#  Na podlagi izsledkov o temeljnih pote- zah abstraktne ljubezni, ki jih je Dušan Pir- jevec izoblikoval v svoji študiji Bratje Kara- mazovi in vprašanje o bogu, je o dejavni lju- bezni kot njenem diametralnem nasprotju moè sklepati, da gre pri njej za ljubezen do konkretnega èloveka in ne do predstave ali ideje o njem. Dejavna ljubezen daje prednost eksistenci pred esenco in zato eksistence tej esenci ne prilièuje. Natanènejše poteze Pir- jevèevega razumevanja dejavne ljubezni nam bo posredovalo nadaljevanje razprave. +    "         Dejavni ljubezni gre po Pirjevcu “pred- vsem za `ivljenje, in sicer za `ivljenje pred lo- giko, razumom in smislom, kar vse pomeni, da je za to ljubezen in v njej bivanje pred bistvom in mimo le-te oziroma eksistenca pred esenco”1 . V utemeljitev teze, da gre zato v dejavni ljubezni v nasprotju z abstraktno ljubezni- jo dejansko za èloveka, navaja Pirjevec po- govor med Aljošo in Ivanom: “’Še predobro te razumem, Ivan: z notra- njostjo, z drobovjem se ti hoèe ljubiti — to si èu- dovito povedal in strašno me veseli, da se ti to- likanj hoèe `iveti’, je vzkliknil Aljoša. ‘Mislim, da bi morali vsi na svetu najprej vzljubiti `iv- ljenje.’ — ‘Vzljubiti `ivljenje bolj kakor njegov smisel?’ — ‘Vsekakor, najprej vzljubiti `ivlje- nje, potlej šele logiko, kakor ti praviš, vseka- kor pred logiko, kajti šele potlej morem doje- ti njegov pomen. Vidiš, to se mi `e davno svita. Polovica tvojega posla je opravljena, Ivan, in dobljena: `iveti ti je drago. Zdaj se moraš po- truditi še za drugo polovico, pa boš rešen.’”2 Iz citiranega odlomka je po Pirjevcu raz- vidno, da Dostojevski skozi Aljoševe bese- de poka`e, da po njegovem šele ljubezen do eksistence vodi do odkritja njegove esence. Iz tega Pirjevec izpelje, da je dejavna ljubezen “takšno razmerje do èloveka, ki mu je veè do eksistence kot do esence”3 . V nasprotju z ab- straktno ljubeznijo zato “dejavna ljubezen èlo- veka ne ljubi le, kolikor je uresnièenje ideje ali bistva, ne ljubi ga le, kolikor si je v njem in z njim pojem pridobil svoje sebi ustrezno bi- vanje oziroma eksistenco, marveè ga ljubi, ker in kakor `e preprosto je in niè veè”4 . Ker je dejavna ljubezen po Pirjevcu takšna ljubezen, ki èloveka ne ljubi zaradi doloèe- nih lastnosti ali zaslug, paè pa “ga ljubi, ko- likor je in niè veè”5 , in ker je torej “zaveza- na ravno temu je”6 , ki zanj “smemo uporabiti tudi temeljno besedo sleherne filozofije in to je: bit”7 , Pirjevec sklene, da “dejavna ljubezen ljubi èloveka zgolj v biti”8 . V potrditev teze, da je dejavna ljubezen neloèljivo vezana na razse`nost biti, navede Pirjevec misel iz pred- smrtnih razmišljanj starca Zosime: “Enkrat v neskonènosti, ki je ni mogoèe izme- riti ne s èasom ne s prostorom, je bila nekemu du- hovnemu bitju, ko se je pojavilo na zemlji, dana zmo`nost, da bi si bilo reklo: ‘Sem in ljubim.’ En- krat, samo enkrat mu je bil dan trenutek dejavne, `ive ljubezni in za to mu je bilo dano zemeljsko `ivljenje in s tem vred èasi in roki.”9 .  /        "     %"      , - .    Medtem ko je v abstraktni ljubezni po Pir- jevcu bivajoèe sredstvo, s katerim naj se ure- snièi neka ideja, in torej lahko “bistvo ali ideja odloèata o biti in nebiti vsega, kar je”10 , tako da ima “ideja pomen biti ”11 . V dejavni lju- bezni pa “ne vlada biti-za-nekaj, biti-nekaj- doloèenega, biti-po-neèem ali biti-iz-neèesa, marveè kratko in malo biti samo biti oziroma: zgolj-biti in niè veè” 12 . Dejavna ljubezen torej ljubi drugega “v zgolj-biti”13 . */ !         Tako najde Pirjevec v abstraktni in dejavni ljubezni dve razumevanji biti; v prvem pri- meru gre za bistvo, v drugem za zgolj-bit. V biti abstraktne ljubezni prepoznava Pir- jevec metafizièno bit, “ki je absolutno in vr- hovno bivajoèe, je vedno nekaj bivajoèega, se pravi, da je vedno nekaj èisto doloèenega in je potemtakem tudi vsebinsko natanèno doloèe- na, pa je zato neogibno, da vsega drugega bi- vajoèega ne le varuje pred nièem in ga ne do- pušèa le v bit, marveè ga hkrati tudi vsebin- sko natanko doloèa. Ne ‘stori’ samo to, da bi- vajoèe sploh je, marveè doloèa tudi, kaj da je. Doloèa tedaj tudi namen in pomen vsega, kar je. Zato reèemo, da je bit v tem primeru bit in bistvo obenem. Je bit in ideja hkrati. Ravno s tem dobita prav ideja in bistvo tisto moè, da odloèata o biti in nebiti vsega, kar je: zares je samo to, kar je v skladu z idejo”14 . Pri biti dejavne ljubezni pa gre po Pirjevcu za zgolj-bit, ki je v metafizièni biti abstraktne ljubezni kot absolutnem bivajoèem in spo- jini biti in bivajoèega “nekako navzoèa, vendar je prikrita in prikriva jo ravno to doloèeno bi- vajoèe, ki odloèa o biti in nebiti vsega, kar je”15 . Ravno dejavna ljubezen je po Pirjevcu ti- sta, v kateri se razkriva ta zgolj-bit, in sicer tako, da razpade absolutno bivajoèe in “v tem razpadu se razloèita bivajoèe in zgolj-bit”16 , tako da se lahko v polnosti razkrije “zgolj-bit, ki ni niè bivajoèega in je tedaj bit v razliki od bivajoèega”17 in ki se imenuje tudi bog.18                0 V dejavni ljubezni se torej zgodi konec metafiziènega obvladovanja, preurejanja in unièevanja bivajoèega v imenu metafiziène  Judita Karba: Oko 1, litografija, 2005.  # biti kot absolutno bivajoèega, ker se v njej dogaja “dopušèanje bivajoèega v zgolj-biti”19 . Da jo na ta naèin razume tudi Dostojevski, Pirjevec dokazuje z odlomki iz predsmrtnih nagovorov starca Zosime: “Brez slu`abnikov v svetu ni mogoèe `iveti, toda ravnati moraš z njimi tako, da bo tvoj slu- ga pri tebi duhovno svobodnejši, kakor èe sploh ne bi bil sluga. In zakaj ne bi mogel biti jaz sluga svojega sluge tako, da bo celo on to videl, pa brez vsakršne ošabnosti in vsakršne njego- ve nezaupljivosti? ’”20 Po Pirjevcu je slu`abnik “vedno zgolj funk- cija nekega procesa in mu pripada tisti naèin biti, ki se imenuje biti-nekaj in biti-za-ne- kaj”21 , iz tega sledi, da “slu`iti lastnemu slu- `abniku pomeni odpušèati ga iz biti-za-nekaj v zgolj-biti”22 . Stanje, ki se razpre v dejavni ljubezni, “svet dopušèanja v zgolj-biti”23 , Pirjevec izenaèi z izrazi, ki jih Dostojevski veèkrat uporabi — veselje, radost, raj. O teh radostnih stanjih, v katerih je èlovek, ki dejavno ljubi, govo- rijo Zosimov starejši brat Markel,24 starec Zo- sima25 in njegov obiskovalec Mihail.26 Po nji- hovih besedah èlovek vstopi v raj, ko spoz- na, da ‘je slehernik kriv za vse in vsakogar’. In ravno v tej formulaciji Pirjevec razbere bis- tveno sorodnost s temeljnim doloèilom de- javne ljubezni kot dopušèanjem v zgolj-biti.27 Ob tem se Pirjevec sprašuje, kje se zaène dejavna ljubezen, ta osvobojenost za zgolj- bit.28 Odgovor na to vprašanje najde s po- moèjo analize veè spreobrnjenj iz logike egoizma in destrukcije v logiko dejavne lju- bezni, in sicer pri Markelu (ob ovedenju sko- rajšnje lastne smrti), pri Zosimi (ob sramot- nem pretepu sluge Afanasija), pri Mihailu (ob sooèenju z oèitki vesti zaradi umora ljub- ljene `enske) in pri Dmitriju Karamazovu (v trenutku namere, da bi pobil oèeta). Tem štirim spreobrnjenjem je po Pirjevcu skupno èlovekovo sooèenje z nièem, v katerem èlovek do`ivi temeljito preobrazbo zato, ker se “v sreèanju z nièem èloveku vse bivajoèe in tudi èlovek sam razkrije prav glede na bit”29 . Ob sre- èanju z nièem se torej razkrije zgolj-bit, zato je ravno “niè ‘temelj’ /.../ dopušèanja v biti”30 .  Judita Karba: Oko 2, litografija, 2005.    Da je niè res (v) temelj(u) dejavne ljubezni Dostojevskega, se po Pirjevcu (po)ka`e tudi v kleèeèi prošnji za odpušèanje, h kateri spod- buja Zosima kot k enemu temeljnih dejanj dejavne ljubezni. V dr`i kleèeèe prošnje za odpušèanje, v kateri pride do razkritja zgolj- biti, se namreè èlovek izpostavi (tujemu) uni- èevanju, torej nièu, iz èesar Pirjevec izpelje, da se “odpušèajoèe dopušèanje v bit in v zgolj biti se dogodi le v okro`ju razkritega nièa”31 . Brez razkritja nièa, torej brez ovedenja mo`nosti ne-biti, namreè èlovek sploh ne bi bil presunjen nad tem, da sleherno bivajo- èe sploh je, in tako je ravno niè tisti, ki raz- kriva bivajoèe glede na bit. Povedano dru- gaèe: “niè proizvaja bivajoèe v bit”32 , in sicer tako, da “ga osvetljuje s takšno posebno svet- lobo, ki se šele v njej bivajoèe potrdi ravno kot bivajoèe in se posebej poka`e v biti”33 . Ta niè je “drugo od bivajoèega, in sicer tako, da je bi- vajoèe ravno bivajoèe in potemtakem je le v raz- liki od nièa, ki ni torej sam res niè bivajoèe- ga”34 , zaradi èesar je tudi zgolj-bit, ki se raz- krije ob tem nièu, tisti je na slehernem bi- vajoèem, nebivajoèa.35 In ker ta zgolj-bit ni nekaj bivajoèega, je niè, in tako po Pirjev- cu velja: “bit je niè in niè je bit”36 . Prostor razkritja (bivajoèega v) zgolj-biti je dejavna ljubezen, v kateri se “bit razode- ne kot svetost, èude` in skrivnost”37 in je to- rej prostor razodetja boga.38 Ta bog po Pir- jevcu ni metafizièna absolutna transcendenca, ki biva sama za sebe,39 paè pa je zgolj-bit, ki za svojo pojavitev rabi èloveka in njegovo de- javno ljubezen. V skladu s tem (pre)interpre- tira tudi vprašanje nesmrtnosti, ki je veza- no na vprašanje boga. Po Pirjevcu je èlovek nesmrten po delih de- javne ljubezni, v katerih se dogaja odpušèajoèe dopušèanje v bit in v biti. Z deli dejavne lju- bezni je “èlovek nesmrten, je zunaj okro`ja uni- èenja, ker je v ‘slu`bi’ biti, vendar tako, da je ta nesmrtnost `e tu, se pravi na zemlji, kakor tudi ‘raj’ in ‘nebeško kraljestvo’, ki o njih govori starec Zosima, nista nekje na oni strani, marveè sta `e tu”40 . Posmrtno ̀ ivljenje, o katerem govori sta- rec Zosima, je tako po Pirjevcu dopolnitev za- konitosti ‘niè proizvaja bivajoèe v bit’, ali po- vedano drugaèe: “ko èlovek umre, ostane tisti niè, ki privaja bivajoèe v bit”41 . Èlovek je torej v delih dejavne ljubezni pro- stor pojavitve boga ali zgolj-biti, ki se ka`e na ozadju nièa. In ker sta èloveku “niè in unièenje najbolj neposredno dostopna prav skozi njego- vo lastno unièenje, se pravi skozi smrt”42 , je “ubi- ti èlovek s svojo nasilno in muèno smrtjo naji- zvornejše in najbolj zavezujoèe razodetje zgolj- smrti in zgolj-nièa ter prav zato najizvornejše in najbolj zavezujoèe razodetje `ivljenja kot `iv- ljenja in biti kot take, pri èemer sta izvornost in zavezujoènost èisto neposredno razvidni pred- vsem iz dejstva, da se to razodetje obvezno do- gaja kot prihod boga, se pravi kot razodetje sve- tosti, èude`nosti, skrivnostnosti itd.”43 . In ker po Pirjevcu ravno èlovekova “na- silna smrt in njena muka potemtakem posve- èujeta `ivljenje in vse bivajoèe”44, je èlovek s tem, da je s svojo smrtjo “zavezujoèe prièe- vanje, da bivajoèe je in da je sveto in nedota- kljivo”45, “niè, ki pro-iz-vaja bivajoèe v bit”46, in kot tak sveta “`rtev najvišje dejanske dejavne ljubezni”47. Takšna sveta `rtev je (bil) Kristus, zato je èlovek “po svojem najglobljem doloèilu Kristus, in je samo v tem pogledu tudi imitatio Christi”48, zakljuèuje Pirjevec svojo interpre- tacijo romana Bratje Karamazovi Fjodora Mi- hajlovièa Dostojevskega. & "     "              Na podlagi podrobne analize Pirjevèevega razumevanja dejavne ljubezni, ki jo je raz- vil v svoji interpretaciji Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu, v kateri je skušal doje- ti razumevanje dejavne ljubezen pri Dosto- jevskem, se lahko slednjiè posvetimo njene- mu kritiènemu pretresu.   # Potrebno jo je premisliti na ta naèin zato, ker se nam skoznjo daje v razumevanje de- javna ljubezen Dostojevskega, to je njegovo razumevanje èlovekove temeljne bivanjske dr- `e, v kateri naj bi bilo prese`eno do skrajnega roba (samo)unièe(va)nja prignano `ivljenje,49 in sicer prek del dejavne ljubezni bli`njega, v katerih sta èloveku pri razpiranju prosto- ra za vstop blagodejne Bo`je ajgavph dani ra- dost in polno bivanjsko uresnièenje. Utemeljenost tega poskusa še temeljitej- šega premisleka Pirjevèeve dejavne ljubezni pa se ka`e v tem, da sprièo pomembnega vpli- va, ki ga je imela Pirjevèeva interpretacija na sedanji slovenski prostor, skoznjo ni posredo- vana zgolj mo`nost razumevanja dejavne lju- bezni Dostojevskega, temveè tudi mo`nost te- snejšega pribli`anja našemu samorazumevanju. Pirjevec je namreè s svojim razumevanjem dejavne ljubezni kot dopušèanja bivajoèega v zgolj-biti pomembno doloèil naše razumeva- nje vprašanja temeljne bivanjske dr`e po pro- padu zmagovitega pohoda komunistiène revo- lucije in z njo povezanih zastranitev v medè- loveških razmerjih, ki sprièo svoje nerazreše- nosti poglabljajo (`al izredno `ivo) polarizira- nost in s tem inhibiranost slovenskega naroda. V glavnini svojih del, v zlasti dognani ob- liki pa v spremni študiji k Bratom Karama- zovim Dostojevskega, je Pirjevec analiziral vprašanje preseganja unièevalske strukture revolucije in z njo zaznamovanih naèinov de- lovanja ter nanj z dejavno ljubeznijo podal odgovor. Tako njegova obravnava dejavne ljubezni za nas ni nekakšno neobvezujoèe analiziranje dejavne ljubezni Dostojevskega. Zadeva nas namreè temeljno, saj je rezultat tematizacije za slovenstvo kljuènega bivanj- skega vprašanja in nam je torej (lahko) navdih pri nadaljnjem iskanju.50        / "       0 Pirjevec je skušal z razvitjem svojega ra- zumevanja dejavne ljubezni preseèi unièeval- sko logiko revolucije in drugih sorodnih oblik urejanja (med)èloveške stvarnosti, ki dopuš- èajo in celo predvidevajo neomejeno razpo- laganje, manipuliranje in celo unièevanje (so)èloveka ter ostalega bivajoèega.51  Judita Karba: Oko 3, litografija, 2005.    Takšno obvladovalsko-unièevalsko logiko je našel v jedru revolucionarne akcije in v (ce- lotni naš svet doloèujoèe) moderne znans- tveno-tehniène proizvodnje.52 Vzrok za njuno obvladovalsko-unièevalsko naravo je po nje- govem v tem, da sta po svojem bistvu me- tafizièno dogajanje, utemeljeno v razumeva- nju biti kot absolutno bivajoèega, kot iden- titete biti in bistva.53 Z razumevanjem metafiziène biti kot biti, ki je ista z bistvom, je namreè dana mo`nost njune neidentitete in s tem potreba po njuni uskladitvi, to pa èloveku kot metafiziènemu subjektu, kar ta postane po ‘smrti starega boga ali bo`anskega absolutnega uma’54 , omogoèa, da se razglasi za njenega odposlan- ca, poklicanega izvršiti to identifikacijo celo z unièe(va)njem bivajoèega,55 ki ni veè ‘ne- dotakljiva Bo`ja ustvarjenina’ ali ‘nespremen- ljiv posnetek veènih idej’.56 Zato je po Pirjevcu, da bi presegli takšne obvladovalsko-unièevalske strukture èloveš- kega mišljenja in delovanja, treba preseèi me- tafizièno razumevanje biti. V tej metafiziè- ni biti namreè bistvo oziroma ideja zakriva (zgolj-)bit bivajoèega, zaradi èesar metafizika v bivajoèem ne vidi bivajoèega kot bivajoèega, temveè ga razume kot stvar povsem v slu`- bi ideje ali bistva.57 To bivajoèe je tako raz- polo`ljivo tudi za unièevanje, ki ga omogoèa metafizièno razumevanje nièa kot nièesa, v katerem je (zgolj-)niè zakrit. Po Pirjevèevem mnenju zato neomejeno razpolaganje in unièevanje bivajoèega pre- nehata ravno ob razpadu metafiziène biti, v katerem se razkrijeta (zgolj-)bit in (zgolj-)niè, ta razpad pa se zgodi ob sooèenju èloveka kot metafiziènega subjekta s smrtjo, z mo`nostjo konca, z nièem.58 V tem sooèenju pride do razkritja (zgolj-)nièa, na ozadju katerega se razkrije tudi (zgolj-)bit bivajoèega.59 Gre za (na novo odkrito pozabljeno) ra- zumevanje biti kot nebivajoèega, kot zgolj- biti, ki nima bistva in torej ni unièevalska ide- ja, kateri bi se moralo prilièevati bivajoèe, temveè to bivajoèe, uzrto ravno v luèi (zgolj- )biti, dopušèa tako, kot je. S tem ko je bi- vajoèe razkrito kot bivajoèe, torej v svoji (zgolj-) biti, namreè ne more biti veè pod- vr`eno razpolaganju ali celo unièevanju, temveè ga je treba dopušèati v (zgolj-)biti, kar se po Pirjevcu dogaja ravno v dejavni ljubezni. Dejavna ljubezen kot dopušèanje bivajoèega v (zgolj-)biti60 je torej tista de- javnost, v kateri naj bi prišlo do preseganja unièevanja, ki ga vrši metafizièni subjekt, sklicujoè se na metafizièno bit.       !        Za Pirjevca je vprašanje premag(ov)anja metafizike, na katero je skušal odgovoriti s svojim razumevanjem dejavne ljubezni, te- meljna tema njegovega poglavitnega dela, to je interpretacij evropskih romanov od leta 1964 do leta 1977.61 Dostojevski je temu sorodno tematiko, vprašanje preseganja miselnosti podtalnega èloveka s pomoèjo dejavne ljubezni, obrav- naval zlasti v svojih publicistiènih delih62 in umetniških delih od Zapiskov iz podtalja da- lje.63 S polemiko zoper logiko ‘podtalnega èloveka’ se je Dostojevski boril “z raciona- lizmom evropske metafizike in utopijo huma- nizma”64 , ki (p)ostane rdeèa nit njegovih ve- likih romanov, to je romanov od Zloèina in kazni do Bratov Karamazovih.65 Dostojevski je zlasti ostro polemiziral z idejami utopiènih socialistov iz štiridesetih let in dogmatskih zagovornikov etiènega uti- litarizma iz šestdesetih let devetnajstega sto- letja.66 Njegova kritika je bila uperjena pred- vsem proti idejam utopiènega socialista in utilitarista Nikolaja Èerniševskega67 ter zoper teorije idealistov (zlasti proti hegeljanskemu pojmovanju zgodovine kot smotrnega pro- cesa in posameznika kot nosilca absolutne ideje oziroma kot orodja zgodovine).68 Zgosti   # se v kritiki ideje ‘kristalnega dvorca’ kot sim- bola racionalno urejene dru`be blagostanja, temeljeèe na prisili in nesvobodi.69 Pirjevca z Dostojevskim torej povezuje kritika obvladovalsko-unièevalskega naèina urejanja medèloveške stvarnosti, na podla- gi katere sta oba dva iskala naèin èloveške- ga mišljenja in delovanja, v katerem soèlo- vek ne bi bil veè orodje kakršne koli ideje.70 To kritiko je Dostojevski uresnièil v kritiki t. i. ‘humanizma podtalnega èloveka’, po ka- terem je sprièo odsotnosti vere v Boga ‘vse dovoljeno’, tudi neomejeno razpolaganje in (samo)unièevanje (so)èloveka. Pirjevec jo je udejanjil v kritiki abstraktne ljubezni metafiziènega subjekta, ki v imenu usklajevanja bivajoèega z metafizièno bitjo neomejeno razpolaga z bivajoèim in ga celo unièuje. Dostojevski je pogoj mo`nosti takšnega urejanja medèloveških razmerij, v katerem bi bili èloveku dopušèeni nedotakljivost in svoboda71 in ki ga je sprva iskal v ideji poè- venièestva, naposled našel v veri v Kristusa oziroma v izpolnjevanju Bo`je zapovedi de- javne ljubezni, s katero je v dopušèanju pro- nicanja Bo`je ajgavph v svet zamejeno ozi- roma prese`eno unièevalsko razpolaganje z vsem bivajoèim.72 Pirjevca pa je to prizadevanje pripeljalo do dejavne ljubezni, v kateri se namesto pri- lagajanja ali celo unièevanja bivajoèega me- tafizièni biti dogaja dopušèanje tega bivajo- èega v (zgolj-)biti.    "   "                   /"     %      Pirjevec si je torej po zgledu Dostojevske- ga prizadeval najti odgovor na vprašanje, ka- tero je tisto ravnanje, s katerim je moè za- jeziti, èe `e ne povsem ukiniti èlovekovo sa- movoljno razpolaganje z vsem bivajoèim ozi- roma njegovo unièevanje. Ob tem se postavlja vprašanje, ali ga je tako kot Dostojevski s svojim razumevanjem dejavne ljubezni našel tudi Pirjevec. Èeprav je Pirjevec misel o dejavni ljubezni kot (neob- vladovalsko-neunièevalskem in globoko osre- èujoèem) dopušèanju bivajoèega v biti do- konèno razvil ravno ob Dostojevskem,73 se njuna misel razide na odloèilni toèki. Zato se to vprašanje zastavlja z dodatno ostrino. Kot je razvidno iz analize njunega razu- mevanja dejavne ljubezni, je temelj presega- nja èlovekovega obvladovanja in unièevanja bivajoèega pri Dostojevskem o`ivitev vere v Boga in dopušèanja Bo`jega delovanja v èlo- veškem `ivljenju, pri Pirjevcu pa sooèenje s smrtjo oziroma zgolj-nièem, v katerem èlovek odkrije mo`nost oziroma nujnost dopušèanja bivajoèega v (zgolj-)biti. Pirjevec namreè za temelj dejavne ljubezni ni mogel veè postaviti (vere v kršèanskega) Boga,74 tako kot je to storil Dostojevski.75 Kajti po njegovem je judovsko-kršèanski Bog76 v evropski metafiziki razumljen kot ab- solutno bivajoèe oziroma metafizièna bit, ki daje in doloèa bit in bistvo vsemu bivajoèe- mu,77 se pravi kot tisti, v katerem metafizièni subjekt (lahko) utemeljuje svojo spreminje- valno-unièevalsko akcijo.78 Pirjevec ga imenuje bog abstraktne lju- bezni, bog, ki kot hkratnost stvarnika in ideje ne samo da daje bivajoèemu bit(i), temveè doloèa tudi njegovo bistvo, s tem pa èloveka napeljuje na misel o spreminjevalni akciji, s katero bi se dalo oziroma bi bilo treba us- kladiti padlo bivajoèe z od Boga danim bis- tvom ali ga celo unièiti, èe se temu izneve- ri. To se praviloma tudi dogaja, in sicer zato, ker bivajoèe temu bistvu ‘nikoli ne more us- trezati’ in zato med njima vlada ‘neukinljiva razlika’, meni Pirjevec. Zato išèe rešitev iz obvladovalsko-unièe- valske logike v dejavni ljubezni79 kot dr`i,     utemeljeni v zgolj-biti oziroma bogu mitièno pesniške govorice,80 ki kot neskonèno usmi- ljenje bivajoèemu dopušèa, da je, torej ga do- pušèa v zgolj-biti. V delih dejavne ljubezni po Pirjevcu èlovek, presunjen od razodetja zgolj-biti,81 dopušèa to bivajoèe v (zgolj-) biti,82 in sicer na naèin izroèitve samega sebe (v zgolj-biti), s èimer soèloveku omogoèi, da tudi on pride k sebi (k zavedanju samega sebe v zgolj-biti). Vendar Pirjevec s tem razumevanjem de- javne ljubezni ne dose`e `elenega, namreè preseganja metafizike oziroma v njej uteme- ljenega èloveškega obvladovalsko-unièeval- skega ravnanja (z bivajoèim), èesar se zavé `e sam in na kar opozarjajo tudi njegovi in- terpreti.83 Dejavno ljubezen namreè utemeljuje v zgolj-biti, ki za svoj obstoj oziroma pojavi- tev potrebuje èloveka oziroma njegova dela, in sicer dela dejavne ljubezni.84 Natanène- je, zgolj-bit potrebuje èlovekovo (nasilno) umiranje, v katerem se po Pirjevcu v najbolj izvorni in zavezujoèi obliki dogaja razodetje zgolj-nièa in zgolj-biti ter s tem razodetje sve- tosti in nedotakljivosti bivajoèega, zaradi èe- sar je èlovek sveta `rtev najvišjega dejanja de- javne ljubezni. S tako razumljeno dejavno ljubeznijo, utemeljeno v zgolj-biti, ki je odvisna od èlo- veka oziroma celo potrebuje njegovo nasilno smrt,85 pa Pirjevec ne samo da ne uspe za- mejiti samovoljnega obvladovanja in uni- èevanja bivajoèega, katerega nosilec je èlovek kot (po ‘smrti metafiziènega boga z nièimer zunaj sebe omejen) metafizièni subjekt, tem- veè to njegovo obvladovalsko-unièevalsko logiko celo opravièuje oziroma utemeljuje s tem, da razume unièe(va)nje (èloveka) kot (najvišjo mo`nost) akt posvetitve (njegove- ga) `ivljenja.86 Iz povedanega je razvidno, da Pirjevec s svojim razumevanjem dejavne ljubezni ni po- dal zadovoljivega odgovora na vprašanje te- meljne bivanjske dr`e, v kateri bi se dogajalo preseganje obvladovalsko-unièevalske logi- ke èlovekovega mišljenja in ravnanja. Pirjevèeva dejavna ljubezen, utemeljena v zgolj-biti, se je torej izkazala za problema- tièno, saj ne samo, da z njo ni mogoèe pre-  Judita Karba: Oko 4, litografija, 2005.  # seèi metafiziènih obvladovalsko-unièeval- skih struktur, temveè sama celo predpostav- lja unièevanje èloveka, zato je treba premi- sliti, kaj je Pirjevca pripeljalo do takšnega njenega razumevanja. Njegov izvor gre iskati na toèki, kjer se je Pirjevec od Dostojevskega (najbolj) odda- ljil, to je pri vprašanju temelja dejavne lju- bezni. Kajti èe jo Dostojevski utemeljuje v veri v kršèanskega Boga, je Pirjevec v temelj dejavne ljubezni polo`il (zgolj-)bit. Pirjevec tako odlomke iz romana Bratje Karamazo- vi, v katerih je govor o kršèanskem Bogu ozi- roma v veri vanj utemeljeni dejavni ljubez- ni, preinterpretira v duhu razumevanja de- javne ljubezni kot èlovekovega dopušèanja bivajoèega v zgolj-biti. Po Pirjevcu se “bog èloveku ne razodeva kar sam po sebi, iz èesar neogibno sledi, da ne biva zgolj sam po sebi in èisto zunaj èloveka ter zunaj èloveške dru`be in èloveške zgodovine”87 . Bog “se ka`e samo v dejavni ljubezni in ne biva sam za sebe”88 in ravno v tem “je razlog, da ga je hotela ta študija (Bratje Karamazovi in vpra- šanje o bogu, op. T. K.) doumeti predvsem v pomenu zgolj-biti”89 . Zato po njegovem mnenju Markelove, Zosimove in Mihailove besede o raju90 ne govorijo o ‘onostranstvu v smislu kršèanske mitologije’, temveè oznaèujejo “raj na zemlji in je opredelitev tuzemskega èloveškega `ivlje- nja”91 oziroma “odpušèajoèe dopušèanje v bit in v biti”92 . Po Pirjevcu tudi besede teh treh junakov iz Bratov Karamazovih o tem, da je èlovek sprièo svoje velike grešnosti ‘resnièno kriv pred vsemi in za vse oziroma vsakogar’,93 kljub temu da je v njih govor o grehu in kriv- di, ne govorijo o stanjih, katerih izvor bi bilo potrebno iskati v kršèanski veri. Razlaga jih kot poziv k èlovekovi (v svobodni osebni od- loèitvi utemeljeni) odgovornosti za soèlove- ka,94 v kateri èlovek v izvorni svobodi, “ki je pri Dostojevskem prav odpušèajoèe dopušèanje v bit in je zato svoboda in osvobojenost za bit samo”95 , prosi za odpušèanje oziroma za do- pustitev v biti, kajti “odpušèanje je dopušèanje v bit in v biti”96 .  Judita Karba: Oko 5, litografija, 2005.    V tem odpušèajoèem dopušèanju v bit(i) gre po Pirjevcu za opis notranje logike de- javne ljubezni,97 v kateri se ‘udejanja’ bit,98 tako da je èlovek v ‘slu`bi’ biti.99 V najradi- kalnejši obliki pa je èlovek ‘v slu`bi biti’ ‘s svojo nasilno in muèno smrtjo’, ki je ‘naji- zvornejše in najbolj zavezujoèe razodetje zgolj-smrti in zgolj-nièa’ ter prav zato ‘na- jizvornejše in najbolj zavezujoèe razodetje `iv- ljenja kot `ivljenja in biti kot take’100 in s tem prostor nesmrtnosti.101 Tako po njegovem Dostojevski takrat, ko govori o posmrtnem `ivljenju, ne govori o onostranskem `ivlje- nju, temveè je to “bit, ki je niè” oziroma, po- vedano natanèneje, “ko èlovek umre, ostane tisti niè, ki privaja bivajoèe v bit”102 . V smislu razumevanja (nasilne) smrti kot prostora (pojavitve) `ivljenja kot `ivljenja Pir- jevec tudi (pre)interpretira Kristusovo `rtev na kri`u. Pri njej namreè po njegovem ni šlo za smrt Boga, temveè za nasilno smrt èloveka, v katerem se zgodi ‘udejanjanje nièa’, na ozadju katerega se lahko razodene zgolj-bit.103 Pirjevec s tem, ko na mesto kršèanskega Boga postavi zgolj-bit, ki je odvisna od èlo- veka oziroma njegove (nasilne) smrti, zao- bide element, v odnosu do katerega lahko pri- haja do (samo)omejitve obvladovalske samo- volje metafiziènega subjekta, kar naj bi se po mnenju Dostojevskega dogajalo ravno s èlo- vekovim dopušèanjem pronicanja Bo`je aj- gavph v svet.   Dostojevski je s sprejetjem kršèanskega Boga za temelj svojega razumevanja dejav- ne ljubezni, v kateri èlovek na naèin poni`- nega, skoraj zadr`anega ravnanja odpira pro- stor za vstop blagodejne Bo`je ajgavphv svet, jo je uspel razviti v tisto temeljno bi- vanjsko dr`o, ki presega unièevalsko logiko podtalnega èloveka. Medtem ko Pirjevec s svojim razumeva- njem dejavne ljubezni kot odpušèajoèega do- pušèanja v bit in v biti, v katere temelj je po- stavil izkušnjo (zgolj-)nièa in (zgolj-)biti, naj- bolj zavezujoèe razodete v èlovekovi (nasilni) smrti, ki ga je razvil svoji spremni študiji k romanu Bratje Karamazovi z naslovom Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu, ostaja znotraj zgolj-èloveškega horizonta brezmejne oziro- ma z nièimer zunaj sebe omejene osvoboje- nosti, ki vodi v metafizièno obvladovanje in unièevanje vsega bivajoèega. 1. Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu, v: Dušan Pirjevec, Evropski roman, Ljubljana, 1979, 613. 2. Dušan Pirjevec, n. d., 295–296. 3. Dušan Pirjevec, n. d., 613. 4. Dušan Pirjevec, n. d., 614. 5. Dušan Pirjevec, n. d., 614. 6. Dušan Pirjevec, n. d., 614. 7. Dušan Pirjevec, n. d., 614. 8. Dušan Pirjevec, n. d., 614. 9. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 413. 10. Dušan Pirjevec, n. d., 624. 11. Dušan Pirjevec, n. d., 624. 12. Dušan Pirjevec, n. d., 623. 13. Dušan Pirjevec, n. d., 623. 14. Dušan Pirjevec, n. d., 624. 15. Dušan Pirjevec, n. d., 624–625. 16. Dušan Pirjevec, n. d., 625. 17. Dušan Pirjevec, n. d., 625. 18. Prim. Dušan Pirjevec, n. d., 621. 19. Dušan Pirjevec, n. d., 625. 20. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 406. 21. Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu, v: n. d., 626. 22. Dušan Pirjevec, n. d., 626. 23. Dušan Pirjevec, n. d., 627. 24. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, Bratje Karamazovi I, Ljubljana, 1977, 368 sl. 25. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, n. d., 383 sl. 26. Fjodor Mihajloviè Dostojevski, n. d., 387 sl. 27. Prim. Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu, v: n. d., 629. 28. Prim. Dušan Pirjevec, n. d., 635. 29. Dušan Pirjevec, n. d., 637. 30. Dušan Pirjevec, n. d., 637. 31. Dušan Pirjevec, n. d., 638. 32. Dušan Pirjevec, n. d., 653.   #  33. Dušan Pirjevec, n. d., 653. 34. Dušan Pirjevec, n. d., 653. 35. Prim. Dušan Pirjevec, n. d., 654. 36. Dušan Pirjevec, n. d., 654. 37. Dušan Pirjevec, n. d., 693. 38. Prim. Dušan Pirjevec, n. d., 694. 39. Prim. Dušan Pirjevec, n. d., 687. 40. Dušan Pirjevec, n. d., 695. 41. Dušan Pirjevec, n. d., 698. 42. Dušan Pirjevec, n. d., 639. 43. Dušan Pirjevec, n. d., 697. 44. Dušan Pirjevec, n. d., 697. 45. Dušan Pirjevec, n. d., 698. 46. Dušan Pirjevec, n. d., 698. 47. Dušan Pirjevec, n. d., 699. 48. Dušan Pirjevec, n. d., 699. 49. Prim. tudi: Aleksander Skaza, Zapiski iz podtalja in ‘podtalje’ F. M. Dostojevskega, v: n. d., 172. 50. Prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 104 sl. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Pirjevèeva osnovna misel in njeno obzorje, v: Nova revija 45 (1986), 107. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 43 sl. 51. Prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 106 sl. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 40–41 sl. 52. Prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 111. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 43 sl. 53. Prim.: Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 104. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 43. 54. Prim. Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 53 sl. 55. Prim.: Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 108 sl. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 47. 56. Prim.: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 54. 57. Prim. Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 57 sl. 58. Prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 103. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 62 sl. 59. Prim. Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 63. 60. Pirjevec je misel o dejavni ljubezni kot dopušèanju bivajoèega v (zgolj-)biti razvil v študiji Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu, medtem ko je misel o dopušèanju bivajoèega v (zgolj-)biti razvijal `e nekaterih drugih spremnih študijah (k Cankarjevim Hlapcem, k Stendhalovem Lucienu Leuwenu, k Cervantesovem Don Kihotu in k Dostojevskega Bratom Karamazovim) (prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 105 sl., 116). 61. Prim. Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 42. 62. V zaèetku šestdesetih let se Dostojevski s svojo publicistièno in umetniško besedo kritièno odzove na revolucijska dogajanja v Rusiji: na študentovske nemire v Sankt Petersburgu ter na izdajanje in širjenje razglasov, v katerih revolucionar P. T. Zainèevski v imenu podtalne skupine Mlada Rusija prviè v ruskem tisku omenja republiko in poziva ljudstvo, naj ubije carja. Kritièen je tudi do podtaknjenih peterburških po`arov v letu 1862 in do delovanja podtalnih revolucijskih skupin, kakršna je bila v letih 1862 in 1864 delujoèa organizacija Zemlja in svoboda. V drugi polovici leta 1861 se zaostri njegova polemika z ruskima revolucionarnima demokratoma (N. Dobroljubovom in N. Èerniševskim). Ob izidu romana Besi (1871–72), katerega osrednja tema je analiza unièujoèega duha, ki vlada v delovanju teroristiène organizacije, Dostojevski v èasopisni polemiki ostro nastopi proti revolucionarnem radikalizmu ‘šestdesetih let’, zlasti proti radikalizmu ilegalne teroristiène organizacije Ljudski obraèun Neèajeva (prim. Aleksander Skaza, Zapiski iz podtalja in ‘podtalje’ F. M. Dostojevskega, v: n. d., 154, 169; prim tudi: Aleksander Skaza, Kronološki pregled `ivljenja in dela F. M. Dostojevskega, v: n. d., 291–293.) 63. Prim. Aleksander Skaza, Zapiski iz podtalja in ‘podtalje’ F. M. Dostojevskega, v: n. d., 153. 64. Prim. prav tam, 164, 172. 65. Prim. prav tam,147. 66. Prim. prav tam, 156, 173. 67. Prim. prav tam, 174, 193 sl. 68. Prim. prav tam, 187, 194. 69. Gre za simbol boljšega `ivljenja, o katerem sanja glavna junakinja romana Nikolaja Èerniševskega Kaj storiti? Iz zgodb o novih ljudeh (1863) in ki spominja na falansterijo iz Fourierjevega utopiènega sistema. Tematiko ‘kristalnega dvorca’ Dostojevski obravnava v Zapiskih iz mrtvega doma, Zapiskih o poletnih vtisih (1862–63) in Zapiskih iz podtalja ter posredno tudi v poznejših romanih (prim. Aleksander Skaza, Zapiski iz podtalja in ‘podtalje’ F. M. Dostojevskega, v: n. d., 169, 193, 195).     70. Prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 106. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 62. 71. Prim. Aleksander Skaza, Zapiski iz podtalja in ‘podtalje’ F. M. Dostojevskega, v: n. d., 169, 194. 72. O tem, da je Dostojevski odgovor na temeljna bivanjska vprašanja iskal in našel v posnemanju Kristusovega ideala ljubezni, prièa zapis iz bele`nice na dan `enine smrti 16. aprila 1864, to je v èasu kmalu po vrnitvi iz Sibirije (1849–1859). Prim. op. 392. Prim. tudi: Aleksander Skaza, Zapiski iz podtalja in ‘podtalje’ F. M. Dostojevskega, v: n. d., 155, 170–171, 174–175. 73. Prim. Ivan Urbanèiè, Pirjevèev poskus premaganja metafizike z dejavno ljubeznijo - II, v: Dialogi 4, 5, 6 (1990), 101. Prim. tudi: Marjan Ro`anc, Esej o ideologiji in Slovencih, o Fjodoru Mihajlovièu Dostojevskem in o ruski personalistièni misli, v: Nova revija 45 (1986), 120. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 75. 74. “Mesto in trenutek razkritja smrti in smrtnosti èloveškega bivanja pri neposrednem sooèenju z njo v pretresu groze smrti kot groze nièa, kakor reèe Pirjevec. To je toèka in trenutek preobrnitve èloveka k zavezujoèemu dogodku razkritja lastne mo`nosti in nemo`nosti biti v današnjem modernem svetu. Edinole na nji, torej na taki pretresujoèi zadetosti od razkritja smrti in nièa, lahko Pirjevec zasnuje svojo ‘rešilno’ misel dopušèanja biti ali dejavne ljubezni, saj se brez tega pretresa ne zgodi kot zares zavezujoèa. Kajti tudi zanj kot modernega èloveka in nekdanjega dejavnega revolucionarja je bil stari bog, torej metafizièni transcendentno utemeljeni absolutni um, mrtev; njegove postave, namreè nadèasno bistvo, ideja, resnica, smisel, pravica, zakoni, morala, spoznanje itd. pa so padle skupaj z njim. In s polomom revolucije je padlo tudi upanje v èlovekovo lastno dejavno ustvaritev novega sveta novega smisla, nove resnice in nove pravice itd. V taki ‘postrevolucijski’ travmatièni zdrsnitvi vsega v obupni nesmisel in brezciljnost brez vsake èvrste oporne toèke se kot edina nepremakljiva in nepremagljiva zadeva poka`e Pirjevcu samo še èlovekova smrt.” (Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 66.) 75. Prim. tudi: Janko Kos, Znanost in vera kot kulturni problem, v: Sodobnost 4 (1985), 34 sl. 76. Prim. Dušan Pirjevec, Bog ateistov, v: Bog v èloveški zavesti in `ivljenju. Zbornik predavanj s teološkega teèaja za študente in izobra`ence o aktualnih temah 1976/77 (priloga Biltena), Ljubljana, 1977, 149. 77. Prim. prav tam, 153. 78. Prim. prav tam, 158. 79. Prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 120 sl. 80. Prim. tudi: Dušan Pirjevec, Bog ateistov, v: n. d., 148, 159. 81. Prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 121. 82. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 119. 83. Prim. Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 142. Prim. tudi: Tine Hribar, Revolucija, katarza in imitatio Christi, v: n. d., 274. Prim. tudi: Janko Kos, Znanost in vera kot kulturni problem, v: Sodobnost 7 (1985), 1125 sl. Prim. tudi: Janko Kos, Umetnost in estetsko v postmoderni dobi, v: Sodobnost 8/9 (1991), 836 sl. Prim. tudi: Janko Kos, Umetnost in estetsko v postmoderni dobi, v: Sodobnost 12 (1991), 1114 isl. Prim. tudi: Branko Luèiè, Pirjevèevo pojmovanje dejavne ljubezni, v: Nova revija 111/112 (1991), 985. 84. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Dopušèanje biti. Pogovor z Dušanom Pirjevcem, v: n. d., 140 isl. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Pirjevèev poskus premaganja metafizike z dejavno ljubeznijo - I, v: Dialogi 1, 2, 3 (1990), 71 sl. 85. Prim: Ivan Urbanèiè, Pirjevèev poskus premaganja metafizike z dejavno ljubeznijo - I, v: n. d., 75. Prim. tudi: Ivan Urbanèiè, Pirjevèev poskus premaganja metafizike z dejavno ljubeznijo - II, v: n. d., 101 sl. Prim. tudi. Ivan Urbanèiè, Vprašanje revolucije in dopušèanje biti ali dejavna ljubezen, v: n. d., 75. 86. Prim: Ivan Urbanèiè, Pirjevèev poskus premaganja metafizike z dejavno ljubeznijo - II, v: n. d., 101 sl. Prim. tudi: Spomenka Hribar, Dušan Pirjevec in vprašanje o bogu, v: n. d., 170. 87. Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu, v: n. d., 631. 88. Prav tam, 687. 89. Prav tam, 687. 90. Prim. Dušan Pirjevec, Bratje Karamazovi in vprašanje o bogu, v: n. d., 627. 91. Prav tam, 628. 92. Prav tam, 634. 93. Prim. prav tam, 629. 94. Prim. prav tam, 632 sl. 95. Dušan Pirjevec, prav tam, 634. 96. Prim. prav tam, 634. 97. Prim. prav tam, 693. 98. Prim. prav tam, 694. 99. Prim. prav tam, 695. 100. Prim. prav tam, 697. 101.Prim. prav tam, 699. 102. Prav tam, 698. 103. Prim. prav tam, 698 sl.