati pod m ikroskopom . H krati je seveda mogoče antigene tudi lokali­ zirati. K er iz zem lje izkopane kosti in beljakovine v n jih na zraku hitro oksi­ dirajo, jih je priporočljivo konservirati v m ešanici enakih količin etanola (»špi­ rita«) in nevtralnega forinola (form a­ lina). Tako konservirane kosti lahko čak ajo na serološko analizo. V drugem delu knjige nas avtor se­ zn an ja z rezultati preiskav n a (sub)fosil- nem kostnem m aterialu iz raznih nekro­ pol in pom em bnih nahajališčih in hkrati daje oceno znanstvene vrednosti teh p re ­ iskav. S statističnim i analizam i razpore­ ditve krvnih skupin je celò mogel uvrstiti posam ezne nekropole ali njih del v dolo­ čene etnične skupine, k a jti znano je, da je procentualna porazdelitev krvnih sku­ pin A B O p ri različnih etničnih skupinah različna. Po kronološki pripadnosti izvira ko st­ n i m aterial iz grobišč m adžarskega zgod­ njega srednjega veka, poznega obdobja preseljevanja narodov, langobardskega obdobja, zgodnjega obdobja selitve naro­ dov, kasnorim skega obdobja ter različnih prazgodovinskih obdobij tja do paleo­ litika. Po krajevni provenienci jih je — razum ljivo — največ iz M adžarske, p a tu d i iz Jugoslavije, Italije, ZR N em čije in SSSR, skupaj več k o t 5000 analiz. Zanim ivo je, da kosti raznih tipov pračloveka ( »A rchanthropus« ) niso dale antigenih reakcij, razen kosti H o m o erectu s palaeohungaricus, ki so dale rahlo reakcijo z anti-H diagnostičnim se­ rum om . T re tji del je posvečen zaključkom in v njem avtor razm išlja o vrednosti in sm iselnosti teh raziskav, ki so že dobro utečene, in p rih a ja do zaključka, da re­ zultati opravičujejo delo, saj sm o tak o dobili nove paleoantropološke podatke o distribuciji krvnih grup m ed raznim i populacijam i v d aljn ji preteklosti in s tem tudi m ožnost etnične opredelitve kot dopolnilo osteološki tipizaciji. Tako lahko tudi sprem ljam o sprem em be v di­ strib u ciji krvnih in genskih skupin v po­ pulaciji nekega k ra ja ali po k rajin e skozi dolga obdobja in tako zasledujem o n jen o etnogenezo ozirom a katere etnične sku­ pine so vse prispevale svoj delež k da­ našn ji populaciji. K dor bi se hotel poglobiti v to proble­ m atiko, m u je n a voljo obsežen biblio­ grafski seznam literature, tako tiste, ki obravnava splošno problem atiko serolo­ g ie , k o t specialne, ki zadeva paleosero- logijo in njeno problem atiko. P reseneča velik delež m adžarske literature. K njiga je v celoti pisana v angleščini in zato do­ stopna vsej svetovni javnosti. O tem delu, ki je h k rati obširna in­ fo rm acija in še dober priročnik za delo, nehote uhajajo m isli n a pestro etnoge- netsko pretek lo st našega ozem lja in B al­ kana sploh. Le strokovnjaki vedo, koliko etničnih skupin je prešlo to ozem lje in se n a njem ustavilo, se stopilo s p re jš­ n jim i in izginilo. Saj nam že jezikovna in dialektološka p estro st in enako bo­ gastvo folklore in ljudske glasbe to po­ trju je jo . Paralelne kom parativne študije vseh teh etnoloških elem entov p a bi lepo dopolnjevale paleoserološke raziskave. K ako hvaležna raziskovalna tem atika bi bila to za enega ali več paleoantropolo- gov, če bi paralelno z osteološkim i razi­ skavam i naših nekropol obdelali tu d i n ji­ hovo serološko in genetsko stran. Prav gotovo bi naše ozem lje dalo izjem no po­ m em bne rezultate. A lo jz Š er cel j Jo sef K lim a, Lidé M ezopotämie. Ce­ stam i davné civilizace a kultury pri E u fra tu a Tigridu. Orbis. P raha 1976, vel. 8°, 335 strani, 16 barvnih, 16 črno-belih prilog. Avtor (ro jen le ta 1908) je svojo aka­ dem sko p o t začel k o t rim skopravnik in se kot ta k tudi h ab ilitiral na K arlovi univerzi v Pragi. M ed svojim študijem je po stal tu d i slušatelj in učenec slovečega češkega o rien talista profesorja B edricha H roznega (1879—1952). Le-ta se je bil že leta 1905 habilitiral n a dunajski univerzi k o t priv atn i docent za sem itske jezike s posebnim upoštevanjem klinopisnega študija. N ajbolj se je p a B. Hrozny pro­ slavil v letih 1915— 1919, ko je odkril, da je hetitski jezik, v katerem je napisana večina napisov n a glinastih ploščicah, iz­ kopanih v razvalinah nekdanje hetitske prestolnice m esta H attu šaša (blizu vasi Bo#azköi, sedaj m esta Bo#azkale), indo­ evropski. Ko je H rozny po letu 1919 po­ stal profesor v Pragi, je km alu zbral okrog sebe lepo število sodelavcev, med katerim i sta bila za asiriologijo najbolj vidna L ubor M atouš in Josef Klima. M edtem ko se je L. M atouš poglobil v filologijo, se je Josef K lim a usm eril v proučevanje babilonskih in sum erskih pravnih spom enikov. Tako se je odlo­ čil za pot, ki je za n jo zaoral ledino na­ jin skupni očetovski prijatelj profesor Pavel K oschaker (1879—1951). Ta je za­ govarjal načelo in ga nato sam uresničil, d a m ora pravni zgodovinar obvladovati jezike, v katerih so pisani klinopisni pravni spom eniki, ako naj bo njegovo delo zares solidno. Z obem a učenjakom a je J. K lim a ostal tra jn o v p rijateljskem razm erju. J. K lim a se je km alu posvetil popolno­ m a proučevanju klinopisnih tekstov, zla­ sti ko je postal izredno agilen član Ori-