Iv. Šega: Spomini na ,,prvi jugoslovanski učiteljski kongres". V spomenici, ki jo je izdala naša »bivša Zaveza« ob svoji dvajsetpetlet^ nici, čitamo na strani 86.: »Slavnosti odkritja Prešernovega spomenika v Lju« bljani se je udeležil vrli srbski tovariš Jovan P. Jovanovič, urednik Prosvete v Kragujevcu. Ob tej priliki se je sezna* nil z nekaterimi slovenskimi učitelji. Pogovarjali so se z njim in razpravljali o tem, kaj in kako bi se storilo v prilog medsebojnemu spoznavanju in zbližanju vsega jugoslovanskega učiteljstva. Ko se je vrnil Jovanovič v domo« vino, je napisal lep članek v svojem listu: Jedna misao i jedan predlog, kjer se zavzema za to, da bi pričelo jugoslo* vansko učiteljstvo vsako leto prirejati obče jugoslovanske skupščine in šolske razstave. Naša Zaveza je šla še dalje. Izku« šala je ustanoviti Jugoslovansko učitelj* sko zvezo. V to se ji je ponudila prilika, ko je praznovalo od 17. do 22. avgusta 1906 v Beogradu Učiteljsko udruženje 254etnico svojega obstanka in se je vr* šil I. kongres srbskega učiteljstva. To* variš Ivan Šega je stavil na XVIII. glavs ni skupščini Zaveze v Šoštanju dne 2. junija 1906. I. predlog: »Delegacija Zaveze avstr. jugoslo« vanskega učiteljstva, zbrana v Šoštanju, izvoli 4 člane, ki naj se udeleže srbskega učiteljskega kongresa v Beogradu dne 17. do 22. avgusta 1906. 1., da se dogo* vore o vsem potrebnem s srbskimi to* variši zaradi ustanovitve Jugoslovanske učiteljske zveze.« Predlog je bil sprejet in v deputa? cijo so bili izvoljeni: Milivoj Berbero« vič, Engelbert Cjangl, Luka Jelenc in Ivan Šega. Izvršuje ta sklep, je sklical priprav* ljalni odbor za snovanje Jugoslovanske učiteljske zveze ustanovni shod te zve* ze v Beograd. Povabil je vse zveze uči; teljskih društev bratskih jugoslovan* skih narodov, hrvaškega, srbskega in bolgarskega, da izvolijo delegate, ki se udeleže te konference, ki se je vršila dne 29. avgusta 1906. 1. Konferenco je otvoril tovariš L. Jelenc in predlagal za predsednika tov. Davorina Trstenjaka. Poročal je tov. Ivan Šega. Resolucija, ki je bila sprejeta kon« cem razgovora o ustanovitvi Jugoslo* vanske zveze se glasi: Učitelji Srbi, Hrvati, Slovenci in Bolgari, ki prisostvujejo I. srbskemu učiteljskemu kongresu, enodušno izre* kajo željo, da bi se učvrstilo in organis ziralo moralno edinstvo med jugoslo* vanskim učiteljstvom .Zategadelj poziv= Ijajo vse navzoče, da razmišljajo, kako bi se popularizirala ta ideja, in poziv* ljajo začasni odbor, ki je vodil to posve« tovanje, naj ukrene, da se skliče 1. 1907. ob velikih počitnicah prvi jugoslovan« ski sestanek, ki naj realizira to idejo. Poročevalec Ivan Šega je sestavil pravila, in začasni odbor jih je razpo* slal vsem jugoslovanskim učiteljskim zvezam s pozivom, naj se izražajo o njih. Savez hrvat. učit. društava v Za« grebu je odgovoril z dopisom z dne 20. februarja 1907. 1. št. 1. sledeče: Sre* dišnji ovaj odbor drži, da se Savez učit. društava jugoslavenskih zemalja ne mo» že ustanoviti pravilima, buduč da bi ta pravila morala steči odobrenje svih vlasti jugoslavenskih zemalja, sto je go« tovo nemoguče provesti. Predsednik začasnemu odboru, Dat vorin Trstenjak, se je takoj vdal Sa? vezu. Hotel je objaviti v tem smislu jus goslovanskemu učiteljstvu oklic in skli* cati 1. 1907. v Zagreb jugoslovanski učh teljski kongres v popolnoma drugačnem smislu, kakor smo bili sklenili v Beo* gradu. Podpis na tak oklic sta odločno odrekla Srb Jovan P. Jovanovič in Slo* venec Luka Jelenc. Od tega časa miruje ta ideja.« Natančneje ne bom opisaval poteka tega zgodovinsko prevažnega zborova* nja —- to sem storil že v »Učit. Tovar.« 1. 1906., a navesti hočem le to*le remis niscenco: Sedeli smo na vrtu restavra« cije »avstrij. carja«. V naši sredi je bil tud. pokojni Štibil-Vukasovič. Oovorili smo, ali se bo dala naša ideja oživo« tvoriti. Skušeni pokojnik je odgovoril: »Zdi se mi, da bomo prej še drugače govorili — a potem bo Vaša ideja meso postala«. In pri tem je pomenljivo s svojo sabljo potolkel po tleh. 5., 6. in 7. avgusta obhaja UJU svo* je praznične dneve v Ljubljani. Nehote se mi vzbujajo pri tej pri« liki nepozabni spomini, ki so se mi glo* boko utisnili v spomin in srce, da mis^ lim vedno in vedno na prekrasne dneve, ki smo jih preživeli v sedanji naši pre= stolnici, ko smo polagali temelj našemu sedanjemu UJU ... Dan 29. avg. 1906 mora naše učitelj* stvo zapisati z zlatimi črkami v svojo zgodovino, kajti tega dne je dalo ravno slovensko učiteljstvo podbudo za usta* novitev jugoslovanske učiteljske zveze.