glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva
LETO XVI
ŠTEVILKA 46 (558)
VELENJE, 28. NOVEMBRA 1980
CENA 5 DINARJEV
YU ISSN 9350-5561
»Domovina je dragocena,kot najlepša pesem, je toplejša kot dan in nežnejša kot ljubezen. 37 let je že stara naša domovina. Vsako leto smo se Z veliko ljubeznijo pripravljali na praznovanje našega najlepšega praznika. V vrste pionirjev je na ta dan sprejetih na tisoče cicibanov povsod po naši domovini. Letos praznuje naša domovina svoj rojstni dan brez svojega najljubšega človeka — tovariša Tita. Čeprav bi morali biti danes vsi veseli, se z grenkobo v srcu spominjamo nanj, ki je leta in leta sijal od sreče, ko je videl nasmejane obraze najmlajših pionirjev. Toda ne smemo se prepustiti žalosti. Tito je še vedno med nami. V naših srcih smo bogati. Veliko nas je naučil in želimo, da tudi mi najmlajši poka-
žemo, kako hočemo stopati po njegovi — Titovi poti. Rasli in delali bomo pod Titovo zastavo. Zastava, tista Titova, s krvjo prelita in zvezda peterokraka, to bo danes naš simbol, več vreden kot kdajkoli. Imamo to in veliko obvezujočo dolžnost do vseh, saj smo in ostajamo TITOVI PIONIRJI*« tako so dejali te dni, ko po vseh krajih naše domovine sprejemamo med pionirje naše najmlajše, na proslavi učenci osnovne šole Gustav Šilih Velenje. Enako slovesno, kot med sprejemom 117 cicibančkov tešolemed pionirje, je bilo tudi drugod in proslave so bile vsepovsod prežete z mislijo o Titu in obljubo, da bodo naši učenci še najprej ostali Titovi pioniiji.	(S. V.)
f Tito smo "J postali vsi mi!
Sedemintrideset let mineva od tistega zgodovinskega is dne, ko so bili položeni temelji novi, svobodni socialistični B Jugoslaviji.
Oh letošnji obletnici rojstnega, dne nove Jugoslavije 1 ™ bomo delovni ljudje in občani prvič brez njenega tvorca — ■ našega dragega tovariša Tita. Ostali smo brez človeka, kije
I vselej vedel in znal svetovati — kako in kam. Umrlje človek, ostal paje TITO. v nas. ostalaje socialistična samoupravna s. skupnost, ostal je delavski razred, ostala je zveza komuni- ® stov. Tito smo poslali vsi mi! Zato danes tudi vemo — kako
i in kam!
Zveza komunistov in delavski razred bijeta odločno 1 bitko za gospodarsko stabilizacijo naše družbe. Zapletena ® mednarodna ekonomska in politična gibanja, konflikti in vojne r posameznih delih sveta, • vplivi mednarodnega
I kapitala in negativne posledice hitrega ekonomskega raz- | voja naše družbe so ustvarili položaj, ki zahteva kar najbolj I odgovorno obnašanje vseh nas pri razreševanju nalog na E področju tekočega gospodarjenja, investicijske politike.
I skupne in splošne porabe, povečanja produktivnosti dela. S skratka na vseh področjih, kjer bomo notranji in zunanji 9 ekonomski in politični položaj Jugoslavije še utrjevali. Vse » to pa bomo lahko dosegli le po poti nadaljnjega razvoja
I samoupravljanja, delegatskih odnosov in demokratizacije I naše družbe. Naša edina pot je — Titova pot!
Tudi delovni ljudje in občani občine Velenje so doka- « . zali svojo pripravljenost, da uresničijo vse cilje. ki_so pred
I celotno našo družbo. Ta pripravljenost se je pokazala tako 1 na referendum u v aprilu, ko t vprecejšn jem po večan ju iz voza 1 v Gorenju in velikih naporih velenjskih rudarjev, da zago- ■ lovijo skupnosti dovolj premoga. Vsega tega ne bi bilo
I mogoče uresničevati oziroma dosegati brez visoko razvite $ razredne zavesti in pripravljenosti, da brezkompromisno S odpravljamo vse. kar ovira tak razvoj. Zveza komunistov ■ mora biti na čelu teh bitk, kajti samo tako bo ohranjala
Izaupanje in pripadnost delavskih množic njenim ciljem.
To pomeni, da se-bomo še odločneje borili za uvelja- R vljanje takšnega družbenoekonomskega in samoupravnega *■
I položaja delavca, kot ga opredelujejo naša ustava, zakon o združenem delu ter sklepi in stališča kongresov zveze ko- I munistov Jugoslavije in zveze komunistov Slovenije.
A loj z Kikec
L	predsednik občinske g
konference ZKS Velenje I
Komentar tedna
Večja produktivnost
Med obravnavo gospodarskih dosežkov prvih devetih mesecev letos so v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela v občini Velenje ocenjevali tudi uresničevanje nalog, ki so jih bili zapisali v programe gospodarske stabilizacije. Vse več je samoupravnih sredin, kjer že ugotavljajo uspešnost tovrstnih prizadevanj, čeprav, kot poudarjajo, zagotovo še niso izkoristili vse možnosti za boljše gospodarjenje. Ne manjkajo pa tudi kolektivi, ki bi jim bile, kot vse kaže, še kako dobrodošle nove pobude za boljše delo in gospodarjenje.
Ena temeljnih značilnosti gospodarskih gibanj v Šaleški dolini v obdobju januar-—september 1980 je tudi, kot kažejo zadnje ocene, porast produktivnosti dela. To je za pogoje, v katerih posluje večina delovnih kolektivov, zagotovo nadvse spodbudno. Za leto$ je bila, bodi mimogrede omenjeno, predvidena okrog 7 odstotna stopnja porasta družbenega proizvoda ob 2,5 odstotni stopnji rasti zaposleni. Družbeni proizvod je pravzaprav takšen, kot je bil načrtovan, zaposlenost pa je nižja od tiste, ki je bila določena. Se pravi, da je produktivnost dela porasla ob predvidenih 3,5 % na okrog 5 %. To pa istočasno pomeni tudi povečanje deleža produktivnosti v družbenem proizvodu.
» Tega v zadnjih letih nismo nikoli dosegli, vedno smo povečevali družbeni proizvod na račun zviševanja števila zaposlenih, pri tem pa je padala produktivnost dela. Ker je bila dosežena letošnja rast produktivnosti dela v zaostrenih pogojih gospodarjenja se poraja vprašanje, ali v preteklosti pri zaposlovanju nismo ravnali neodgovorno«, je poudaril na zadnji seji občinske konference ZKS predsednik velenjskega občinskega izvršnega sveta Franjo Kljun.
Gotovo je, da moramo storiti vse, da bi tudi za naslednje srednjeročno obdobje zadržali stopnjo rasti produktivnosti dela, doseženo v letošnjih prvih devetih mesecih. To prav gotovo ne bi pomembno vplivalo samo položaj in nadaljnji razvoj posameznih kolektivov, pač pa tudi na položaj in razvojne možnosti gospodarstva Šaleške doline.
Letos doseženo povečanje produktivnosti dela za skoraj 43 % v primerjavi z načrtovanim pa je najbolj zgovoren dokaz za pravilnost trditve, izrečene na nedavni 22. seji občinske konference ZKS Velenje, da ne gre več samo za načelno, pač pa tudi z delom dokazano pripravljenost večine delavcev iz Šaleške doline za kar najbolj dosledno uresničevanje ciljev gospodarske stabilizacije.
Marijan Lipovšek
Ob dnevu republike
Povsod
■ v
praznično
Na vseh šolah naše občine so v teh dneh proslave združene s slovesnim sprejemom prvošolcev med pionirje. Proslave v počastitev praznika naše republike so tudi v krajevnih skupnostih in drugod. Tako se bodo krajani Šoštanja danes zvečer ob 19. uri zbrali v domu kulture na proslavi, ki jo prirejata krajevna skupnost in krajevna konferenca socialistične zveze. V kulturnem programu bodo nastopili mešani pevski zbor Šoštanj, godba Zarja in recitatorji.
Tudi v vseh krajih Zgornjesa-vinjske doline se marljivo pripravljajo na slavja ob jutrijšnjem prazniku. Nosilke priprav so krajevne konference SZDL. na prireditvah pa bodo seveda sodelovali učenci osnovnih šol. mladinci. člani kulturnih društev in drugi. Proslavese bodo v večini krajev vrstile danes zvečer. Dan republike bodo tako ali drugače proslavili tudi v vseh drugih sredinah.
Ob obletnici
Podelili plakete
Ob 30. letnici samoupravljanja je bila v sredo v domu kulture v Velenju proslava, na kateri so podelili plakete JOSIP BROZ TITO — 30 LET SAMOUPRAVLJANJA 19 delavcem, ki so
prispevali znaten delež k razvoju socialističnega samoupravljanja.
V kulturnem programu sta sodelovala kulturno društvo Ivan Cankar iz velenjske gimnazije in mešani pevski zbor iz Gorenja. Proslavo sta pripravila občinski svet ZSS in klub samoupravljal-cev Velenje.
70 novih članov
V počastitev dneva republike bo danes popoldne ob 17. uri v dvorani doma kulture v Velenju slovesen sprejem novih članov v Zvezo komunistov.
Krajši kulturni program bodo pripravili učenci osnovne šole Gustav Šilih Velenje.
Za 29. november, rojstni dan nove samoupravne socialistične neuvrščene Jugoslavije iskreno čestitamo
Izvršni svet skupščine občine Velenje Občinska konferenca SZDL Velenje Občinska konferenca ZKS Velenje
Občinski svet ZSS Velenje Občinski odbor ZZB NOV Velenje Občinska konferenca ZSMS Velenje Občinska konferenca ZRVS Velenje
OK SZDL Mozirje
Zasedanje skupščinskih zborov
Kritično o delu
Osnutek statuta v javno razpravo
Trenutno je dejavnost socialistične zveze Gornje Savinjske doline usmerjena v pripravo in izvedbo programskih konferenc v krajevnih konferencah SZDL, ki jih krajevne skupnosti večinoma združujejo z zbori občanov in na njih temeljito razpravljajo o najpomembnejših planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje. Na konferencah obravnavajo in sprejemajo dopolnitve pravil in imenujejo delegacije za delegiranje v občinsko konferenco. S tem bodo zadostili predlaganim spremembam statuta republiške konference SZDL. Poleg tega se seznanjajo še z zunanje-politično informacijo.
Največ časa in pozornosti na konferencah namenjajo oceni svojega dela v preteklem obdobju in oblikovanju programskih smernic za bodoče delo." Ob tem velja poudariti, da tokrat sprejemajo le okvirne programe in jih bodo kasneje na sejah svojih predsedstev dopolnili s smernicami, ki jih bo po končanih programskih konferencah v vseh krajih izoblikovala občinska konferenca na svoji programski seji.
»NAŠ ČAS« glasilo SZDL. izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje. p.o.. Velenje. Cesta Františka Foita IO.
»NAŠ ČAS« je bil ustanovljen I. maja l%5; do 1. januarja 1973 je izhajal kor štirinajstdnevnik »ŠALEŠKI RUDAR«, kot tednik pa Izhaja »NAŠ CAS« od 1. marca 1973 naprej.
UREDNIŠTVO: Marijan Lipovšek (direktor in glavni urednik). Stane Vovk (odgovorni urednik). Janez Plasnik. Tatjana Podgoršek. Boris Zakošek in Mira Zakošek (novinarji).
Jzhaja ob petkih.
Uredništvo in uprava Velenje. Cesta Fratiška Foita 10. telefoni (063 ) 850 — 087, 850 — 316. 850
—	317. Brzojavni naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 5 dinarjev, letna naročnina pa 210 dinarjev (za tujino 420 dinarjev).
Žiro račun pri SDK. podružnica Velenje, številka 52800 — 603
-	38482.
Grafična priprava, tisk in od-prema: ČGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Za »NAŠ ČAS« se po mnenju Sekretariata za informacije izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 z dne 8. februarja 1974 ne plačuje temeljnega davka od prometa proizvodov.
V ocenah preteklega delovanja povsod najbolj kritično poudarjajo delo družbeno političnih organizacij, delegacij in drugih sestavin krajevne samouprave. Tako v ocenah, kot v delovnih programih, so v ospredju stabilizacijska prizadevanja, v vseh krajih podrobno razčlenjujejo kaj so doslej že storili na tem področju in kaj bodo še morali. Nikjer seveda niso pozabili na oceno zahtevnih nalog pri spre-jemmanju planskih dokumentov, precej časa so namenili krepitvi družbeno-ekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in pri tem še posebej izpostavili hišno samoupravo. Poudarjena je tudi aktivnost socialistične zveze pri uveljavljanju usmerjenega izobraževanja, zlasti kritično pa ocenjujejo dosedanje delovanje delegatskega sistema in bodoče naloge, ki jih bodo morali uresničiti za nadaljnjo vsebinsko krepitev delegatskih odnosov. Vsa dognanja s teh konferenc bodo v začetku decembra strnili na programski seji občinske konference SZDL Mozirje.
Do konca leta bo občinska konferenca SZDL med drugim pripravila še tri problemske konference., Prva bo namenjena vzgoji in izobraževanju. Na njej bodo posebej poudarili zagotavljanje sredstev, zatem povezovanje osnovni!) šol z vodstvi krajevnih skupnosti in z družbenopolitičnimi organizacijami v posameznh krajih ter vključevanje krajevnih organizacij na osnovnih šolah. Spregovorili bodo še o problematiki vzgojno-varstvenega zavoda in o pripravah na uvajanje celodnevne šole. Naslednja problemska konferenca bo namenjena delovanju družbenih organizacij in društev v mozirski občini in zadnja zdravstveni in socialni problematiki v Gornji Savinjski dolini.
J. P.
V ponedeljek so se na 21. seji sešli delegati zbora združenega dela skupščine občine Velenje. Na obsežnem dnevnem redu pa so imeli obravnavo bilance prihodkov in odhodkov proračuna občine Velenje za obdobje januar — september 1980, predlog odloka o prispevku za pospeševanje kmetijstva v občini Velenje predlog odločbe z o ugotovitvi splošnega interesa, spregovorili pa so tudi o predlogu odloka o urbanističnem načrtu Šoštanja o zazidalnem načrtu Zavodenj in o pravilniku za izvajanje tega načrta. Največ besedi pa so delegati namenili novemu statutu občine Velenje, ki
naj bi v teh dneh šel v javno razpravo.
Delegati so na seji ugotovili, da je bilo gibanje prihodkov in odhodkov skupščine občine Velenje v devetih mesecih letošnjega leta v mejah dogovorjene in načrtovane porabe. Večji izpad je nastal pri dejavnosti ljudske obrambe predvsem zaradi nujnosti za izvajanje investicijskih del pri gradnji skladišča. Večja poraba pa je tudi na področju kulturno prosvetne dejavnosti, socialnega skrbstva, komunalne dejavnosti ter pri izvajanju nalog družbenopolitičnih organizacij, predvsem SZDL. Delegati so poudarili, da
bi morali načrtovalci pri načrtovanju programov predvideti zelo minimalna odstopanja, prav tako pa bi se morali stabilizacijsko obnašati na vseh področjih, tudi pri reprezentančnih stroških skupščine občine Velenje. V prihodnje nyj bi vsako prekoračitev obravnavali delegati na sejah skupščine.
Največ pozornosti so delegati na 21. seji zbora združenega dela skupščine občine Velenje namenili novemu statutu Velenje občine. V teh dneh naj bi šel tudi v javno razpravo, ki naj bi pripomogla. da bi predlogi in rešitve bili tako oblikovani, da bodo de-
jansko izražali potrebe, delno tudi želje in realnosti. Največ pozornosti daje kolektivnemu delu, ki ga je vseskozi poudarjal tovariš Tito. Osnutek statuta občine Velenje še ne zajema prilagoditve posameznim določbam predlaganim spremembam ustave. Zato bo komisija za statut naše občine takoj pripravila tudi predloge, ki bodo s temi dopolnili ustave usklajeni. Delegati so dolžni, da bo javna razprava potekala nemoteno in temeljitq. Zaključila naj bi se do 30. januarja prihodnje leto. Morebitne dopolnitve bo pojavni razpravi spet obravnavala občinska skupščina.	T. K.
Naloge sindikatov
Leto se izteka le časovno
Občinski svet zveze sindikatov Velenje čakajo do konca leta še pomembne naloge, ki jih bo treba uresničiti, vendar pa ob tem mislijo že na naloge v novem letu, saj je iztek leta le časovno merilo, za obračune rezultatov dela, medtem, ko stalne naloge tečejo dalje.
Že na republiškem svetu zveze sindikatov so bile dogovorjene nekatere enotne naloge, ki so skupnega pomena. Poleg nalog, ki so jih sindikati opravili pred nedavnim v zvezi z obravnavanjem rezultatov devetmesečnega gospodarjenja, prizade-
vanji za stabilizacijo našega gospodarstvo itd, so se dogovorili. da je treba dati v času do konca leta v in na začetku prihodnjega prednost predvsem naslednjim nalogam.
Najprej gre za nadaljevanje priprav na drugo sejo konference zveze sindikatov Slovenije, ki bo 17. decembra v Ljubljani in ki bo glavno pozornost namenila delitvi po delu. Nadalje namenjajo v tem času kar največjo pozornost tudi vprašanju gospodarske stabilizacije. Obravnave rezultatov gospodarjenja so sicer pokazale da se delavci z vso resnostjo spopadajo s tem vprašanjem, vendar pa je še tudi precej pomanjkljivosti. kijih bo potrebno do konca leta in v prihodnjem letu popolnoma odpraviti, da bi tako resnično dosegli čim boljše dosežke, vzporedno s tem tečejo tud.i aktivnosti v zvez-i s sprejemanjem srednjeročnih planskih dokumentov. kar je prav tako izredno pomembna naloga, saj gre za usklajevanje med načrti želja in načrti razvojnih možnosti oziroma za to, kako bomo delali in
živeli v naslednjem petletnem obdobju. Čisto sindikalna naloga v tem trenutku so priprave na letne članske sestanke osnovnih organizacij in konferenc osnovnih organizacij zveze sindikatov ter občinske organizacije zveze sindikatov.
.To so v tem trenutku prednostne naloge velenjskih sindikatov. čeprav enako pozornost namenjajo tudi drugim nalogam, ki tečejo v tem obdobju in se bodo nadaljevale v prihodnjem letu. Tu je treba med drugim omeniti družbenopolitično usposabljanje sindikalnih aktivistov. Prav v tem času so seminarji za sindikalne aktiviste oziroma člane izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikatov, da bi se čimbolje seznanili in usposobili za vsakodnevno dejavnost pri reševanju aktualnih nalog sedanjega in bodočega trenutka. Več pozornosti bodo v sindikatih namenili kulturi, saj je bilo doslej daleč premalo narejenega na tem področju. Nove naloge pa so pred sindikati, kot tudi drugimi, izvedba javne razprave o ustavnih dopolnilih, predlogu zakona o stanovanj-
skem gospodarstvu in osnutku družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva. Njihova dejavnost bo nadalje usmerjena v prizadevanje za uresničitev prizadevanj in nalog na področju usmerjenega izobraževanja. Pomembno pozornost pa bodo seveda namenili tudi pripravam na 3. kongres sa-moupravljalcev Jugoslavije, ki bo prihodnje leto.
Seveda pa bodo v sindikatih skrbeli tudi za druge stalne naloge. kot so področje rekreacije in oddiha, organizacija delavskih športnih iger. sodelovanje na množičnih trim akcijah ipd.
Skratka, pred občinskim z svetom zveze sindikatov Velenje oziroma pred vsemi sindikalnimi aktivisti so pomembne naloge, katere si bodo, kotje dejal sekretar občinskega sveta ZSS Velenje Janez Pukl, morali vsi skupaj prizadevati, da bi jih resnično dosledno uresničevali.
S. V.
Steklina se širi
Nujno dosledno spoštovanje ukrepov
Gradnja večnamenskega in dolgo pričakovanega objekta v Solčavi občutno kasni. Že sicer velika finančna obremenitev za Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo se bo tako zaradi novih podražitev še povečala. Kakorkoli že, stavba v predvidenem in dogovorjenem roku ne bo dograjena, prebivalci krajevne skupnosii Solčava pa si čimprejšnje otvoritve pre-potrebnega objekta še kako želijo. Poleg sodobne zadružne trgovine bodo v njem našla mesto tudi stanovanja, Solčavani pa bodo pridobili še prostore za pošto, ambulanto in za delo krajevne skupnosti.
.V zadnjem času se je steklina v Gornji Savinjski dolini močno razširila in zdaj že zajema celotno področje, vse do Logarske doline. Zlasti zaskrbljujoče je dejstvo, da so v zimskih mcsecih razmere za širjenje te nevarne bolezni najbolj ugodne in se bo število primerov zagotovo še povečalo. Velika previdnost in dosledno spoštovanje vseh sprejetih ukrepov je v tem času zato več kot potrebno. Pomanjkanje hrane
V mesecu boja proti alkoholizmu
Alkoholizem v delovnih organizacijah
Po
kratkem postopku bi se ga rada otresla, ne da bi pomislila, da je takšen postal pri njej zaradi premajhne skrbi za delavce. Zaradi tega je vsaka delovna organizacija izdelala program boja proti alkoholizmu. ki so ga podprle vse družbenopolitične organizacije in vodstveni kader. Ta program obsega seznanjenje vodstvenega kadra s sodobnimi pogledi na alkoholizem, spoznavanje te bolezni in tolikšno usposobbitev, da zna odkriti alkoholika že v zgodnji dobi odvisnosti in mu omogoči ustrezno pomoč. Vsak alkoholik mora biti deležen sodobnega skupinskega družinskega zdravljenja in celotne rehabilitacije. V vsaki delovni organizaciji morajo biti ustanovljene skupine ali klubi zdravljenih alkoholikov, ki so strokovno povezane z zdravstveno službo. Osnovna naloga teh pa je nadaljnja pomoč pri zdravljenju in rehabilitaciji posameznika. V programu so zapisani tudi ukrepi, ki strogo prepovedujejo popivanje med delovnim časom in na delovnem mestu, zmanjševati pa'se morajo tudi reprezen-tančntfizaloge. Posebno pozornost je treba nameniti vsem- tistim posameznikom, ki neupravičeno izostajajo / d"ela. koristijo deljen
dopust in pogosto odhajajo v bolniški stalež.
Nekatere delovne organizacije ta program tudi uspešno izvajajo, medtem ko druge še niso začele delati na tem področju.
Socialna služba sozda Rek Velenje je organizirala sestanek vseh vodij kadrovskih služb delovne organizacije in delavskega sveta Rek Velenje. Na tem sestanku je bil podan in sprejet predlog akcijskega programa boja proti alkoholizmu v letu 1980. Zaradi celovitih težav in tradicionalnega odpora je bilo dogovorjeno, da vodji kadrovske službe delovne organizacije RLV in delovne organizacije Eso organizirata sestanek kolegija, na katerega so vabljeni tudi strokovni delavci kadrovsko splošnega področja sozda Rek Velenje, ki bodo na sestanku podali podroben prikaz problematike alkoholizma in skupno oblikovali postopek za izvajanje akcijskega programa. Za vodstvene in vodilne kadre bodo vodje kadrovskih služb pripravile predavanje o sodobnih
pogledih na alkoholizem. V svojem internem glasilu so že objavili pogovor o težavnosti alkoholizma z delavci, ki delajo na tem področju. V samskih domovih so izvedli anketo o tem. kako
delavci preživljajo prosti čas. Z namenom, da se dosežejo kar najboljši rezultati zdravljenja zasvojenih delavcev, so pripravili pogovor s predstavniki obratne • ambulante Rek Velenje ter s predstavniki nevropsihiatrične bolnice Vojnik. Razgovor pa naj bi pripomogel tudi pri pravočasnem odkrivanju tistih delavcev, ki že imajo težave z alkoholom.
KLUBI ZDRAVLJENIH AL KOHOLIKOV
V naši c bčini delujejo trije klubi zdravljenih alkoholikov, ki imajo pel skupin. Skupine se sestajajo enkrat tedensko po eno uro. Vključevanje zdravljenega alkoholika v družboje končno cilj vseh naših prizadevanj. Naša želja je. da se alkoholik »reši« alkoholne odvisnosti in da kot enakopraven član človeške skupnosti zavzema v družbi tisto mesto, ki mu po njegovih prizadevanjih tudi gre. Klub zdravljenih alkoholikov je šola. ki prevzgaja alkoholika za njegovo vključevanje v družbo. Delo kluba samega je terapevtsko in vzgojno, ki ga alkoholik opravlja zaradi sebe, svoje družine in prijateljev. Alkoholik po tem, ko je prenehal piti velikokrat šele po več letih, prvič končno trezen presoja položaj, v katerem je in po
dolgem času prvič opaža omajane medčloveške odnose, ki jih je zrahljala njegova bolezen v družini in delovni skupini. Vse tisto, kar si je pokvaril z leti. se pač ne more popraviti čez noč. zato je pomembno, da se vsak član nauči, daje alkoholizem bolezen, ki terja dolgotrajno zdravljenje. Pri tem pa bolniku, ki se zdravi ne zadostuje le trdna volja, ampak se mora vključiti v klub zdravljenih alkoholikov. Alkoholik je namreč enkrat za vselej izgubil možnost kontrole nad alkoholnimi pijačami. zato je nevarnost reeidive vedno prisotna. Zaradi lega je povezava s klubom načeloma dolgotrajna.
Pri vračanju v družbo se zdravljeni alkoholik srečuje z različnimi odpori, ki jih mora premagovati. S svojim obstojem ogroža alkoholike, ki so mu nevoščljivi, ker živi srečnejše in se vzpenja po družbeni lestvici, zato si prizadevajo. da bi ga čimprej spravili v recidiv. Alkoholiki vidijo v njih neprijetne priče svojega obnašanja v alkoholnem opoju. Od družbe pričakujemo.da bo do zdravljenih alkoholikov bolj humana, poštena in da jih s svojimi nepremišljenimi dejanji ne bo želela pahniti v armado neuspešnih. propadlih in nesrečnih ljudi.
bo namreč povzročilo več stikov med divjadjo, januarja in februarja pa se bo steklina množično pojavljala zaradi parjenja in bt> pojenjala šele v aprilu. Posebno nevarnost povzročajo tudi črni za-koli, seveda nepregledanih živali, zato nekoliko večja mera odgovornosti tudi pri teh zadevah ne bi bila odveč.
Prvi primer stekline so v mozirski občini ugotovili 15. januarja v Mozirju. Od takrat pa do meseca oktobra so na tem področju ugotovili 24 primerov obolelih lisic, samo v mesecu oktobru pa kar 11. Stanje sc v tem in v naslednjih mesecih ne bo izboljšalo, zaradi že omenjenih razlogov se bo število obolelih živali gotovo povečalo. Poleg ugotovljene stekline pri pokončanih živalih so v Gornji Savinjski dolini letos zabeležili še celo vrsto primerov , ko so lisice napadle in ranile ljudi, domače živali in predvsem pse. Posebni varnostni ukrepi so bili seveda nujni. Ker vseh teh lisic niso uspeli ujeti in pokončati, iz njihovega obnašanja pa z gotovostjo sklepajo, da so bile obolele, so vse pse, ki so bili v stiku z njimi, takoj pokončali.
Pri tem velja povedati, da novi pravilnik o zatiranju te nevarne bolezni, predvideva več možnosti. Prva je ta, da živali, ki so bile v stiku z lisico, ponovno cepijo proti steklini in morajo nato tri mesece prebiti v strogi karanteni, druga pa je takojšnje pokončanje. Na medobčinski veterinarski inšpekciji poudarjajo, da so doslej pri občanih naleteli na znatno mero razumevanja in so večino živali na željo strank takoj • pokončali. V vseh primerih to seveda ni bilo možno. V Konjskem vrhu je na primer lisica na pašniku Jožeta Škrubeja tekala za govedom. Kljub temu, da ugrizov na živalih niso zaznali, so uvedli posebne ukrepe. Sem sodijo zapora dvorišča, ponovno cepljenje vseh živali. zaščita oskrbovalca, oddaja mle-da pod posebnimi pogoji, in stalni nadzor živali v obdobju treh mesecev. Naj torej na koncu še enkrat velja opozorilo vsem občanom, naj bodo v zimskem času še posebej previdni in naj odgovorno uresničujejo sprejete ukrepe, ki vsekakor niso sami sebi namen.
J. P.
Lisica se na cesti med Lučami in Solčavo ni ustrašila niti avta. Steklo žival
sta voznik in sopotnik očitno uspela pokončati.
■
Številka 46 (558) - 28. novembra 1980
29. november - praznik RepubUke
l\53
Iz svobode so se rojevale nove podobe
Otroške oči so verno zrle v mater, v njene roke. hrbet niso pa videle njenih oči. »Mama. kruha.« je rekel najmlajši. Mati seje trudno obrnila, si z zgarano roko obrisala roke in se nasmehnila. Tako žalosten in prazen je bil njen pogled. »Kruha, kruha bi rad. pa ga ni.« Otrok je zajokal, kot da bi vedel, da joka zaman. Nato je molče obsedel in strmel v prazno. Zdelo se muje. da. vsi kažejo in govorijo o nečem, česar ni. In iz tisoč resnic seje v trpljenju rodila nova Jugoslavija. Kalile sojo roke in ponižanja. srd in pogum ljudi, ki so vedeli za svoj cilj. Njen kalček je rasel v srcih zatiranih, razvijal seje vse bolj in bolj in končno je nastopil trenutek, ko se je morda ta hip ustavil čas. ko se je razlegel krik. prežet z radostjo, pogumom in smrtjo — ko seje rodila Republika. Objemale so jo roke delavcev, kmetov, ljubile sojo roke mater in jok otrok. Tako tiho in vendar ponosno je živela v njihovih srcih, trpela in se ponovno rojevala. Rodila se je zato. ker so ljudje hoteli svobode, otroci kruha in matere veselja. Za to pa so množice žrtvovale mnogo krvi svobodi, kije privihrala burno, v sebi pa je nosila nove misli in ideje: nosile so jo mogočne roke narodov in narodnosti Jugoslavije. ki so vedeli, kod gre njihova skupna pot.
Negovali so drobne gube njenega obraza, čuvali njena dejanja in pili moč iz njenih rok. Podarili so jo zemlji, ki je ječala po življenju brez okov in trpljenja, kije hlepela po veselju in sreči. Vsak. še tako droben kos zemlje, seje prepojil z njo in jo vsrkal v svojo notranjost. Ljudje so prebili oblak temnih slutenj. ki je zajel druge in uprli so se roki nasilja fašizmu.
Svoboda pa je rastla. Iz nje so se rojevale nove podobe naše domovine. Delavec je postal oblast in moč. Ljudje so verovali v napredek in ovrednotili delo. pobrali njegovo krono, ki je ležala v jarku in jo posadili na prestol iz tisočerih rok. ki so dišale po kruhu.
Otroci niso več prosili kruha, matere so jim ga odrezale velik kos. ki seje mehko topil v njihovih ustih.
Podobe strahu, sovraštva so počasi izginjale in se umaknile zadovoljstvu množic.
Včasih sc čudno zamislim. Hočem se vživeti v trenutek naše zgodovine, hočem občutiti trpljenje ob spominu na tisoče padlih, pa nc morem. Ne vem. kaj je gorje, strah in groza. Ne poznam lakote in udarcev škornjev, psovk kletvic iz umazanih ust okupatorja.
Pa vendar so me drugi naučili ljubiti mojo domovino. Ko sem bila še majhna, je bila moja domovina dom in mama. sedaj jc mnogo več. Vsak topel nasmeh, pozdrav ob hudi uri je moja. tvoja, vaša domovina.
Ne najdem toliko lepih besed, s katerimi bi povedala, kaj mi pomeni domovina. Objeti hočem vse njene lepote, včasih od narave razbrzdano življenje in tihoto miru. Pa ne morem. Njena podoba se mi je globoko vsadila v srce. Prodirala je polagoma in v meni rodila na tisoče odtenkov svojih lepot. To je življenje moje domovine, brez velikih besed.
Rada jo imam!
Alenka Skaza. 2. a
Tito živi, je z nami
Rojstvo domovine! To je trenutek, lu je tako zelo pomemben za vse nas, državljane Jugoslavije. To je zgodovinski dan, ki ga bomo stalno nosili v svojih srcih in zavesti. Vemo, da je bila od tega odločilnega koraka odvisna vsa bodočnost Jugoslavije.
Zgodilo se je v noči, v letu 1943, v malem mestecu Jajcu v osrčju Bosne. V zlu in strahotah vojne, iz trpljenja nedolžnih ljudi in junaškega boja partizanov je vzklila svobodna Jugoslavija. Ta zatiran narod se je dvignil. Odločil se je, da ne bo več prenašal nasilja in biča, ki ga je stoletja vihtel nad njim tujec. Dovolj je bilo ponižanja in tlačenja. Zdaj smo naredili temu konec. Svojo državo imamo in branili jo bomo do zadnje kaplje krvi. Zdaj se zravnajmo, ponosno dvignimo glavo, ki smo jo desetletja povešali. Pokažimo svetu, da si tudi mi znamo izboriti svoje pravice. Vedeli smo, da ni škoda ničesar, kar bomo žrtvovali za obrambo te naše zemlje.
Misel na domovino je borce venomer bodrila. V boju jih je spodbujala, jim dajala oporo. In ni bil zaman njihov boj. Prišel je tisti tako pričakovani dan, ko je po vseh mestih zadonela pesem svobode, pesem v pozdrav Titovi vojski, pesem v čast domovini!
Danes živimo v svobodni domovini. Sam svoj gospodar smo. V miru živimo in v miru zaspimo. Komu naj bomo za to hvaležni? Vam, borci, partizani, ki vam ni bilo žal iti iz toplega doma v hladen gozd, kjer je neprestano p režala smrt in kosila med vašimi vrstami. Vedeli ste. za kaj darujete svoja mlada življenja. Ta zemlja, po kateri danes brezskrbno stopamo, je prepojena s krvjo in v svoje naročje je sprejela trupla mladih fantov in deklet, naših vrstnikov, ki so se darovali za naš blagor. Niso poznali tega, kar poznamo mi, vedeli so, kaj je lakota. Mi tega ne vemo. Ko bi jim mogli mi vrniti vse, kar so nam dali! Največje bogastvo, ki smo ga sprejeli, je svododna domovina. Danes se mogoče ne zavedamo vrednosti te zemlje, na kateri živimo, naše svobode in enakopravnosti. Če pa bo prišel čas, ko bodo po naši domovini segali pohlepni tujci, se bomo zavedli, kaj nam pomeni rodna gruda. Takrat se bomo oddolžili našim prednikom. Vse svoje sile bomo usmerili proti vsiljivcem. S skupno močjo in trdno voljo ga bomo premagali, saj vemo, za kaj se bomo borili — za domovino.
Dan republike praznujemo letos brez našega voditelja in tvorca neuvrščene, samoupravne Jugoslavije — tovariša Tita. Čeprav ne stoji med nami in nas ne bodri z besedami, je tukaj, z nami. Ostale so njegove ideje in napotki, ostal je njegov nasmeh in prijateljski stisk roke. Tito živi. On je dal pobudo za nastanek naše države, vodil jo je. skozi leta trdnega boja in povojne izgradnje. Vodi jo še danes, kajti on je v naših srcih. Ce se bo treba boriti, bo z nami in vedno nam bo vstajala pred oči podoba junaškega vodje in borca za mir.
Tajda Lekše, 1 ji
Rojstno mesto naše Republike, Jajce
Domovina, svoboda, enakopravnost
Človek si sam, skozi dolga stoletja, kroji svojo zgodovino, ki je polna krvavih in pohlepnih obračunov med bogatimi in revnimi. V raznih zgodovinskih obdobjih lahko zasledimo razne človeške zmage, katerih se spominjamo, ali pa celo praznujemo še danes.
Za nas Jugoslovane je najpomembnejši praznik Republike. Iz meglenega jutra, ki je obdajalo rodno mesto naše republike, se je prebudil lep sončen dan, nato pa še lepša noč. V tej noči so se rojevali temelji naše Socialistične federativne republike Jugoslavije. 29. november 1943 je odloča! o našem današnjem življenju in o naši družbenoekonomski in politični ureditvi. Ponosni smo lahko na naše izkušene borce in naše sovrstnike, ki so nam pripravili takšno življenje. Hudo je bilo umirati mlad, poln življenja in delovne ustvarjalnosti. Toda svoboda je zahtevala žrtve, smrt je izbirala med vsemi — med izobraženci, preprostim kmečkim ljudstvom. Naša zemlja je bila prepojena s krvjo tistih, ki so vedeli, kaj pomeni domovina, svoboda, enakopravnost. Te besede je predobro poznal naš dragi tovariš Tito. Preprosto je govoril na drugem zasedanju AVNOJ. Ljudje so videli v njem ideal, ki jih : nikdar ni in jih nikdar ne bo razočaral. Nepozaben bo trenutek, ko so očetu neuvršrenosti podelili naslov maršal Jugoslavije.
Ko bereš razne knjige spominov zgodovine iz narodnoosvobodilne borbe, drugega zasedanja AVNOJA, se ti dozdeva, da si bil prisoten na idi pomembnih dogodkih. Misliš si, kako dvorana navdušeno ploska tovarišu Titu, Moše Pijadu. . . Kar naenkrat pa se zaveš in že si v današnjem svetu, svetu polnem nemirov, krivic zaradi nepomembnih stvari. Leto je naokoli. Spet se nam približuje 29. november. Za hip se spomnimo, kako smo sedeli kot prvošolčki na stolih, ki so bili v avli šole in nestrpno čakali, da nas bo tovarišica poklicala po imenu, nam zavezala okrog vratu rdečo rutico, na glavo posadili plavo Titovko, z značko ter z nasmejanim in želja polnim obrazom čestitala k sprejetju v pionirsko organizacijo.
Majda Zaveršnik, I. b
Okrašena z zamislimi naših ljudi
Jugoslavija. To je pojem miru v svetu. Je kot oaza sredi puščave, napolnjene z gorami kamenja. Kamorkoli greš, povsod te spremlja znana, zelena pokrajina. Povsod so ljudje, ki ti prijazno pokimajo v pozdrav in že se zatopijo v svoje opravilo. Jugoslavija so nepregledna vojvodinska polja, visoke Alpe, suhi Velebit. Žuboreči potoki. Vsega tega pa ne bi bilo, če se naši starši ne bi bili borili za neodvisnost, Id jih je dotlej spremljala le v željah in v neuspešnih poskusih osvobajanja izpod nadvlade tujih narodov. Naša država je mlada, in izognila se je podrejenosti in vplivu drugih, zaradi ljudi, ki so želeli živeti novo, lepše, svobodno življenje, brez strahu, da jih zaradi izražanja svojih misli zaprejo žandarji in jih pretepejo do nezavesti. Da želje ne bi bile utopija, so jih vsi skupaj začeli izpolnjevati, dokler so bile še sveže. Kdo ve, morda bi se z odlašanjem vnema in želje ohladile, pa ne bi bilo iz tega nič. Tako pa so sami začeli graditi svoj dom in domovino. Prav zato je naša domovina tako lepa. ker je okrašena z zamislimi naših ljudi, ki so tu živeli in delali. Hoteli so imeti lepo okolje. Posadili so drevorede, uredili parke, ki jim dajejo senco ob vročih dneh, zatočišče, ko so žalostni, prostor za razvedrilo. Lepo je gledati ljudi nasmejanih obrazov, vedrih misli. Takrat še deževen dan postane lepši, svetlejši in pozabiš na turobne misli. Toda niso vsi obrazi čisto srečni. Iz oči jim kljub nasmehu na ustih gleda žalost, otožnošt ob spominu na tovariša Tita. Bil je vodnjak, ki napaja žejno vas. bil je sonce, ki nas spravi v dobro voljo po dolgem deževju. Bi! jc naše vse.
Spet hodim po domovini, spet sije sonce, pada dež, a ona ostaja ista. Ljudje ostajajo isti. Včasih so se borili za pravice, danes se borijo za boljši jutri, za še lepšo domovino. Naj bo Slovenec, Hrvat ali Makedonec, po vseh žilah teče slovanska kri, v vseh mislih teče enaka trmoglavost, vztrajnost pri delu, želja po samostojnosti. Dokler bo to v nas. bo tudi Jugoslavija, kot jo danes pozna vsak. Če bomo pa otopeli v slepi veri, da nam nihče ne bo več stregel po svobodi, bo domovina postala črna, tuja, dežela žalostnih ljudi. Sonce bo ugasnilo in nebo bc jokalo ob pogledu na zapravljeno srečo ljudi, ki so že bili na poti k njenemu domu.
Upam, da se to nikoli ne bo zgodilo, da bo cel svet postal oaza miru, da bodo ljudje postali resnični ljudje in ne bodo več marionete v rokah spretnega lutkarja — zla.
.	Lidija Matijcc, 3. a
r
Na tej strani objavljamo razmišljanja dijakov Gimnazije Velenje o 29. novembru — prazniku Republike
Vedno ostaja Tvoja
Delavci, kmetje, rudarji — prvič država. Desetletja je hodil človek po svoji deželi, z ljubeznijo je hodil in se ji razdajal, a ko je hotel poklekniti in jo zaobjeti z rokami, je ni dosegel, v obraz ga jc udarila gospodarjeva pest, prvič, drugič, vsakič močneje. A tudi roke so postajale močnejše, krčeviteje so se zaživele v prst, jo grabile koža je postajala podplat, telo je sprejemalo udarce in jih vračalo. Človek se je boril, dokler se ni uresničila edina njegova pravica, dokler ni sam podal njen gospodar, si izboril že davno pripadajoče lastnine. Se vedno ni mogel do nje, a zatrdno je vedel, da bo, ko potepta in izžene tujce, njegova, samo njegova. Ponosno bo hodil po njej in z njo.
Danes se nam zde naše bitke manjše, ah pa morda, tudi ne vidimo njih (fravega pomena, tiste stavbe, ki jo izgrajujemo iz drobnih kamenčkov. Zgradba je večja, višja, a še vedno ostajamo neločljivo povezani s tistim prvobitnim, kar nosimo, vedno v sebi, z zemljo, z domovino. Domovina ostaja vedno, pa čeprav je revna ali požgana, puščava, ledenik, vedno ostaja tvoja domovina, ki pa ji želiš pomagati, želiš lepšo, vedrejšo. Želiš biti del naprednejše in humanejše družbe, ki ustvarja neločljivo povezana z vsem tistim, za kar se bori, ki gleda vedno naprej, strmi za napredkom in razvojem, ki ne zapira oči pred napakami, ampak jih odpravlja in se zna spopasti s težavami ter jih premagovati. Samo taka družba je vredna tako težko pribojevane domovine.
BrinaOrnik, I. b
Mogočna simfonija
boja
Dan republike! Ti dve besedi zvenita tako praznično. Koju zaslišiš. takoj pomisliš na praznike, proste dneve brez šole. polne lenaijenja. pomisliš na poležavanje v postelji ob jutrih, ko navadno že hitiš v šolo. Pomisliš na slastna kosila, potice, slaščice ... razveseliš se vedrih juter, v katerih te sončni žarki ščege-tajo po nosu. Zdi se ti, da so li medli zimski sončni žarki namenjeni samo sebi. Da. kako nepomembne, brezčutne so naše misli. Ce pa razmišljamo, obrnemo svoje sanje v nas same, v naše duše. se spomnimo na nek dan pred 37. leti. Spomnimo se zgodovinskega ozadja praznika in takrat začutimo v prsih rahel zbt*lljaj naše vesti. Morda se potem zamislimo... razumemo? ... vse žrtve naših očetov za svobodo, vse trpljenje naših mater. Ampak vse to je že tako daleč od nas! Vse to poznamo le iz knjig, pripovedovanj naših očetov, tako odmaknjen nam je boj. ki seje bil nekdaj, a lega je že dolgo in mi nismo ču tili te bede, ne čutimo je sedaj, morda bomo tako srečni, da je ne bomo nikoli. Saj je vojna tako nedojeniljiva mlademu človeku, naše misli jo ne dosegajo. Nekje v naši podzavesti pa nam medli spomin na 29. november. A takrat jim je Domenilo to njihovo življenje. S tem so naši očetje izpolnili svoje nade. Ta dan jim je potrdil vero v svet. Takrat so resnično začeli živeti — živeti za bodočnost, za poznejše rodove, za nas! O tem. da se bo svoboda vrnila, o enakopravnosti, o socializmu so takrat le sanjali, a te sanje so se jim zdele predaleč, da bi jih lahko dosegli. Tisti dan pred 37. leti pa je delegate na zasedanju preplavljal občutek ugodja, po žilah jim je kri stekla hitreje, zagnali so se v vrvež življenja, v ritem vojne, da bi sanje postale resnica! Pomenilo jim jc obvezo, zakletev. ki so jo dali sebi in krvaveči domovini. Vsi ti sklepi so pomenili novo. prebujajoče s srečo prepojeno življenje, za katerega so morali skozi pekel. Takrat niso slutili, da poleg njih stoji črna smrt. v njihova topla srca ni privel hlad njene mrzle sape. nekateri med njimi soji pozneje zaupali svoja življenja! — A kje je vse to° Smo mi kdaj doživljali občutke blaženosti za domovino? Nam ni usojeno, da bi zavrteli kolo zgodovine, ga . potisnili naprej s tolikšnim zaletom, ko solo storili naši predniki. Nam je lepo! Mi smo srečni!
A zdi se mi. da nam nekaj manjka! Čutim, da si vsak od nas mladih želi. da bi bil od tam. da bi se boril za svobodo, vsak upa na nekaj!...
Naše želje so velike, naše misli mogočne in strnjene v mogočno simfonijo boja. ki jo nekega dne zapišemo z udarci, da boste tudi vi slišali, kaj naša srca pojejo že leta! Tudi mi bomo branili našo svobodo in neodvisnost, ludi mi bomo vrteli kolo zgodovine naprej. Čeprav počasi in umirjeno, a vedno naprej s trdno vero v bodočnost!
Nataša Meh. 1. a
ZK Mozirje
Okrepljene vrste
V	Gornji Savinjski dolini ugotavljajo, da je bila letos, zlasti, v prvih mesecih, aktivnost osnovnih organizacij zveze komunistov na področju sprejemanja novih članov precej boljša kot v lanskem letu, čeprav še vedno ne povsem zadovoljiva. Tudi pri delovnih ljudeh in občanih je čutiti večjo mero zanimanja za sprejem v vrste zveze komunistov, kar je . vsekakor posledica vsebinskega spreminjanja odnosov v naši družbi in okrepljene vloge zveze komunistov pri tem. Razveseljiva je tudi sestava novih članov, tako glede starosti kot odstotka delavcev iz neposredne proizvodnje.
V	devetih mesecih letošnjega leta so osnovne organizacije sprejele 27 novih članov. Sprejeme je opravilo 59 odstotkov osnovnih organizacij, kar je znatno več kot v lanskem letu. Letos nobenega člana niso sprejeli v desetih osnovnih organizacijah v združenem delu in v treh iz kra-
jevnih skupnosti, kar v petih pa nobenega člana niso sprejeli v obdobju zadnjih dveh let. Te so Vegrad — tozd Gradbenik Ljubno, Gorenje Glin — delovne skupnosti skupnih služb in tozd Energetika in vzdrževanje, Gorenje — tozd MGA Nazarje in Solčava.
Med novimi člani zveze komunistov je največ delavcev iz industrije, gozdarstva in obrti, poleg tega še štirje delavci iz zdravstva in en kmet, ponovno pa med novim člani ni delavcev s področja vzgoje in izobraževanja. Skupno je polovica novo sprejetih članov iz neposredne proizvodnje, mlajših od 27 let je 74 odstotkov in tretjina je žensk. Gibanje članstva je torej ugodno, zaskrbljujoče pa je, da nazadnje sprejemanje delavcev v vzgoji in izobraževanju ter vodilnih delavcev in strokovnjakov.
J. P.
Varnost
Odlok o prometu
Luče ob Savinji
Zbori skupščine občine Mozirje so na svojem zadnjem zasedanju sprejeli tudi odlok o ureditvi cestnega prometa v naseljih Gornje Savinjske doline. S tem so v mozirski občini končno pridobili dolgo pričakovani odlok, ki naj bi bistveno pripomogel k varnejšemu prometu v strnjenih naseljih. Odlok je seveda prilagojen republiškim in zveznim predpisom, v svoji zasnovi pa podrobno in celovito opredeljuje razmere na tem področju. Med drugim odlok predvsem nudi obilne pravne možnosti za odpravljanje številnih pomanjkljivosti v zvezi z varnostjo v cestnem prometu.
Znano je, da so v Gornji Savinjski dolini v zadnjih letih posodobili veliko cestnih odsekov, pri tem pa v precejšnji meri zanemarili cestno signalizacijo, ki ji pomena nihče ne more odreči. Z odlokom je sedaj urejeno tudi to področje. Zaradi višje ravni strokovnosti, boljše kontrole nad izvajanjem del in evidence odlok med drugim določa, da na vseh javnih cestah znake postavlja in vzdržuje ena delovna organizacija, v tem primeru mozirsko Komunalno podjetje.
Pomembno je tudi poglavje o omejitvah hitrosti, ki ga je javna razprava bistveno dopolnila. V osnutku so predlagatelji zapisali, da naj bo najvišja dovoljena hitrost v strnjenih naseljih 50 kilometrov na uro, le izjemoma pa naj bi se v posameznih krajih glede na posebne razmere odločili za omejitev na 40 kilometov. Posebna komisija je v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi zato obiskala vse kraje in ocenila pogoje. Rezultat te akcije je pravzaprav presenetljiv. V večini primerov so se namreč odločili za nižjo omejitev in le izjemoma za
višjo. Tako je sedaj hitrost omejena na 40 kilometrovha uro v naslednjih naseljih: Mozirje, Loke. Radegunda, Dol Suha, Rečica ob Savinji, Spodnja Rečica. Spodnje in Zgornje Pobrežje, Prihova, Juvanje, Ljubno ob Savinji, Luče, Solčava, Volog, Bočna, Otok in Nova Štifta; na 50 kilometrov je hitrost omejena v Varpolju. Okonini, Radmirju, Nazarjah, Šmartnem ob Dreti in v Gornjem gradu; za preostale kraje za najvišjo dovoljeno hitrost večja 60 kilometrov na uro.
Upoštevanje navodl iz tega odloka bo preprečilo tudi vse dosedanje nepravilnosti pri delih na cesti, saj je tudi to področje podrobno obdelano in natančno opredeljeno. Odlok v poglavju o posebnih varnos"tnih ukrepih predvideva tudi odstranjevanje vseh vozil, ki z nepravilnim parkiranjem ovirajo ostale udeležence v prometu. Določa tudi posebne ukrepe, ki se nanašajo na stanovanjske in druge zgradbe, ograje, drevesa, žive meje reklamne napise in podobno. Tudi gradnja postajališč bo dovoljena le, če bo v skladu z določili tega odloka in z drugimi predpisi o splošni varnosti. Upravni organ za notranje zadeve mora v šestih mesecih v sodelovanju z organi javne varnosti in s krajevnimi skupnostmi pregledati vse javne prometne ceste ter sprejeti potrebne ukrepe za ureditev prometne signalizacije.
Kljub slabim voznim razmeram in naraščajočem prometu je prometna varnost v Gornji Savinjski dolini v zadnjih letih zadovoljiva, dosledno uresničevanje določil novega odloka, pa jo lahko le bistveno okrepi.
J. P.
Ogledalo, ki to ni. Že dolgo je brez stekla in obrnjeno stran od cestišča. Tudi sicer tako ali drugače poškodovanih znakov ne manjka. Morda se bo objest maščevala prav storilcem, saj znaki vendarle niso okras.
Luče, najbolj prizadeven turistični kraj v Sloveniji
Znova najbolj prizadevni v Sloveniji
Luče ob Savinji so prijetna in lepa gorska vasica, v njej prebivajo prijetni in marljivi ljudje, ki jim zlasti ne manjka ljubezni do svojega kraja in njegove podobe. Velika zasluga Za to gre tudi zanesenjakom pri tamkajšnjem turističnem društvu, ki so krajanom pred dobrim desetletjem to vrsto ljubezni do svojega
Zadnje priznanje
kraja in skrb za njegovo urejenost pričeli vztrajno vcepljati ter so z veliko in vse večjo mero njihovega sodelovanja doslej dosegli uspehe, s kakršnimi se lahko ponaša le malokdo. Dovolj bo. če jih le naštejemo, pa čeprav samo letošnje.
—	Turistična zveza Slovenije jim ie letos podelila Priznanje za najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji (zmago' so delili z Zrečami). Pri tem velja povedati, da tokrat ni bila ocenjena le zunanja podoba kraja, saj so bili kriteriji veliko širše zajeti kot prejšnja leta in jim uspeh zato pomeni še veliko več.
—	Turistična zveza Slovenije jim je letos podelila Priznanje za najbolj prizadevni turistični kraj v Sloveniji (zmago so delili z Zrečami). Pri tem velja povedati, da tokrat ni bila ocenjena le zunanja podoba kraja saj so bili kriteriji veliko širše zajeti kot prejšnja leta in jim uspeh zato pomeni še veliko več.
—	Celjska turistična zveza jim je podelila prehodni pokal za najlepši turistični kraj na svojem področju. Še to: en pokal že imajo v trajni lasti, saj so v prejšnjih letih enak uspeh dosegli trikrat zapored.
—	V Mariboru so na letošnjem sejmu gostinske opreme in razstavi kulinaričnih izdelkov prejeli Zlate vilice. Prislužili so si jih za izvirnost pogrinjkov. sicer pa sta na razstavi poleg turističnega društva sodelovali tudi gostinki Jožica Bezovnik in Ema Selišnik.
—	Oktobra so v Kranjski gori prejeli Zlato plaketo 28. Gostin-sko-turističnega zbora Slovenije.
—	Še pogled v preteklost. Že pred leti so bile Luče najlepši turistični kraj v Sloveniji, dvakrat
so Lučani dosegli drugo in enkrat tretje mesto.
Priznanj in pohval imajo še obilo, iz domačih in tujih logov in za vse najbrž niti ne vedo, prostora v katerem bi jih lahko zbrali na enem mestu pa še dnes nimajo. To je le eden izmed vidikov zaradi katerih v razgovoru, vsem uspehom navkljub, postanejo kar nekoliko zagrenjeni. Pravijo celo, da je breme odgovornosti zaradi vseh priznanj včasih že kar prehudo. Ne da jim je zmanjkalo volje, prej nasprotno, vendar se ob vse večjem povpraševanju na turističnem tržišču nemalokrat znajdejo v dokajšnjih škripcih in mu velikokrat tudi ne morejo v celoti zadostiti. Vzrokov je več, na prvem mestu pa omenjajo neenotno, razdrobljeno in prav zaradi tega skromno ponudbo Gornje Savinjske doline, v kateri se vsak kraj trudi sam zase. Eni pri tem dosegajo večje, drugi manjše uspehe in Lučani so vsekakor v ospredju uspešnosti, toda kaj, ko je vsa volja in vsa delovna zagnanost največkrat premalo.
Sami so opravili vse kar je bilo v njihovi moči in celo več, nadaljnji turistični razvoj Luč in okolice pa se razbija ob vrsti ovir, ki jim sami niso kos. Lahko bi se zadovoljili ob doseženem, vendar nočejo kloniti. Vztrajno išejo nove rešitve, ki so v njihovi moči in dajejo pobude za razrešitev tistih, ki to niso. Žal pri tem vse prevečkrat naletijo na gluha ušesa, ali pa na objektivne težave. Prvi problem s katerim se soočajo je nenehno upadanje števila turističnih sob. Vzrok zato je v vse hujši stanovanjski krizi. Zaradi nje mlade družine zasedajo turistične sobe in vse več jih bodo, če nekajletne želje po stanovanjskem bloku v Lučah ne bodo kmalu uresničene. Stalnih izgovorov in iskanja vzrokov v neurejeni urbanistični dokumentaciji so se že naveličali, ob vsem tem pa jim je jasno, da je v saedanjem trenutku stanovanjski blok le želja na papirju, brez otipljivih možnosti za skorajšnjo izgradnjo. Nekaj stanovanj bi z nekoliko več volje krajevnih dejavnikov, lahko pridobili v kraju samem, čeprav bi s tem problem rešili le delno. Jasno je namreč, da stanovanja v turističnih sobah za mlade družine prav tako niso rešitev dolgoročnega značaja. V zadnjem času so že izgubili 30 ležišč in če bo šlo tako naprej že v nekaj letih ne bodo zmogli sprejeti v goste niti enega samega avtobusa obiskovalcev. Zanimivo je, da je ob zmanjšanem številu ležišč naraslo število nočitev in jih je bilo letos že okrog 3500. Povečanje seveda gre na račun daljše sezone, ki v Lučah že sega v september in celo oktober. Računajo tudi na razvoj zimskega turizma, ki je danes še v povojih, možnosti zanj pa nedvomno velike. Dve smučarski vlečnici že imajo in lepe terene za raznovrstno smuko prav tako.
Problem je tudi prehrana.
Gostišč imajo sicer dovolj, vendar v večini ne pripravljajo hrane, zgolj »šanki« pa ne morejo zadovoljiti niti prehodnih gostov. Gostje v Lučah stalno poudarjajo, da pogrešajo večji restavracijski prostor, kjer bi se lahko shajali, spoznavali in zabavali. V kraju so torej zadovoljni gostje, ki si želijo miru in lepe narave, mlajši pa se večinoma ne vračajo. Tarnajo tudi nad. vsem v dolini skupno, poslovno nesposobnostjo. Vsa Gornja Savinjska dolina ne premore sebi lastnih spominkov, čeprav so v Lučah nekoč že imeli svoje in ročno izdelane spominke. Zdaj jih ponovno načrtujejo in pri tem računajo na sodelovanje krajanov ter predvsem osnovne šole.
Nekoliko težav imajo v sezoni še s preskrbo, milo rečeno nemogoče pa so avtobusne zveze z ostalimi kraji v dolini, zlasti v dopoldanskem času in z njenim spodnjim delom. Obetov na. področju kmečkega turizma ne manjka in možnosti tudi ne, v Lučah pa jih moti to. da med dvema »turizmomac v tako majhnem kraju ni nikakršnega sodelovanja. Dvotirnost je očitna. za poenotenje nosilcev pa ni ne volje, ne ukrepov. Ob vseh težavali se seveda pojavljajo še sredstva. Odvisni so sami od sebe in svojega lastnega dela. Viri za delo turističnih društev niso upoštevani nikjer, čeprav velja ob tem poudariti, da v mozirski občini turistično takso vračajo društvom. Brez vsakoletnega Lu-čkega dne, zanimive prireditve narodopisnega značaja, s povor-ko, kulinaričnimi, likovnimi in drugimi razstavami, pa seveda z rajanjem, ki denar prinaša, bi lahko društvo z delom prenehalo.
Pa zagotovo ne bo, čeprav je tudi tale zapis o njegovem delu v očitnem neskladju s samim seboj. Najprej cela vrsta priznanj, kijih najbrž ne premore noben kraj daleč naokrog, nato pa eno samo tarnanje. Vendar to ni tarnanje nemočnih v obupu, to je ustvarjalni nemir tistih, ki so veliko dosegli in se jim o tem niti ne zdi vredno govoriti. Z doseženim niso samozadovoljni, ob problemih iščejo rešitve in si želijo novega napredka.
Ko so pred desetletjem stopali na to uspešno pot se s takšnimi
težavami seveda še niso ubadali. Z združenimi močmi so pričeli urejevati kraj in so, kljub začetnim pomislekom nekaterih, bolj kot uspeli. Lotili so se vrste najrazličnejših akcij, od katerih je vsaka prispevala robec k utrjevanju in širjenju zavesti o nujnosti in pomenu urejenega kraja.
Med drugim so uvedli tekmovanje za najlepše rože v kraju, poskrbeli so za skupen nakup rož, pripravili vrsto izletov v znane turistične kraje doma in v tujini, oblikovali so kulinarične in podobne razstave in poskrbeli za vrsto najrazličnejših strokovnih in drugih predavanj. Vsako leto pošljejo krajanom posebno »okrožnico« in jih z njo opozorijo na pomen varstva okolja in urejenega kraja. Redno pripravljajo očiščevalne akcije, postavili so koše za odpadke, skupaj s krajevno skupnostjo so najeli delavca, ki dvakrat tedensko očisti vas, uredili so sprehajalno pot, zelenice in manjši park. Iz vasi so kaj Ikmalu izginili plotovi okrog hiš im vrtov, stanovanjske in druge stavbe so vse lepše, pa tudi za »pravilne« novogradnje skrbijo sami, saj ustreznih predpisov ni na voljo. Sicer pa v Lučah najbrž ne bi bili več potrebni, pravilna mera zavesti in dobrega okusa je vsekakor močnejša od vsakega odloka.
Narava je za svojo lepoto poskrbela sama, za čudovito urejen kraj je »kriva« dobra volja krajanov, vse skupaj pa je za pravo turistično ponudbo še premalo. Tudi na tem področju v Lučah ne stojijo križem rok in postorijo vse kar je v njihovi moči. »Lučki dan« je znana narodopisna prireditev, ki navduši vsakega obiskovalca, za goste prirejajo tudi literarne večere in razstave, vsako leto pa turiste popeljejo na izlet in jih pogostijo z domačimi jedrni in pijačami. Gostje so nad vsakim srečanjem navdušeni in dokazujejo kako malo je pravzaprav potrebno, da so zadovoljni in veseli, če ob tem upoštevamo omejene možnosti za izgradnjo večjih turističnih in drugih objektov. Pa tudi tukaj možnosti najbrž ne bi bile tako skromne, že bi si vpregli isti voz, ga vlekli v isto smer in se pti tem zgledovali (tudi) po Lučah in Lučanih. J. P.
Gostje so vselej navdušeni
Pogovor z Milanom Kretičem
Mladi moramo biti še bolj aktivni
»V naši organizaciji moramo doseči, da mladina v sedanjem gospodarskem in družbenopolitičnem delovanju občine ne bo imela le formalne vloge ampak da bo prevzel razne odgovorne naloge. Biti mora neprestano prisotna in vključena v oblikovanje našega nadaljnjega razvoja.« To je eno od mnenj in razmišljanj sedanjega predsednika občinske konference ZSMS Milana Kretiča.
Prav na področju političnega sistema odločanja so bili mladi doslej,vse premalo aktivni. čeprav se tu preko delegatov m delegacij razrešre-šujejo najpomembnejša vprašanja s področja življenja in dela občanov. Zato bodo prav na tem področju potrebne nekatere korenite spremembe, ki naj bi seveda koristile nadaljnjemu razvoju mladinske organizacije. Tako bo posebna pozornost namenjena idejnopolitičnemu usposabljanju mladih, saj bodo le ustrezno izobraženi in osveščeni mladinci lahko uspešno delovali v mladinski organizaciji in širše.
»V vseh temeljnih sredinah
nameravamo doseči bolj usklajeno delovanje osnovnih organizacij mladine ter jih povezati z delom ostalih organizacij, tako da bomo obogatili njihovo dejavnost v skladu s postavljenimi cilji. Poleg že omenjenih usmeritev nameravamo storiti več na področju podružbljanja obrambne varnosti in zaščite s ciljem, da se bomo mladi sposobni upreti vsakršnim poskusom rušenja vrednost našega socialističnega razvoja«. meni Milan Kretič. Za
uresničitev teh usmeritev je potrebna večja povezanost z občinskim štabom teritorialne obrambe, zvezo rezervnih vojaških starešin in zvezo združenj borcev NOV. prav tako pa tudi bolj načrtno evidentiranje in sprejemanje mladih v enote teritorialne obrambe.
»Tudi mladinskemu prostovoljnemu delu bo potrebno dati večji poudarek. Predvsem želimo okrepiti aktivnost na področju lokalnih mladinskih delovnih akcij, seveda pa bomo krepili tudi obe stalni brigadi in skrbeli za ustrezno evidentiranje za republiške in zvezne delovne . akcije.
Le z množičnim udejstvo-vanjem mladih in z našimi kvalitetnimi prispevki pri razreševanju aktualnih problemov, bomo lahko uspešno uveljavili našo organizacijo in naše ideje. To pa bo možno doseči z boljšim kadrovanjem in boljšo organizacijo od osnovnih organizacij do občinske konference,« je ob koncu razgovora menil Milan Kretič.	b. Z.
00 ZSMS tozd Galvanika
Priznanje za dobro delo
Dejavnost mladih v naši občini resnično dobiva vse večji obseg in pomen in je tudi vsebinsko vse bolj bogata. To dokazujejo mnoga priznanja posameznim osnovnim organizacijam ZSMS v naši občini, pa tudi prizadevnejše delo članov v boju za uresničevanje politike ekonomske stabilizacije ter v zaostreni gospodarski situaciji.
Člani osnovne organizacije zveze socialistične mladine v delovni organizaciji Gorenje tozd Galvanika so se skupaj z drugimi prizadevno vključili v uresničevanje zastavljenih nalog. Republiško priznanje za najboljšo osnovno organizacijo v združenem delu v Sloveniji, ki so ga prejeli mladinci tozda Galvanika zadnje dni preteklega meseca, pa to nedvomno tudi potrjuje. ..Republiško priznanje je za nas velik uspeh. Priznanje je dokaz, da je naš prispevek na vseh področjih dela velik in da lahko s dobrim delom in udejstvovanjem prispevamo in koristimo naši družbi tudi mi. Letošnje priznanje za delo je sicer najvišje, toda ne prvo. Kot najboljša osnovna organizacija v združenem delu naše občine smo v preteklem letu prejeli še občinsko, ,,je pripovedovala predsednica osnovne organizacije ZSMS tozda Galvanika Marija Zajec.
Republiško priznanje gotovo ni bilo podeljeno kar tako. Zanj so morali mladi tudi nekaj narediti, pokazati. In mladinci tega gorenjskega tozda se z doseženimi uspehi resnično lahko pohva-
lijo. Njihova vloga v samoupravnih organih tozda je precejšnja. Delujejo na vseh področjih družbenopolitičnega življenja in uspešno izpolnjujejo naloge in obveznosti, za katere so bili izvoljeni. Posebno v zadnjem času je dokaj dobro zaživel tudi delegatski sistem. Toda delo v samoupravnih organih ni dovolj. Za republiško priznanje je treba storiti mnogo več. ,,Naša primarna naloga je uresničevanje stabilizacijskih prizadevanj tozda in izboljšanje gospodarskega položaja naše delovne organizacije. Ta se odraža v delu naše vsakdanjosti, v našem načinu življenja in dela. Tudi akcijski program, ki smo ga sprejeli že v začetku leta, je sestavljen tako. Zajema pa vse od delovnih akcij znotraj tozda, delovne organizacije, nalog občinske konference in koordinacijskega sveta ter množično športno aktivnost. Osnovna organizacija sindikata našega tozda je bila zadolžena za čiščenje spomenika padlih borcev na Kono-ven. To nalogo smo prevzeli mi in jo vestno tudi opravljamo," je dodala predsednica Marija Zajec.
Največ pozornosti so mladi v tozdu Galvanika namenili idejnopolitičnemu izobraževanju svojih članov. Na seji predsedstva so zadolžili vsakega člana za pripravo in obdelavo določene teme in jo na razširjenih sejah tudi obravnavali. Glavni namen teh pa je bil pridobiti slehernega mladega za aktivno delo v osnovni organizaciji ZSMS tozda in
za čimboljšo produktivnost. Republiško priznanje jim pomeni veliko, hkrati pa jih tudi obvezuje, da morajo s takšnim delom nadaljevati tudi v prihodnje. In po besedah predsednice mladi tozda Galvanika prav gotovo bodo.
Težav, takšnih ali drugačnih, nikoli ne zmanjka. Prav tako tudi ne članom osnovne organizacije ZSMS tega tozda. Vse sile so vložili v reševanje stanovanjskih vprašanj, vendar uspehi niso takšni, kot si jih želijo. V tem tozdu so zaposleni mladi iz vseh naših bratskih republik, zato je ta težava še toliko večja. Toda enotni in s pomočjo vseh upajo, da jo bodo uspeli rešiti. Vso skrb namenjajo tudi izobrazbeni strukturi svojih članov. Nesebična pomoč in tovarištvo med sodelavci prinaša uspeh osnovni organizaciji sami, pa tudi celotnemu tozdu. Pri tem pa ne smemo prezreti pomoči vseh družbenopolitičnih organov znotraj tozda, s katerimi dobro sodelujejo in podpore vodstvenih organov. Zavedajo se, da lahko le skupno sodelovanje prinaša željene uspehe.
Tudi ob izteku tega poslovnega leta člani osnovne organizacije ZSMS tozda Galvanika ne počivajo. Svojo aktivnost so usmerili predvsem na pripravo programov za naslednje leto. Začrtane smernice, sprejeli jih bodo v deccmbru, pa jim tudi v prihodnje narekujejo veliko aktivnosti na vseh področjih dela.
Za jubilej se še zlasti marljivo pripravljajo
Šaleška folklorna skupina Koleda
Pred jubilejem
Za člane Šaleške folklorne skupine je bilo tudi letošnje leto nadvse plodno in uspešno. Imeli so kar 26 nastopov doma in v tujini, od tega trinajst celovečernih, med drugim so se s plesi predstavili tudi gledalcem na Portugalskem, in našim zamejcem v Italiji. Nadvse uspešno so kritiki ocenili nastop naših kolednikov tudi v ljubljanskih Križankah, pa na letnem nastopu na prazničnih dneh slovenske folklore v Piranu. In še bi lahko naštevali. Ponosni so lahko na svoje dolgoletno delo, pa nanj tudi vsi tisti, ki radi zahajajo na njihove nastope. Za njimi je devet let trdega dela, veliko odrekanj. Veliko težav so morali premagati, da so dosegli sedanjo reven. Toda na koncu koncev ugotavljamo — kot so dejali pretekli teden na letni skupščini—, da le ^ji tako hudo in da vse vaje in nastopi niso nakakršna žrtev, pač pa le zadovoljstvo.
Skupina bo slavila prihodnje že 10-letnico uspešnega dela. Da je bilo to delo resnično uspešno, kažejo tudi podatki: V dosedanjem obstoju so imeli že 260 nastopov, katerih si je ogledalo nad 300 tisoč gledalcev. V tem času so se naučili plesati dvanajst spletov plesov—slovenskih pa tudi plesov drugih republik, prihodnje leto, ki bo njihovo jubilejno pa bi radi postavili na oder še dva nova
spleta slovenskih plesov, in to rezijske ter notranjske. Polega tega bodo ob jubileju izdali posebno brošuro-programsko knjižico, v kateri bodo predstavili svojo dosedanjo nadvse uspešno dejavnost. Že do konca letos pa upajo, da bodo izdali tudi svoj plakat. Letos so njihovi godbeniki gledalcem oziroma poslušalcem uspešno predstavili dva nova instrumenta-oprekelj in cimbale, katere bi radi dobili od Kulturnega centra Velenje v stalno uporabo.
Ub vsem tem pestrem, bogatem pa tudi zahtevnem programu oziroma delu pa se velenjski ,,koledniki" srečujejo skorajda z nerazumljivo težavo — pomanjkanjem plesalcev. Člani so razdeljeni na starejšo, srednjo, in začetniško skupino. Svoje skupine imajo tudi na osnovnih šolah Veljko Vlahovič, Gustav Šilih in Anton Aškerc (vse Velenje), saj si nenehno prizadevajo, da bi mladi plesalci nadaljevali njihovo bogato destletno tradicijo. V letošnjem letu so — na primer — pridobili v začetniško skupino kar 34 parov, vendar jih je potem ostalo le osem. Prav zato bo tudi v prihodnje ena njihova pomembnih nalog pridobivanje novih članov, saj se zaradi dosedanjega, plodnega dela ne bi smelo zgoditi, da bi se razšla tako kvalitetna skupina, ki je znana po vsej domovini in
tudi marsikje v tujini, zaradi nezainteresiranosti mladih, kot je dejal eden izmed razpravljalcev na letni skupščini.
V letu, ki je za njimi, pa se ne ponašajo le z uspešnimi nastopi, ampak so prav v zadnjih dneh preuredili svoje prostore na Prešernovi. V to delo so se v glavnem vključili vsi člani ter pri tem opravili okrog 300 ur prostovoljnega dela.
Na letni skupščini so izvolili tudi nov izvršilni odbor, ki ga bo vodila NEVA TRAMPUŠ. Obenem so sprejeli za svojega častnega člana JANEZA KRASOVCA, ki je eden izmed ustanoviteljev skupine, in ki ji še vedno pomaga pri njenem delu.
Za prihodnje jubilejno leto Koleda načrtujejo približno deset celovečernih nastopov, nastopali bodo tudi po krajevnih skupnostih, imeli že tradicionalni nastop ob dnevu rudarjev in dnevu borca v Velenju, sodelovali bodo na ljubljanskem letnem festivalu, že dve leti odlagajo (zaradi pomanjkanja denarja) nastop v pobrateni Vrnjčaki Banji in upajo, da ga bodo prihodnje leto le izvedli, načrtujejo tudi nastop med zamejskimi Slovenci in med našimi delavci, ki so na začasnem delu v. tujini. Skratka, pred skupino je tudi v jubilejnem letu zahteven delovni in jubilejni program.
S. Vovk
Preventivna akcija
Ugotovili veliko pomanjkljivosti
V splet prireditev ob prazniku republike so se vključili tudi stanovalci Rekovih samskih domov. V kulturnem programu, pripravili so ga v prostorih družbene prehrane, je nastopil tudi Rudarski oktet
Svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu mozirske občine je konec -prejšnjega tedna v sodelovanju s Postajo milice Mozirje, Združenjem šoferjev in avtomehanikov mozirske občine in Avto-moto društvom Slavko Slan-der iz Celja pripravil preventivno akcijo. Njen namen je bilo kontrola tehnične izpravnosti vozil, ki so jo dopolnili s preventivnim ukrepanjem, ob hujših kršitvah pa so bili seveda ukrepi strožji.
Na področju Gornje Savinjske doline so pregledali 350 različnih vozil. Pri tem so ugotovili, da so najpogostejše okvare na svetlobnih telesih. S pomočjo naprave za nastavitev luči so mehaniki manjše napake takoj odpravili, kršilce pa so miličniki le opozorili. Prav tako so takoj odpravili napake v zvezi ž izpušnimi plini, ki jih prav tako ni bilo malo.
Kot že rečeno je bila akcija, ki sodi v redni program sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, predvsem preventivnega značaja, zato so kršilce za manjše pomanjkljivosti opozarjali, jasno pa je, da so pri svojem delu naleteli tudi na vrsto hujših kršitev glede tehnične izpravnosti vozil. Ob teh primerih so bili razumljivo prisiljeni izreči prenekatero mandatno kazen, v nekaterih primerih pa so bile pomanjkljivosti tako hude, da je bil ukrep odvzema vozniškega dovoljenja resnično nujen.
Akcija je v celoti uspela, znova pa je pokazala, da veliko voznikov varnosti v cestnem prometu posveča še vse premalo pozornosti,
tako svoji lastni, kot varnosti drugih udeležencev v prometu. Stanje se sicer izboljšuje, vendar bo potrebna še večja mera odgovornosti, pa seveda tudi ukrepov, če v mozi-
rski občini želijo zagotoviti večjo stopnjo varnosti v cestnem prometu, čeprav je na mestu ugotovitev, da je ta iz leta v leto boljša.
J. P.
t aub«
• \ Hi i
Največ okvar na svetlobnih telesih
Pobrateni pionirji
Tito je rad poudarjal: ... gojimo bratstvo, enotnost in enakopravnost!
Učenci naše šole smo že nekaj let pobrateni s sovrstniki, iz OS Bruno lvanovič iz Splita. Mnogi so se med seboj že spoznali v likovni koloniji, med zimskimi počitnicami, v prazničnih dneh. Mene je ta čast doletela konec letošnjega oktobra. Učenke izraznega plesa in tri recitatorje naše šole so Splitčani povabili medse za njihov občinski praznik. Priprave so se začele, trema pred nepoznanimi pa tudi.
Split: jasno jutro, prisrčen sprejem in razdelitev po domovih. Člani družine, kamor sem prišla, so bili izredno prisrčni, sproščeni in gostoljubni. Šalili so se. da so iz Slovenije čakali Marije, Maje. Nežke . . . jaz pa sem Iris in so me klicali kar »mala Slovenka«. Pa nisem nič mala. sem kar normalna šestošol-ka! Predstavljajte si me: jaz svetlolasa, bleda, krepko oblečena za poznojesenski čas: moja gostiteljica Katarina pa temnolasa. zagorela, živahna. V dokolen-kah. Ko sem ji povedala, da bom med njimi le dva dni. se s tem
Kaj mi pomeni mir?
Ža mnoge ljudi je mir samo vroča želja, upanje, ki se zdi skoraj nedosegljivo.
Mi živimo v miru. Srečni smo. ker so naši starši vsak dan z nami. Ni nas strah bombnih napadov, ne slišimo krikov ljudi obsojenih na smrt.
Vse to doživljajo mnogi naši prijatelji po svetu. Tam je vojna. Tam vlada podhranjeva-nje. ljudje živijo od danes do jutri. Ko se zjutraj zbudijo, ne vedo, kaj jih čaka. ne vedo. kaj bodo jedli, kje bodo spali. Morda večera ne bodo niti dočakali.
Kaj pa mi? Zjutraj nas zbudi nežna mamina roka. Dan preži-vimo mirno, veselo. Naše tople postelje vsak večer čakajo na nas. Na naše prijatelje, pri katerih divja vojna, nikoli ne pomislimo.
Se vedno upam. da bo nekoč z:avladal mir na vsem svetu. Človek bo človeku brat. Golob miru bo poletel in zmagal nad zlim ludi tam. kjer vlada vojna in lakota. K lemu lahko pripo-moremo ludi mi. Denar za hrano, za ljudi v vojni bomo še vedno pošiljali v te predele sveta.
Mir želim vsem ljudem na svetu, vsem želim srečno življenje.
Andreja Aberšek. 8.b OS Anton Aškerc Velenje
niso hoteli sprijazniti. Pri njih ne velja pregovor: Svakog gosta, tri dana dosta!
Sobota je. deževen dan z morsko burjo. Deklice izraznega plesa in naši recitatorji smo imeli ob 16. uri vaje. kmalu za tem pa nastop. Plesale smo pesem Jugoslavijo in Druže Tito mi ti se kunemo. Ko smo odplesale in zaslišale sproščen aplavz, smo led dokončno prebile. Vem. da imam sedaj v Splitu nove prijatelje in da bratstvo med našimi narodi resnično živi.
Spet sem \ Velenju. Mamica posluša ploščo dalmatinskih melodij. ki sem jo dobila v dar in pravi, da ji pričara košček morja, toplote in vedrega razpoloženja: jaz pa čakam sneg in belo veselje in Katarino, ki bo tokrat moj gost.
Piontrji. jaz sem pravkar spomnila zaobljube, ki sem jo tako ponosno vzela za svojo ob sprejemanju \ pionirsko organizacijo.. . sem član velike družine narodov ...! SREČNA SEM!
Iris Verzolak. 6. a OŠ Anton Aškerc Velenje
Moj kraj
Stanujem v Topolšiei. To je majhen. toda lep kraj. V njem stanuje okoli 1200 prebivalcev. Skozi leče potok Toplica*, ki se iztiva v Pako. Topolšica je znana ne le kol zdravilišče. ampak ludi v/ časov NOB Prav iu je bila podpisana brezpogojna kapilu-laeija nemških oboroženih >il /a jugovzhodno Evropo. V Topolšiei so in bolnišnice, ki jim je neki zdravnik dal ime po svojih hčerah: Vesna, Breda in Zora. Te boiniee stojijo v parku. Imamo ludi svoj gasilski dom. ki je že zelo slar. Topolšico včasih obiščejo ludi /nani gostje, med njimi je bil ludi lovariš I [aru Leskovšek-Luka.
Topolšica se še veča. vedno jo obnavljamo in čistimo. Lipam, da bom v svojem rojstnem kraju bivala še naprej, saj sem se nanj zelo navezala.
Jožica Skok. 6.a OŠ K I) kajuh
Mladi zgodovinarji
Letos je začel na naši šoli z delom nov krožek — mladi zgodovinarji. Člani lega krožka smo učenci 6. razredov . Naše delo je prijetno in zanimivo. Zbirali bomo vraže. ki m> ohranjene na našem področju in tako poskušali ugotov iti, v kolikšni men je med našimi ljudmi še razširjeno praznoveije. Druga naloga je s področja natečaja Pionirja. Raziskali bomo šolstvo med NOB v našem kraju. Intervjuvali bomo nekdanje učence in učitelje, zbirali fotografije in šolske potrebščine. Ugotovitve bomo med drugim izdali v posebni številki našega glasila Utrinki. Trelja velika naloga pa je zbiranje gradiva o Paškem gradu.
Nalog smo se lotili. Upamo, da jih bomo ludi dobro opravili
Mladi zgodovinarji OŠ Bratov Letonja
Bila sem Naša pesem
Povsod po svetu so prepiri, pretepi, umori... Želim si, da nasilja na svetu ne bi bilo. Želim si, da bi med ljudmi vladali sloga, prijateljstvo in mir. Toda to je samo v mojih sanjah.
Bila sem ptica. Golob. Toda ne navaden golob, ne tisti, katerih je polno po ulicah. Bila sem golob miru. Gradila sem mostove prijateljstva, sklepala tovariške vezi med ljudmi, skrbela za mir na zemlji. Na dan sem večkrat obletela svet. Odzvala sem se vsakemu vabilu. Uničila sem puške in jih spremenila v cvetove. Vsem ljudem, ki niso imeli svobode, sem jo podarila. Na svetu ni bilo lačnih, žejnih in potrtih. Pletla sem poti do sreče in narodi na zemlji so dobili, kar so potrebovali: Mir.
Mir, beseda najlepša od vseh. Če nimaš miru, svobode, oveneš, tako kot rože brez vode. S temi mislimi sem sc predramila iz sanjarjenja. Moj beli golob z oljčno vejico v kljunu, golob miru, pa se je izgubil v megli resničnega sveta.
Marjana Borovšak 7. b razred
Na ekskurziji
Slovo
Naravne lepote in kulturna dediščina
Naša ožja domovina Slovenija je zelo lepa dežela. Ima veliko čudovitih pokrajin, gora, malo morja, in še bi lahko naštevali. Zato sem se odločila, da napišem nekaj kar o mojem rodnem kraju — o Šoštanju.
Šoštanj je že zelo staro mesto. Se v turških časih je bil nad mestom na hribu zgrajen „ Pusti grad", kot mu pravimo danes. Med drugo svetovno vojno pa je bil deloma porušen. Pusti grad šoštanjčani zelo varujemo, saj je kulturna dediščina. Pred kratkim je mladinska organizacija obnovila pot do gradu, saj je bila stara že povsem zaraščena in neprehodna. Ob večerih, ko Šoštanj zajame mrak. osvetljuje Pusti grad velik reflektor, da ga lahko občudujemo in je viden z vsega mesta, pa tudi iz okoliških krajev.
Šoštanj pa ne krasi le grad, pač pa tudi naše jezero. Res, da ni preveč veliko, je pa zdo lepo in čisto.
V trsu imajo v mrzlih zimskih dnih divje race svoja gnezda. Ob lepem v remenu pa veselo plavajo po vodi sem ter laja in so tudi že zelo udomačene. Ob jezeru stoji nova
Dogodek iz NOB
Oh, ta nora leta. kako smo vsi nesrečni, ko nas ljubezen daje. še čudno, da se šola ne zamaje.
S pogledi nežnimi iskrami v očeh. - se gledamo v leh norih dneh.
Martina Dret. 8. a OŠ Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
Bilo je januarja 1943 leta. Pri 1 ancevih je še gorela luč, čeprav je bila ura že pol desetih.
Lancev i so imeli vezo s partizani. Vendar jih je nekdo izdal. Tega pri Lancevih niso vedeli.
Oče I anec je bil dobre volje, saj je vedel, da bosta prišla čez pol ure partizana po najnovejše vesti. Potrkalo je na vrata. Oče je šel odpret. Namesto partizanov pa je pred sabo zagledal Nemce. Kar pet jih je bilo. Prvi je znal slovensko. Rekel je. da bodo pri njih prenočili. Lanec je bil zelo zaskrbljen in ni vedel, kaj naj naredi. Ves prizor je poslušal Lancev Tonček. Ta je bil zdo bister in nagajiv deček. Prišel je iz sobe in vljudno pozdravil.
Počitnice
Marko naš je sklenil: Br/ na morje odhitim! Če se z vami bo domenil, pa še vi pojdite z njim!
Mojca Klemenčič 8.B
Karel Destovnik Kajuh
Vsako leto gremo na ekskurzijo, da bi spoznali dejček naše ožje domovine. In letos je bila naš cilj Koroška.
Bilo je hladno jesensko jutro, ko smo se pripravljali na odhod. Vznemirjenje je bilo veliko, prav tako tudi pričakovanje nečesa novega, neznanega.
Za nami je že bilo Velenje, Slovenj Gradec in ustavili smo se v Ravnah. Ogledali smo si njihovo knjižnico. Človek nikoli ne ve, kakšno velikansko bogastvo se lahko zbere na enem mestu. Knjige. časopisi, revije, vse na enem mestu zbrano daje občutek, koliko knjig je v slovenščini: od začetka pa do danes. Nikoli ne bom mogla pozabiti tistih njihovih občudovanja vrednih starih knjig. V Ravnah smo si ogledali še muzej rudarstva, kjer je nazorno prikazana vsa pridelava svinca; od izkopa do obdelave. Poljane — tam so bili zadnji boji za našo zlato svobodo. Ustavili smo se, prižgali svečko in z minuto molka počastili spomin na padle. Sinje modro nebo in sonce ter od jeseni pobarvani gozdovi so skrivali, kaj se je tukaj zgodilo še ne tako daleč nazaj v naši zgodovini.
Naša naslednja postaja je bila Črna. kjer smo si lahko ogledali muzej na prostem. Rudarji so s tem prikazali nekaj svojega dela. Prav vsi pa smo se razveselili medveda, nagačenega seveda, ki nas je gledal, mi pa njega, iz votline, ki je bila zastekljena. Vrnili smo se na Ravne, kjer smo imeli kosilo. Vsi smo se smejali, ko je naš sošo-
lec pojedd popoprano sadno sala-to in na koncu rekel: ..Pa še dobra je bila."
Po kosilu' smo se odpdjali v Kotlje. na Prežihovino. Do tja se nismo pripeljevali po prijetni gozdni peš poli. Ko smo stopili iz gozda, se je pred nami odprl prekrasen razgled. Videli smo Kotlje v ozadju, v ospredju pa mogočen Prežihov spomenik. Tam sloji in gleda Kotlje v daljavi, gleda svojo domačijo, gleda svet okoli sebe in spominja vse okoli, ki ga obiskujejo, kaj je ustvaril s svojim peresom za Koroško in našo domovino.
Obiskali smo njegovo rojstno hišo. ki je urejena tako, da lahko vsak vidi. v kakšnih razmerah ie živel naš veliki literat. Potem pa je prišlo veselje dneva. Odigrali smo prvo nogometno tekmo: fantje proti dekletom. Smeha, padcev, prerivanja in spotikanja je bilo veliko, predvsem na dekliški strani, sai gotovo vsak ve, da so fantje na nogomet bolj vajeni.
Dve urici prijetnega razvedrila sta kaj hitro miniti in naša naslednja postaja je bila po načrtu nepredvideni Rimski vrelec. Tam smo se ustavili, vendar žal ni bilo ničesar videti, le igrišče. Fantje so tam odigrali bitko v obmeiennju z jabolki. S pesmijo na ustih in veseljem ter z lepimi občutki smo se vrnili v Velenje, srečni, da smo spoznali tudi ddček naše lepe domovine.
Meta Malovrh. 8. c OS Anton Aškerc Velenje
ribiška koča, saj imamo v Šoštanju številno ribiško društvo, ki se imenuje ..Paka". To ime je prevzelo po reki Paki, ki teče skozi naše mesto. Res pa je, da ta reka ni niti malo čista, saj odteka vanjo vsa kanalizadja, pa še tovarniška nesnaga prispeva svoj delež.
V Šoštanju imamo tudi staro vilo. Bila je zgrajena še pred vojno. Okoli mogočne vile je lep, prostran gozd. Pa tudi hišo samo prerašča zdenje, ki sega od tal do vrha strehe. Posebno prijetno je v vili ob neddjah popoldne, saj mnogi prebivalci iščejo v gozdičku mirne trenutke.
Šoštanj mi je zelo všeč, čeprav je dosti industrije, med drugim tudi elektrarna, ki zrak zeto onesnažuje. Vendar pa obdaja mesto toliko hribov, ki so bogato poraščeni z gozovi, da nas industrija ne zastruplja.
Naša družina je tukaj že mnogo let in nihče od nas še ni razmišljal, da bi se preselil v drugo mesto.
Natalija Blovič 8. A razred Karel Destovnik Kajuh
Rekel je, da gre na stranišče. V resnici pa je šd o nevarnosti obvestit partizane. Zunaj je snežilo, bilo pa je tudi zdo mrzlo. Tekd je proti gozdu. Med potjo je srečal dva partizana, ki sta bila namenjena k njim. Tonček jima je povedal, da so v hiši "Nemci. Ko se je vrnil, je Nemcem natvezal, da so v gozdu partizani. Nemo so vstali ter odhiteli v nemški štab. Lancevi pa so se hitro oblekli, vzeli s seboj nekaj hrane ter s partizanoma odšli v štab.
Naslednje jutro so prišli Nemci in zažgali Lancovo domačijo.
Romana Kampan, 6. a OS Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
Predstavila se bom
Ime mi je Tatjana. Hodim v 6. a razred osnovne šole Karel Destovnik Kajuh Šoštanj.
Rodila sem se v Slovenj Gradcu na prvi spomladanski dan ob enih in pet minut. Sem srednje postave, imam rjave malo daljše lase in zelene oči. Stanujem v Topolšiei s starši in starejšim bratom.
Rada se smejem. Najraje pa berem napete zgodbe in pravljice. V šoli mi je najbolj všeč telesna vzgoja, ker igramo odbojkp in med dvema ognjema. V šoli popravljajo telovadnico. zato moramo telovaditi zunaj. Zaradi slabega vremena nam telovadna ura večkrat odpade.
Tatjana Lihteneker, 6. a OS Karel Destovnik Kajuh Šoštanj
Postali bomo gasilci
Na gasilskem domu je cel teden visela zastava. Bil je teden požarne varnosti. Učence naše šole sta obiskala gasilca. Z zanimanjem smo m najprej ogledali njihovi uniformi in jinra pozorno prisluhnili.
Zbrali smo se v našem lepem večnamenskem prostoru. Povprašali smo gosta, zakaj pride velikokrat do požarov. Dejala sta, da moramo biti pionirji pogumni in paziti, da ne bi kdo iz malomarnosti ali nepoučenosli povzročil požara. Silvo iz drugega razreda pa je dejal: »Nam se požara ni treba bati. ker imamo za soseda strica Ludvika, kije poveljnik gasilcev.«
Gasilca sta nas. povabila tudi v gasilski dom. Zanetila sta bencin in , pokazala, kako moramo gasiti z gasilnimi aparati. Gasili smo tudi učenci. Vsakemu smo zaploskali, ko je pogasil požar. Navdušeni smo prišli v šok) m nekaj nas je sklenilo, da se bomo vključili v gasilsko društvo.
Karmi Žagar. 3. c OŠ Topolšica
Prišla je jesen
Noč je temna in hladna. Strmim skozi okno in gledam nemirno drevje. K nam je prišla jesen. Začeio je deževati. Tla so bila pokrila z listjem. Lepa jesenska noč. sem pomislila in ob misli zaspala.
Naslednji dan smo odpotovali na deželo k babici. Vas je bila tiha in ovita v meglo, le tu pa tam si zaslišal težke korake izmučenih kmetic. Imela sem občutek, kot da je vas i/umrla. Z bratrancem sva se odprav ila v gozd. da bi nabrala kostanja. Med potjo sva se srečavala / novimi dogodivščinami. Prišla sva do križišča.
ZaslLšala sva veselo petje kmetov Bila sva radov edna, zato sva se odpravila k hiši in kaj sva zagledala? Kmetje so skakali po grozdju, iahko bi rekla, da so se »kopali« v njem. Ko sva videla ta smešni prizor, sva se' skoraj zadušila ihJ smeha. Odšla sva dalje. Ustavila sva se v sadovnjaku. kjer so otroci pobirali dozorele plodove A nenadoma so od nekod pnfrčala jabolka mimo naju. Ozrla sva se na vse sirani. a mkier nisva videla žive duše. Ko sva bolje pogledala, sva na drevesu zagledala veverico. Otrokom je metala jabolka. Pol koraka pred nama je padlo lepo rdeče jabolko. Komaj sem se sklonila 'I hotela sem ga pobrati) je z vso silo priletela name še druga. Bratranec se je tako prestrašil, da je zbežal v gozd in lakoj za njim tudi jaz. Prišla sva do kostanjev. Nabrala sva jih kar tri vreče. Domov sva se vrnila pozno zvečer. Bilo je mrzlo, da sva kar trepetala. Razveselila sva se tople izbe.
_ Mateja Magdič. 7. a OŠ Gustav Šilih Velenje
Naš praznik
Vraže iz naše okolice
—	Če ti pot preseka črna mačka, boš doživel nesrečo. .
—	Če te srbi desna dlan. boš dobil denar, če pa leva. ga boš moral dati.
—	Če se ti sanja o kačah, to pomeni prepir.
—	Če sanjaš o svinjah, imaš pri hiši pijanca.
—	Če te srbi uho. boš nekaj novega slišal.
—	Če se mačka umiva, boš dobil obisk.
—	Če slišiš skovikati sovo aii čuka. bo pri hiši smrt.
—	Če te srbi oko. boš v nedeljo slabe volje.
—	Ko kukavica zakuka, se moraš prijeti za žep. pa boš imel to leto dovolj denarja.
—	Če se ti sanja o gobah, bo nekdo zbolel.
—	Če te srbi desni podplat, boš ležal, če pa levi. boš plesal.
—	Če si daš trepalnico za bluzo, boš dobil pošto.
—	Če srečaš dimnikarja, se primi za gumb in želja se ti bo izpolnila.
—	Če te srbi nos. boš jezen.
—	Če vidiš spomladi najprej eno lastovko, boš vse leto sam; če vidiš dve. se boš tisto leto omožil. če pa vidiš tri. so le besede.
—	Če se perilo v lepem suši. ima žena zvesJega moža.
—	Ko se zvezda utrne, se rodi človek.
—	Če se ti sanja o ušeh. boš dobil denar.
—	Če se ženke zbirajo, bo dež.
Mladi zgodovinarji OŠ Bratov Letonje Šmartno ob Paki
Košarka
Elektra še brez točk
Košarkarji šoštanjske Elektre so tudi v tretjem kolu ostali praznih rok. V domači telovadnici so se srečali s Triglavom iz Kranja. Igra je bila ves čas enakovredna, sredi drugega polčasa so si nato domačini priigrali 13 točk prednosti, vendar so gostje izenačili, izsilili podaljšek in nato zmagali z rezultatom 91:90.
Odbojka
Presenečenje na Ljubnem
V	V. kolu I. SOL je ekipa Ljubnega nepričakovano izgubila doma z OK Tabor iz Ljubljane. Gostje so z zelo dobro igro v polju povsem onemogočile ne-razpoložene domačinke in zasluženo zmagal«, z rezultatom 3:0 (15:7, 15:12, 18:16). Najbolj zanimiv in razburljiv je bil tretji set, v katerem so se domačinke zbrale, kljub temu niso uspele nasprotnic premagati.
Za OK Ljubno so igrale: Skok, Jeraj M.. J. Jeraj, L. Mori. M. Mori, Podmeninšek, Orlovič, Zaleznik, Cerar, Klančnik in Orešnik.	Darko Menih
Tokrat zmaga
V	nadaljevanju I. SOL so igralci OK Topolšice igrali doma in gladko zmagali proti ekipi Radenske. Rezultat 3:0 (15:4. 15:11, 15:11) je realna slika dogajanja na igrišču. Gostje se niso mogli resneje upirati izkušenim domačinom, ki so napravili manj napak in zasluženo zmagali. Tekmo si je ogledalo okrog 60 gledalcev, sodil pa je Tamše iz Topolšice, ker ni bilo delegiranih sodnikov.
Na tekmi so nastopili: Menih. Meršak. Štehanik. Golob. Nahti-gal, Žabkar. Aravs. Blagotinšek. Srnon.	D. M.
Turnir v počastitev dneva republike
Na podlagi sodelovanja mladine šoštanjskega območja in obeh osnovnih šol, je osnovna organizacija zveze socialistične mladine Šoštanj organizirala v soboto, 22. novembra turnir v košarki za pokal 29. november, v počastitev dneva republike, in pod pokroviteljstvom občinske konference zveze socialistične %iladine Velenje. Zal, ni bilo vseh ekip, kljub temu pa so bile tekipe izredno zanimive. Najboljšo pripravljenost je pokazala ekipa Šoštanja, ki je zanesljivo osvojila? prvo mesto OS Biba Ročk, mladfcni iz Gaberk in Lokovice. i
S. D.
Šoštanj
Mladina poje in igra
V petek. 5. decembra bodo mladi iz Šoštanja pripravili že 3. oddajo »Mladina poje in igra.« Nastopili bodo mladi, ki pišejo pesmi, humoristi, in-strumenlalisti, narodno zabavni in zabavni ansambli.
Če želite sodelovati na oddaji, se lahko prijavite še do 2. decembra na naslov OO ZSMS Šoštanj. Primorska 6.
A. B.
Smučarski skoki
Velik napredek najmlajših
Člani Smučarsko-skakalnega kluba na Ljubnem ob Savinji letos ne vedo za delovno prekinitev. Takoj po končani zimi so se zavzeto lotili vadbe in temeljitih priprav na novo tekmovalno sezono. Vse mesece so se pridno pripravljali v telovadnici in pa plastični skakalnici v Braslovčah. Zlasti pri tem poudarjajo obilno mero razumevanja braslovških skakalcev, saj so Lju-benci predvsem zaradi številnih skokov na plastiki močno napredovali.
Pri tem velja takoj poudariti, da so se letos še posebej usmerili v delo z mladimi. Treningov se je redno udeleževalo 15 pionirjev in cicibanov. Strokovne kadre so na Ljubnem pridobili v lastnih vrstah, saj so se za vadbo usposobili starejši skakalci in svoje znanje ter izkušnje uspešno prenašajo na svoje naslednike. Ti veliko obetajo in bodo s pridnim delom lahko še precej dosegli. Dokaz zato so že letošnje uvrstitve na republiških prvenstvih na plastičnih skakalnicah za mlajše pionirje in cicibane.
Ljubenski klub je ob vsej zagnanosti seveda majhen, zato je še toliko bolj dobrodošla pomoč, ki mu jo nudi ljubljanska Ilirija. Ta pomoč ie vsestranska. Skakalci
z Ljubnega so precej trenirali tudi na skakalnicah v Mostecu. Tisti, ki obiskujejo šole v Ljubljani so skozi leto vadili skupno z vrstniki iz Ilirije, pa tudi sicer so bili deležni precejšnje pomoči. To velja zlasti za načrte za nove skakalnice, pri čemer se je še posebej izkazal Oto Giacomelii.
Pri smučarsko-skakalnem klubu na Ljubnem so načrtovali izgradnjo večje skakalnice v Logarski dolini kjer je zimska sezona znatno daljša. Zal so podrobne meritve pokazale, da teren za večjo skakalnico ni primeren in bodo zato letos opravili vsa gradbena dela za 30 in 15 — metrsko skakalnico. Za letošnjo sezono načrtujejo vsaj dve tradicionalni tekmovanji na lju-benskih skakalnicah. Prvo bo tekmovanje za pokal Savinjskega flo-sarja, drugo pa memorial Franca Naraločnika. Upajo tudi, da jim bodo zaupali še organizacijo kakšnega prvenstva, vendar koledar še ni podrobneje opredeljen. Omeniti velja tudi to, da so prejšnji četrtek obiskali Zahomec na avstrijskem Koroškem. Z gostitelji so uskladili koledar tekmovanj in še poglobili že doslej dobro sodelovanje med obema kluboma.
J. P.
Deseti izlet v neznano
Planinsko (fruštvo Velenje
Leto 1980 se nagiba h koncu. Prog ram izletov velenjskega planinskega društva, ki jih v letošnjem letu ni bilo malo, pa tudi. Vsi izleti so bili zelo dobro pripravljeni, saj se jih je udeleževalo vedno okoli 50 ljubiteljev naših planin.
Med vsemi je vedno največ zanimanja vzbudil izlet v neznano. Devet jih je že bilo: Naravske ledine, Gora Oljka, Gore nad Hrastnikom, Janče, Poštarski dom pod Uršljo toro, Partizanski vrh dom pod Reško planino, Strelovec, Klemenca planina. Kam letos na jubilejni 10. izlet v neznano? Organizacijo izleta je prevzel dolgoletni poznavalec planin Stane Jamnikar.
Štirinajst dni pred izletom je bilo prijavljencev že za cel avtobus. Mnogi so se zanj odločili prepozno. 15. novembra je bila že zgodaj popoldne zbrana na avtobusni postaji v Velenju vsa pisana
druščin:' \\-clo srečanje znancev in prijateljev planin. Krenili smo na pot. 53 ljudi je v avtobusu pričelo na tihoma ugibati. Kam? Pot nas je vodila čez Šentilj, od tam na avtocesto proti Slovenski Bistrici, kjer je bil kratek postanek. Uganke, kam, še vedno nismo rešili. Morda na Pohorje? Po dolgem ugibanju smo zanko uspeli razvozljati. Pripeljali smo se do Šmartnega na Pohorju, od tam pa smo nadaljevali pot po vijugasti in na novo zravnani cesti na cilj — Stuhecov dom.
Vodja izleta je pripravil vsem udeležencem zanimiv kulturni program, v katerem je bilo vsega na pretek glasbe, plesa, narodnih in partizanskih pesmi. Del programa je bil namenjen še kvizu znanja iz NOB, planinstva ter zgodovine. Tekmovalci so ob koncu prejeli lepe knjižne nagrade in rudarsko svetilko. Člani fotosekcije so pripravili zanimivo predavanje o
diapozitivih. Med programom pa je vodja izleta podelil štirim udeležencem značke za prehojeno slovensko tranzverzalo, trije pa so prejeli značke za opravljeno Šaleško pot. Planinsko obarvan kulturno zabavni program je pripomogel, da smo 10. jubilejni izlet v neznano lepo zaključili. Namen, s katerim smo se podali na pot, je bil dosežen.
V nedeljo zjutraj smo začeto pot izleta še nadaljevali. V koloni smo prečkali hrib in se po celem snegu napotili do partizanske bolnišnice Jesen. V mislih smo bili v letih strahotne yojne. Prebile smo se do ceste nad mlinom, kjer je bila znana partizanska javka. Tam pa nas je čakal tudi avtobus.
Veseli, polni novih vtisov smo se vmili s skupne poti.
Zadnji izlet v letošnjem letu bo za velenjske planince skupno silvestrovanje.
Julijana Hočevar
VELIKO SILVESTROVANJE V RDEČI DVORANI
TEREZA KESOVIJA FARAONI TRI IVI KVINTET DISCO V BARU
Vstopnina 500,00 din. Predprodaja vstopnic v Rdeči dvorani Velenje od 2. decembra dalje vsak dan, razen sobote od 6. do 14. in od 17. do 19. ure.
VABLJENI!
ZABAVALI VAS BODO
Zmagovalna ekipa
| Patrolni pohod_
Pokazali dobro usposobljenost
V počastitev dneva republike — 29. novembra je organizirala osnovna organizacija zveze sindikatov Postaje milice Velenje skupaj z drugimi organizacijami v tem kolektivu patrolni pohod po delu poti, ki so jo pred ?6. leti prehodili borci XIV. divizije. Letošnji pohod je bil že tretji in je tako postal že tradicionalen, med miličniki pa tudi med drugimi, pa je zanj vsako leto večje zanimanje.
Na začetku pohoda, preteklo soboto na prostoru pred šoštanjs-kimi termoelektrarnami, se je tokrat zbralo kar petnajst ekip, in sicer s postaj milice Velenje (dve ekipi) Celje (tri ekipe), Sevnica (dve ekipi) in Šentjur. Patrolnega pohoda so se udeležile še dve moški in ena ženska ekipa občinskega štaba teritorialne obrambe občine Velenje, ekipa občinskega štaba CZ Velenje, zveze rezervnih vojaških starešin Velenje, in delovne organizacije
Elektrostrojna oprema, ki je bila tudi pokrovitelj tega športnega srečanje miličnikov in drugih, združenega s pohodom po poteh legendarne XIV. divizije.
Med tem tradicionalnim pohodom morajo— udeleženci opravljati razne veščine, kot so pravilna orientacija in streljanje, pomembna pa je tudi njihova fizična pripravljenost. Med pohodom pa ne izkazujejo le hvaležnost in spoštovanje vsem ki so nam priborili svobodo, ampak tudi odločno pripravljenost, da bodo te vrednote našega revolucionarnega boja nenehno varovali in tudi branili, če bo treba.
Cilj letošnjega pohoda je bil pri Zlebnikovi domačiji v Šentvidu nad Zavodnjami, kjer je padel partizanski pesnik in narodni heroj Karel Destovnik Kajuh. Vrstni red ekip je bil naslednji: 1. PM Velenje II, 2. PM Velenje I, 3. PM Sevnica, 4. PPM Celje, 5. OS TO
Velenje, 6. OS CZ Velenje, 7. ESO Velenje, 8. PM Celje, 9. PM Šentjur. 10. OŠ TO Velenje — moški, II, 11. ZRVS Velenje, 12. OS CZ Velenje II, 13. PM Sevnica, 13. OS TO Velenje — ženske, 15. PM Celje.
Prehodni pokal je tako prejela druga ekipa rezervisti postaje milice Velenje.
Kot je dejal ' inšpektor Friderik Zabert, ki je vse tekmovalce pozdravil v imenu UJV Celje, je pohod nadvse uspel. Zlasti je razveseljivo, da se ga udeležujejo poleg delavcev organov za notranje zadeve tudi drugi pripadniki teritorialne obrambe in civilne zaščite, predstavniki organizacij združenega dela in zveze rezervnih vojaških starešin. Pohod je pokazal dobro usposobljenost vseh udeležencev za opravljaje zahtevanih nalog, njihovo dobro fizično kot tudi drugo usposobljenost.
Za stanovanje je potrebno varčevati
Skoraj ni družine, ki bi lahko z lastnimi sredstvi kupila stanovanje ali zgradila hišo, zato bi vas želeli seznaniti z možnostmi namenskega varčevanja za stanovanje pri temeljnih bjankah združenih v Ljubljansko bfenko. Varčujete lahko z rednimi pologi ali z enkratnim pol Varčevati je potrebno vsaj Pravico do posojila za sta
lahko pridobite tudi s prodajo
mesečnimi jgom. dve leti. lovanje si
prihranjenih deviznih sredstev in vezavo njihove dinarske protivrednosti ali z vezavo dinarjev.
Če se odločite varčevati za stanovanje ali hišft z rednimi mesečnimi pologi, dobite npr. po štirih letih na privarčevani znesek kar 200 % posojila in še 40 % za ohranjanje realne vrednosti hranilne vloge.
Na vsa vprašanja o varčevanju vam bodo odgovorili v vaši banki.
8i\5	/z delovnih kolektivov	Številka 46 (558) - 28. novembra 1980
—		
Z lastnim znanjem do velikih uspehov		-
Že leta v svetu dajejo izjemen pomen razvoju inventivne dejavnosti. Posebno v razvitih državah so kmalu spoznali velike koristi, kijih prinaša uspešno delovanje na tem področju. Zato bi lahko gospodarsko razvitost posamezne države merili s številom inovacijskih dosežkov.
Tudi pri nas je v zadnjih letih dozorelo spoznanje, da moramo inventivni dejavnosti posvetiti večjo pozornost, saj bomo le z izdelki, ki so plod lastnih raziskav in spoznanj, uspešno konkurirali prodoru tuje tehnologije in se upirali gospodarski odvisnosti od razvitejših držav. V nekaterih organizacijah združenega dela v naši domovini so bili doseženi pomembni rezultati na tem področju in mednje prav gotovo sodita Gorenje in REK Velenje, v katerem še posebej izstopa delovna organizacija Elektrostrojna oprema Velenje.
Gorenje odpira nove programe
PRVI JUGOSLOVANSKI INTELIGENČNI ROBOT
Osnovno vprašanje, ki se postavlja v razgovorih o razvoju inventivne dejavnosti, je gotovo vprašanje organizacije te dejavnosti v združenem delu, saj bomo le tako lahko pričakovali doseganje postavljenih ciljev.
Stane Zorko, direktor sektorja za splošne zadeve v sozd Gorenje pravi, daje inventivni dejavnosti v sozd Gorenje namenjena široka paleta prizadevanj, tako na tehnično razvojnem, kakor na organizacijskem področju.
»V miselnosti delavcev je potrebno doseči, da bodo pripravljeni razmišljati tudi o inventivni dejavnosti in da bodo s svojimi dosežki lahko prispevali k še boljšim rezultatom dela ter večji posodobitvi proizvodnje. Zato je seveda potrebno izoblikovati ustrezne pogoje.
inventivni dejavnosti ugotavljamo. da so vključene vse strukture delavcev od inženirjev do nekvalificiranih delavcev, medtem ko je to pri množični inventivni dejavnosti nekoliko drugače. S pravilnimi oblikami spodbujanja
1. Stane Zorko
V sozd Gorenje, ki je sestavljen iz trinajstih delovnih organizacij in skoraj petdesetih temeljnih organizacij združenega dela,' je v samoupravnih sporazumih o združevanju dela in delavcev določeno, kako bomo oblikovali in organizirali inventivno dejavnast in kakšna bo njena vsebina. Dogovorjeno je, da se strategija in politika inventivne.dejavnosti, načrtovanje, usmerjanje in nadzor nad izvedbami, oblikuje na ravni sozd v službi za industrijsko lastnino. Vsaka delovna organizacija oblikuje svoje cilje, programe in plane s področja raziskav in razvoja ter inventivne dejavnosti. Na sozdu pa pride do poglobljenega razsojanja in razmišljanj na kolegijskih in samoupravnih organih o pravilnosti teh postavljenih ciljev. Največje rezultate dosegamo seveda v raziskovalno razvojnih sferah, veliki uspehi pa so možni tudi z cmnožičnim spodbujanjem inventivne dejavnosti v širših delavskih sredinah. Na področju profesionalne inventivne dejavnosti v glavnem razvijamo timsko delo ter delo v priložnostnih strokovnih skupinah, podprtimi s službami, ki skrbijo za tehniko in administracijo na tem področju. Pri profesionalni
2. Alojz Žnidarčič
ali razpisovanja problemov lahko pričakujemo množičen odziv na razmišljanje o rešitvah, ki so jih pripravile raziskovalne ekipe, saj se zavedamo, da večina rešitev omogoča še nadaljne dograjevanje in dopolnjevanje, ki prinaša ekonomske koristi ter tehnične izboljšave.«
V	sdzd Gorenje želijo v množično inventivno dejavnost vključiti kar največ delavcev. V ta namen so v delovnih organizacijah organizirane službe, oddelki ali referenti, ki skrbijo za popularizacijo inventivne dejavnosti.
DELITEV NALOG
V	sozdu pripravljajo izhodišča za samoupravno sporazumevanje. metode pristopa
, varstva izumov, postopke varstva, raziskave domače in mednarodne zaščite. To je zelo pomembno pri uvajanju novih programov oziroma novih proizvodov, kajti ravno v patentni informatiki je vrli znanstvenih dosežkov. Razvojni oddelki so tako preskrbljeni s kvalitetnimi selekcioniranimi informacijami, ki jih, če so te pravno neobvezu-joče, lahko uporabijo pri svojih prizadevanjih, če pa so te pravno obvezujoče, jih morajo zaobiti in prav v tem primeru lahko pride do novih spoznanj, do novih izumov, ki so vredni zaščite doma in v svetu.
Gorenje, ki je veliko združenje in se pojavlja na večini svetovnih tržišč, mora zaradi zaostrene konkurence skrbno paziti, da ne posega po zaščitenih izumih, saj je bil lahko zaradi tega zaustavljen normalen razvoj tržne ekspanzije-
»V vseh delovnih organizacijah«. pravi Stane Zorko. »še nismo uspeli dokazati, kako pomembne so te stvari za razvoj delovne organizacije.
Posebej pa je potrebno pohvaliti TGO Gorenje, kjer so razvojno raziskovalne strukture dokaj razvite, zato ni slučaj, da lahko vsako leto na razstavi inovacij na Reki dostojno predstavimo našo razvojno raziskovalno dejavnost. Tehnične izboljšave in koristni predlogi, ki so jih neposredno iz proizvodnje dajali delavci, so dali zelo velike rezultate. Žal pa njihovo vrednost zaradi računovodsko premalo izdelane obdelave nismo sposobni do podrobnosti izračunati. Posebno težko je ugotoviti rezultate v profesionalni inventivni dejavnosti. Še ena težava je, ki se kaže pri obravnavi pravno zavarovanih izumov, ki so plod našega znanja. Te bi morali oprostiti določenih dajatev in jih stimulirati. Tako bi prispevali k širitvi programov obenem pa onemogočili prevelik prodor tujega znanja v našo tovarno.
DOSEŽKI TGO GORENJE
»Na področju razvojno raziskovalne dejavnosti,« pravi tehnični direktor TGO Alojz Žnidarič, »imamo štiri razvojne programe, in sicer programe bele tehnike, elektronike, gradbenih elementov in investicijske opreme. Ker se zavedamo, da TGO ni sposobna te razvojne raziskovalne dejavnosti uresničiti sama, sodelujemo pri raziskovanih nalogah z raziskovalno skupnostjo Slovenije. Trenutno imamo odprtih šest raziskovalnih nalog. Pri realizaciji teh nalog sodelujejo različne ustanove kot so inštitut Jožef Štefan, elektrofakulteta v Ljubljani, zavod za rehabilitacijo v Ljubljani, inštitut. Boris Kidrič idr. Naše sodelovanje pa sega tudi preko republiških meja. Tako uspešno sodelujemo z inštitutom Mihajlo Pupin iz Beograda.«
Področje, ki spada v proizvodni program TGO, terja stalno razvojno raziskovalno dejavnost, rezultat tega pa so seveda uspešni inovacijski dosežki. V letošnjem letu šta bila to prvi inteligenčni robot GORO I ter programirani logični kontrolnik,PLK 1000. Delovna organizacija Elrad paje predstavila nov tjuner.«
Vzporedno z belo tehniko v TGO razvijajo torej tudi
program proizvodnje investicijske opreme. V ta program sodi robotizacija, ki ima izjemen pomen za Gorenje in celotno jugoslovansko gospodarstvo. Tehnologija in proiz-
ustanov, je TGO Gorenje razvila dve vrsti medicinskih stimulatorjev, in sicer stimu-latorje za kontrolo urina ter periferne stimulatoije. Od tega programa si obetajo
»Zaradi neustreznega pravilnika,« pravi Roman Jurič, vodja oddelka industrijske lastnine »je množična inventivna dejavnost v TGO v zadnjih dveh letih nekoliko
Nove možnosti odpira program robotike
vodnja robotov predstavlja namreč višek tehnologije, in če na tem področju ne bomo zaostali za razvitimi državami, bomo ob robotizaciji lahko uspešno razvijali tudi druge visoko razvite tehnološke procese. Tako bo potrebno kar najpopolneje obvladati področje hidravlike, mehanske obdelave, računalništva idr.
Industrijska elektronika, ki jo v TGO Gorenje tako uspešno razvijajo, je lahko koristno uporabljena tako pri programih bele tehnike kot pri programih gradbenih elementov.
Inovacijska dejavnost TGO Gorenje paje usmerjana tudi na področje medicinske elektronike. Prvi koraki na tem področju so bili storjeni v TGO pred petimi leti. Razvoj paje usmerjen na področje električne stimulacije. Z njo omogočajo pravilno delovanje posameznih okrnjenih živčnih funkcij. S pomočjo elektrofakultete v Ljubljani, inštituta Jožef Štefan in različnih medicinskih
Potrebno je razvijati množično inventivno dejavnost
pomembne dosežke in z njim naj bi prodrli predvsem na tuja tržišča. Ne nameravajo pa ostati le pri teh dveh izdelkih. Tako bodo prihodnje leto predstavili širši javnosti samostojni EKG analizator, ki predstavlja prav gotovo tudi izjemen dosežek na področju razvoj norazisko-valne dejavnosti. Ta proizvod bodo začeli redno izdelovati v letu 1982.
Pomembne inovacije pa je TGI ustvarila tudi pri programu gradbenih elementov. V razvojnih oddelkih so izoblikovali sanitarni program, ki temelji na uporabi domačih materialov in domače tehnologije. Za ta program bodo nudili tudi proizvodno orodje. ker predvidevajo, da bo matični tovarni sledilo več obratov sirom po domovini in v te bodo uvedli tehnologijo. orodja in potrebna sredstva.
Na področju inventivne dejavnosti pomeni v zadnjem obdobju največji uspeh vsekakor prvi jugoslovanski inteligenčni robot, ki je bil predstavljen v Velenju, Ljubljani in na Reki. in ki je vzbudil zanimanje tako strokovnih krogov kot širše javnosti. Z njim je bila TGO deležna nespornih priznanj in je zanj prejela tudi zlato plaketo skupno z inštitutoma Jožef Štefan in Mihajlo Pupin, ki so jo .podelili na razstavi inovacij na Reki. Proizvodnja družine teh robotov se je pravzaprav že pričela, zanimanje je precejšnje, trenutno pa je v obdelavi nekaj najzanimivejših kupcev. Obdelati je namreč potrebno tehnologijo proizvodnega procesa, saj robote ni enostavno vključiti v tehnološki proces, tako da bi dajali kar največji učinek. V TGO že načrtujejo skupno z omenjenima inštitutoma novo družino robotov GORO 80.
MNOŽIČNI INVENTIVNI DEJAVNOSTI ŠE VEČJO POZORNOST
Tudi v TGO Gorenje skrbi za množično inventivno dejavnost služba industrijske lastnine. Ta oddelek, ki sodeluje s službo na nivoju sozd. skrbi za spodbujanje množične inventivne dejavnosti, obenem pa sodeluje pri evidenci patentnih prijav ter vzorčnih zaščit.
upadla, sedaj pa je v obravnavi nov predlog sporazuma o inventivni dejavnosti, v katerem podrobneje opredeljujemo cilje množične inventivne dejavnosti in v katerem smo tudi razmejili množično inventivno dejavnost in profesionalno inventivno dejavnost. Opredeljeno je, da je množična inventivna dejavnost tista dejavnost, ki presega pričakovane rezultate. Pri tem pa ni pomembno ali gre za delavce v razvojnih službah ali v proizvodnji.«
V TGO Gorenje evidentirajo množično inventivno dejavnost od leta 1972. Takrat so imeli prijavljene tri predloge. Kasneje je to število naraščalo in tako so leta 1978 prejeli 80 prijav. Zaradi ukinitve neustreznega pravilnika pa se je število prijav zmanjšalo za polovico. Nov pravilnik bo vsekakor spo-
3. Roman Jurič
dbudil. da se bo število prijav v prihodnje spet povečalo. V TGO računajo, da so z množičnimi inovacijami v preteklem letu prihranili 35 milijonov dinarjev.
»Med profesionalno in množično inventivno dejavnostjo«. pravi Roman Jurič, »je zelo težko potegniti mejo.
Obe se namreč dopolnjujeta. Vsak delavec pa bi se moral na svojem delovnem mestu prizadevati, da bi v delovni proces vnašal čim več lastnega znanja in tako prispeval k izboljšanju produktivnosti,-ter večji poslovni uspešnosti.«
BORIS ZAKOŠEK
Inovacijski dosežki naših delovnih kolektivov
Kovinarstvo Ljubno
Pomembna delovna zmaga za kraj in občino
V soboto so novo delovno zmago slavili zaposleni v temeljni organizaciji ravenske Železarne. Kovinarstvo na Ljubnem ob Savinji. Pred nedavnim so namreč zaključili novo pomembno naložbo in so jo v soboto slovesno izročili namenu. Priložnostne slovesnosti, ki so jo s svojim nastopom popestrili učenci osnovne šole Ljubno in ravenska godba na pihala, so se udeležili predstavniki skupščine občine Mozirje, občinskih družbenopolitičnih organizacij. zastopniki slovenskih železarn in Železarne Ravne ter med drugimi gosti tudi član predsedstva SR Slovenije Tone Bole.
Vsekakor je to nova delovna zmaga ne ie delovnega kolektiva na Ljubnem, pač pa vseh temeljnih organizacij združenega dela Železarne Ravne. Nova pridobitev bo poleg drugih pomembnih prednosti gotovo omogočila tudi hitrejši razvoj krajevne skupnosti Ljubno, močno pa se bo dvignil še delež, ki ga ljubenski kovinarji prispevajo k družbene-
mu proizvodu občine Mozirje. Proizvodna dvorana, opremljena z najsodobnejšimi stroji in napravami, meri 3000 kvadratnih metrov, njena predračunska vrednost pa je znašala 82 milijonov dinarjev.
Z njo bodo bistveno izboljšali delovne pogoje, odpravili dosedanja ozka grla v proizvodnji, povečali storilnost dela in lahko dodatno zaposlili več kvalificiranih delavcev zahtevnejših profilov, kar za kraj in občino v celoti vsekakor ni brez pomena. Doslej so na Ljubnem osvojili proizvodnjo zobatih vencev in kolesnih vstavkov, nova naložba bo omogočila zahtevnejšo mehansko obdelavo in strojegradnjo. kakovost in cenenost izdelkov, vse skupaj pa je pogoj za prodor na tuja in predvsem konvertibilna tržišča.
"Slavnostni govor je prebral predsednik izvršnega sveta skupščine občine Mozirje Tone Vrhovnik. Orisal je razvoj te temeljne organizacije in obilne možnosti nadaljnjega napredka, ki ga
je omogočila povezava z Železarno Ravne, razvoj industrije v občini nasploh, pa tudi sedanji položaj gospodarstva Gornje Savinjske doline in bistvene smernice njenega razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju.
Ob koncu slovesnosti so pionirji ljubenske osemletke temeljni organizaciji Kovinarstvo. k-i je njihov pokro-
vitelj. podelili priložnostno darilo, po stažu najstarejši delavec v Železarni Ravne Jože Podkrižnik pa je v stilu kovinarjev prerezal železno cev. ki je tokrat izvirno nadomestilo običajni trak, in tako tudi formalno otvo-ril nove delovne prostore.
»Železni trak« je prerezal Jože Podkrižnik. Izvirno, ni kaj.
Rek Velenje - DO Eso
DO Veplas
Nov proizvodni program - jadralna deska
Dolgoletna skrb
V delovni organizaciji Elektrostrojna oprema že vrsto let organizirano pristopajo k inventivni dejavnosti. Pri tem jim je gotovo v veliko pomoč dejstvo, da se je sozd REK že zdavnaj opredelil do razvoja te dejavnosti. Prvi pravilniki o inventivni dejavnosti so bili na. REK sprejeti že leta 1962.
Delovna organizacija ESO ima svoj pravilnik, ki je prilagojen njenim potrebam. Osnovno telo, je komisija za sprejem in nagrajevanje in-•ventivnih predlogov. Ta predloge sprejema, oceni njihovo smiselnost in jih potem ; v skladu s pravilnikom o nagrajevanju izumov in tehničnih izboljšav tudi nagraju-
I -ic'
Ločijo dve vrsti inovacij: tiste, pri katerih izračunavajo ekonomske učinke ter tiste, ki kako drugače lajšajo delo . npr., na varnostnem ali organizacijskem področju. Lani so ustanovili (udi aktiv za množično inventivno dejavnost. ki skrbi za popularizacijo te dejavnosti.
»Pri nas se_ zavedamo«, pravi Dragan Čeloliga, predsednik komisije za inventivno dejavnost v delovni ( rganiza-ciji ESO.« da je tisi organizacija. ki ne vlaga 1 edstev v nadaljnji razvoj, obsojena na stagnacijo. Naša p.ojektivna dejavnost je pravzaprav že od . vsega začetka usmerjena k iskanju novih izdelkov.«
Z raznovrstnimi akcijami in prizadevanji v preteklih letih so uspeli med delavci ustvariti zanimanje za inovacijsko dejavnost. Takšna uporaba lastnega znanja pa jim , zagotavlja samostojnost in nadaljnjo pot napredka.
»Še vedno pa se tudi v naši delovni sredini«, meni Dragan Čelofiga,« pojavljajo manjša nesoglasja ob nagrajevanj u-posebno uspešnega profesionalnega ustvarjanja. Nekateri delavci namreč menijo, da to sodi v delovne obveznosti, vendar pa zelo . uspešne inovacije te vsekakor presegajo in je zanje potrebno ustvarjalce tudi dodatno stimulirati. Ta nesoglasja bomo z izobraževanjem delavcev in prikazovanjem splošnih koristi od inovacij v določenem času presegli,«
Sicer pa z gospodarskega stališča nesoglasij ne bi smelo biti. saj so ti učinki inovacij, ki so jih prijavili delavci v ESO precejšnji. Tako -o do novembra letos v te: jlovni organizaciji z inovacijami prihranili'2 miljona 137 tisoč dinarjev. To je velik, , se posebno. če se upoštevr lejstyo, : daje bilo zelo malo sredstev vloženih v razvoj te <.: -javnosti. Za nagrade so od tega izplačali le 2.83 odstotka 5 sredstev, kar je gotovo skromno plačilo za ustvarjene do-| sežke.
Na letošnji razstavi inova-: cif na Reki seje predstavil REK z več zanimivimi inovacijami. Tako so prikazali
izboljšavo na stojki. preurejen drobilec. ki omogoča, da se skozi njega transportirajo tudi večji deli opreme, mizo za preizkušanje cevi in klešče za spenjanje priključkov. To so bile inovacije, ki so jih naredili na RLV. ESO pa je predstavil tehnološko linijo za proizvodnjo* bojlerjev. Tu so stroj za krivljenje pločevine za bojlerje. stroj za v zdolžno varjenje, baterija za preizkus bojlerjev, izboljšava pozi-cionerja in izboljšava stroja za končno varjenje. Predstavili pa so tudi končno stikalo
Dragan Čelofiga
v treh variantah. Delovna organizacija Plastika je predstavila elektromagnetno zavoro, spenjalec za križno spojko, instrument za merjenje globine utora in okvir iskoterma. Delovna organizacija EFE pa je predstavila zidak z novo perforacijo in omete za strojno nanašanje.
Za razstavljene izdelke je REK tokrat prejel srebrno in bronasto priznanje.
In kako načrtujejo razvijanje inventivne dejavnosti v DO ESO v prihodnjem obdobju?
Še več pozornosti nameravajo nameniti propagandi inventivne dejavnosti ter povečati število inovatorjev vsaj približno na evropsko povprečje. ki je okoli 10 odstotkov zaposlenih delavcev. Na tozdu elektrostrojni obrati so se temu povprečju že približali. saj je tu 7 odstotkov inovatorjev na število zaposlenih. Želijo povečati tudi ekonomske prihranke in te prikazati v zaključnem računu. Za izboljšanje trenutnih uspehov bo potrebno seveda še dograditi organizacijo pri usmerjanju delavcev v inovacijsko dejavnost. tako z nenehnimi akcijami za "spodbujanje te dejavnosti, kakor tudi s pravilnim nagrajevanjem dosežkov.
Ustvariti želijo tudi enakopravnejše pogoje za vse inovatorje. tako da bo zadoščalo, da inovator predstavi idejo in bo nato ves kolektiv sodeloval pri njeni izvedbi.
Na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu pa se dogovarjajo, da bi končno le odprli delovno mesto koordinatorja inventivne dejavnosti na sozdu. Tudi to bi gotovo pripomoglo k razširitvi te dejavnosti.	B. Z.
Razširiti kro« inovatorjev
Janez Navodnik
direktorjem te delovne organizacije Janezom Navodnikom.
—	Kaj je pravzaprav Veplas?
J. Navodnik: »Mislim, daje to
začetek kemijske industrije v Velenju. Pred tem sta sicer bila dva majhna proizvajalca na tem področju, in sicer Galip v Šoštanju in Integral.,Z združitvijo teh dveh delovnih organizacij pa so se ustvarile možnosti za razširitev kemijske dejavnosti.«
—	In kakšen je sedanji proizvodni program?
J. Navodnik: »Zaradi težavnih pogojev poslovanja tako v Gali-pu kot v Integralu v preteklih letih, ki so bile povezane s prostorskimi in ekonomskimi problemi, so bili programi v obeh bivših delovnih organizacijah zelo heterogeni. S to »dediščino«, se srečujemo tudi danes. Tako izdelujemo razne vrste •lepilnih papirjev, samolepilnih etiket (to je kombinacija tiska in lepila) ter druge lepilne ali plastične materiale. Številne proizvode s tega področja'izdelujemo le v Veplasu. To je tudi naš osnovni namen. To so predvsem posebni papirji za lesno industrijo in razne nalepke. Drugi program je osnovni program plasti-
ke. To je brizgana plastika. Izdelujemo pa motorske čelade in razne izdelke za pohištveno industrijo. Te proizvode izdeluje^, mo v tozdu Integral, v tozdu Galip pa imamo tudi dva osnovna programa. Prvi je vezan na tekstilno industrijo. To je proizvodnja modnih dodatkov. Drugi program pa je izdelava večjih plastičnih izdelkov iz duroplasta (iz tekočih plastičnih mas). Sem sodi terapevtska oprema za bolnice. hotele in podobno.
Prav tu pa je pred nami tudi nov program za katerega predvidevamo, da bomo z njim presegli celotno sedanjo realizacijo, ki jo ustvarimo na Veplasu. To bo naš prvi večji program, in sicer je to program jadralnih desk.
Ta program smo zelo hitro osvojili, raziskali tržišče in že naredili nekaj poizkusnih modelov. Za jadralno desko smo se v delovni organizaciji odločili, zato ker smo ugotovili, da je tako naše, predvsem pa izvozno tržišče z izdelki iz naših proizvodnih programov že zelo zasičeno ali pa je na tem področju tako močna konkurenca, da ji s svojo tehnologijo in temu primerno produktivnostjo, nismo kos. Povpraševanje po jadralnih deskah pa je pri nas kot v svetu zaenkrat še bistveno večje od proizvodnje, ker se tudi večji proizvajalci na tem odročju še niso uspeli preusmeriti. Tu ne gre za nakup licence, ampak za naše lastne raziskave, pri čemer smo koristili spoznanja drugih proizvajalcev in menimo, da nam je uspelo izdelati dobro jadralno desko. Da je temu tako, potrjuje tudi dejstvo, da smo s prvimi poizkus-nimi modeli že sodelovali na eni od jugoslovanskih regat jadralcev na jadralnih deskah in v močni konkurenci, saj so številni tekmovalci, tekmovali na modelih svetovno znanih firm. osvojili vsa prva mesta.
Dogovarjamo pa se s znano firmo Tornado, da bi del naših proizvodov prodajali na tujih trgih pod njihovim imenom.«
— In kdaj lahko pričakujemo pričetek proizvodnje?
J. Navodnik: »Z njo naj bi pričeli prve mesece prihodnjega • leta. Seveda je začetek proizvodnje odvisen od določenega uvoza potrebne opreme, ki je pri nas. žal. ne izdelujemo. Naj ob tem omenim, da bo večina prodaje usmerjene v izvoz, tako bi že prihodnje leto, če bomo seveda uspeli uresničiti potrebne nakupe opreme, izvozili šest tisoč jadralnih desk. Približno dva tisoč pa bi jih prodali domačemu tržišču. Proizvodnjo bi potem postopno povečevali do dvajset tisoč jadralnih desk na leto. Po
načrtih bomo izdelovali tri vrste jadralnih desk, in sicer za začetnike, za izvežbane rekreativce in za tekmovalce.«
— S katerimi večjimi težavami pa se je vaša delovna organizacija srečevala v letošnjem letu, ko v vaši proizvodnji še ni bilo tako prodornega programa kot ga načrtujete za naslednje leto?
J. Navodnik: »Največja težava je seveda uvoz potrebnih repro-materialov. Nekateri naši najpro-dornejši izdelki, so bili povsem odvisni od uvoza ali pa od domačih proizvajalcev, ki so potrebne materiale proizvajali s pomočjo uvoženih surovin. Tako sedaj ne proizvajamo nekaterih najkvalitetnejših papirjev, ki so bili za nas izredno akumulativni. Prav tako smo morali iz programa črtati posamezne najzahtevnejše plastične izdelke in nekatere vrste gumbov.
Precejšnje pa so tudi kadrovske težave. Zaradi velikih investicij v zadnjih letih in anuitet, ki jih sedaj odplačujemo, smo se zavestno odrekli hitrejši rasti
osebnih dohodkov. Takšna odločitev pa je vplivala na povečano fluktuacijo.
In kako ocenjujete vaše letošnje poslovanje?
J. Navodnik: »Mislim, da smo poslovali relativno dobro, čeprav zaradi omenjenih težav z repro-materiali bistveno pod planom. Je pa uspeh v primeijavi z lanskim letom dober, saj je celotni prihodek v enem od tozdov porasel za 29 odstotkov, v drugem pa celo za 55 odstotkov, dohodek pa je bil v enem tozdu večji za 16 odstotkov v drugem pa za 32 odstotkov. Ekonomičnost je pri nas dosegla indeks 141 (v občini le 121), akumulativnost je tudi bistveno višja kot v občini, enako velja rentabilnost. Ti rezultati so torej zadovoljivi, seveda pa še zdaleč nismo zadovoljni z doseženo proizvodnjo, saj smo načrtovali bistveno več. Uvozne omejitve so močno zmanjšale našo prodornost. Upamo, da bo nov program izdelave jadralnih desk odprl nove možnosti«.
B. Z.
S polnimi jadri na svetovna tržišča
Med delovnimi organizacijami v naši občini, ki ob zaostreni gospodarski situaciji povezani z zmanjšanim uvozom potrebnih repromaterialov in težjim prodorom na domača in tuja tržišča, iščejo nove programe, je tudi delovna organizacija Veplas. Prav osvajanje novega programa za katerega menijo v tej delovni organizaciji, da jim odpira številne možnosti za prodor na domačem in tujih trgih, nas je spodbudil, da smo pripravili pogovor z

10i\5
Kolektivi čestitajo
Številka 46 (558) - 28. novembra 1980
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT VELENJE

■


v. :f,i ■v
r

s.....i
m
Vsem
delovnim ljudem \ Rudarsko
elektroenergetskega kombinata Velenje in občanom čestitamo za dan republike -29\ november!
DO RUDNIKA LIGNITA VELENJE
DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ
TOZD Jama Preloge TOZD Jama Škale TOZD Jama Pesje TOZD Priprave TOZD Mehanizacija TOZD Transport TOZD Klasirnica TOZD Jamske gradnje TOZD Gradbena dejavnost TOZD Mizarska dejavnost TOZD Zunanja dejavnost
DO ELEKTROSTROJNA OPREMA VELENJE
DO PLASTIKA
DO AVTOPARK
DO ELEKTROFILTERSKI ELEMENTI ŠOŠTANJ
DO TISKARNA VELENJE
t j
DELOVNE SKUPNOSTI SOZD

DSSS SOZD, DS Družbeni standard, DS Zavarovanje, DSAOP
REK Elektrostrojna oprema
n. sol. o., Preloge, p. Velenje
-r
SOZD Rudarsko elektroenergetski kcMibinat Velenje DO ESO
Elektrostrojna oprema n. sol. o., Preloge p. Velenje 63320 Velenje
REK ELEKTROSTROJNA OPREMA
TOZD Stropi obrati TOZD Elektro obrati
TOZD Vodovodno topJovodni obrati TOZD Krovsko-ključavničarski obrati
Delovna ski pnost skupnih služb

■ i
i

ljubljanska banka
gorenje
Rudarska 3 63320 Velenje
Temeljna banka Velenje
V mesecu decembru in januarju pričakujejo delavci Ljubljanske banke — Temeljne banke Velenje povečano gnečo pred okenci, predvsem na ekspozituri na Šaleški in Rudarski ulici. Zato prosijo varčevalce, da v večji meri obiskujejo ekspoziture na Tomšičevi cesti, v Bevčah, Gorenju, Pesju in Šoštanju.
Največja gneča pred okenci je od 8. do 11. ure in od 16. do 18. ure, najmanjša pa od 6 do 7 in od 12. do 13. ure.
Temeljna banka Velenje sporoča varčevalcem, da obrestujejo hranilne vloge, ne glede na to ali so pripisane obresti ali ne, po 7,5% obrestni meri tako, da lahko stranke vpisujejo obresti tudi v času manjše gneče na vseh enotah. S poznejšim vpisom varčevalec ni oškodovan.
Prav tako opozarjajo lastnike tekočih računov, da v večji meri plačujejo s čeki, saj bodo s tem pripomogli, da bo v obtoku manj denarja in s tem manjše vrste pred okenci. Delavci Temeljne banke Velenje se bodo še naprej trudili čimbolje poslovati.
Ob dnevu republike — 29. novembru iskreno čestitajo vsem delovnim ljudem.
Trgovska in proizvodna DO
ERA VELENJE
TOZD MALOPRODAJA
nudi v veleblagovnicah in specializiranih trgovinah pestro izbiro blaga za široko potrošnjo.
TOZD VELEPRODAJA
nudi vse vrste gospodinjskih strojev, les, lesne izdelke, gradbeni material ter veliko izbiro keramike in sanitarnih naprav. TOK KMETIJSTVO ŠOŠTANJ
s svojimi združenimi in delovnimi enotami organizira in pospešuje kmetijstvo v občini Velenje.
TOZD PROIZVODNJA
nudi obrtne in proizvodne usluge iz kovine in plastike ter gradbene usluge.
Vse™ delovnim ljudem in občanom Velenja iskreno čestitamo za praznik republike
- yW n/ii/omliAv/
Savinjsko šaleška gospodarska zbornica
Velenje
*	Delavke in delavci Gorenja I iskreno čestitajo za rojstni
*	dan republike — 129. november!
čestita vsem delovnim ljudem v občinah Velenje in ob prazniku republike — 29. novembru!
Mozirje
t**************************************** * *
*	^ rdeča dvorana velenje velenje *
*
jjg^V	organizacija za izvedbo sejmov, gospodarskih razstav in ekonomske propagande,£
g^E	športno-kulturnih prireditev, turistična agencija	*
£ ^^ žiro račun sdk velenje 52800-603-38477	^
*	telex yu rd vin 33600	«
*	JV^ tel. 063 /851 -195, 850-835, 850 929,852-910	J
*	/K kompas hertz rent a car, tel. 063 / 852-600	*
gorenje
* Ob rojstnem dnevu republike iskreno čestitamo vsem delovnim ljudem!
___
Številka 46 (558) - 28. novembra 1980	Kolektivi čestitajo	I\511

|\512	Kolektivi čestitajo	Številka 46 {558) - 28. novembra 1980
INDUSTRIJA USNJA VRHNIKA	I2I2Jr°VARNA USNJA
ŠOŠTANJ USTANOVLIENA LETA 1"88
Združene komunalne organizacije Velenje
čestitajo občanom 29. novembru.
uporabnikom storitev k dnevu republike —
Združene komunalne organizacije občine Velenje bodo začele poslovati v novi organiziranosti v drugem tromesečju 1981 in sicer kot delovna organizacija s temeljnimi organizacijami:
TOZD TOPLOVOD TOZD KOC TOZD DOM in DS STROKOVNIH SLUŽB
Z združitvijo bo realizirana dolgoletna zahteva uporabnikov komunalnih storitev in doseženi naslednji cilji:
—	usklajena in kvalitetna komunalna in stanovanjska oskrba; '*
—	usklajeno programiranje razvoja in gradnja komunalnih oskrbovalnih in sta- 8 novanjskih objektov ter
—	zagotavljanje uspešnejšega in racionalnejšega poslovanja organizacije s sredstvi, ki so ji zaupana v upravljanje.
S čim doslednejšim izvajanjem postavljenih ciljev bomo prispevali k realizaciji stabilizacijskih prizadevanj naše družbe.
IUV Industrija usnja Vrhnika
TOZD TOVARNA USNJA ŠOŠTANJ
Ustanovljena leta 1788
TOPLOVOD
VELENJE p. o.
Koroška 3a «el.:850-462
Delavci
Veplasa se pridružujejo čestitkam za
dan republike
Mladost in spretnost — jadralna deska VEPLAS
Model za rekreacijo, model za tekmovanja, plod lastnih raziskav - JADRALNA DESKA VEPLAS kmalu na našem tržišču.
S preizkusnimi modeli so na zadnji regati državnega prvenstva zasedli prvo mesto.
Tovarna usnja Šoštanj je ena najstarejših usnjarn v Jugoslaviji in na Balkanu. V letu 1980 beleži 192 letnico svojega obstoja.
Vsem delovnim ljudem in občanom naše domovine čestitamo za DAN REPUBLIKE — 29. november.
KOMUNALNI CENTER VELENJE
"DOM"
velenjska plastika n.sub.o. 63320 velenje celjska cesta telefon (063) 850 138, 850 410 komerciala 851 017 računovodstvo 881 011 telex
33570 veplas velenje
Specialni izdelek šoštanjske usnjarne je bil že v preteklosti lika-nec, ki je zaradi izredne kvalitete dosegel svetovni sloves in je razen evropske, osvojil tudi južnoameriško tržišče. Danes tovarna usnja Šoštanj razen tehničnega proizvaja še podplatno usnje, izvrsten oblačilni velur in podlogo iz svinjskih kož.
Pred kratkim je Tovarna usnja Šoštanj začela proizvajati popolnoma nov izdelek pri nas "SLAMNICE". To so dekorativno izolacijske plošče za oblaganje sten in stropov. Izdelek je dosežek lastnega razvoja v sodelovanju z Inštitutom za industrijsko oblikovanje pri FAAG Ljubljana. Plošče bodo kmalu v prodaji.
Delovna organizacija za • vzdrževanje stanovanjskih hiš Šaleška 19 a 63320 VELENJE
m
nama
NAMA VELEBLAGOVNICA VELENJE
čestita vsem delovnim ljudem in občanom Velenja za 29. november — praznik republike!
Gradbeno industrijsko
podjetje
Vegrad
Velenje
TOZD ZA PTT PROMET
Za obratovalno pripravljenost naprav so nadvse pomembna tudi teko£a popravila
VELENJE
Za praznik republike — 29. november čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom občine Velenje in Mozirje!
Šoštanjske Termoelektrarne pripravljene za obratovanje
Šoštanjske Termoelektrarne, kjer so v obdobju januar — oktober 1980 proizvedli 2 milijardi 661 milijonov kwh električne energije in s tem dosegli 89,1 % proizvodnje, predvidene z elektroenergetsko bilanco za to obdobje, so že od srede julija naprej pripravljene za polno obratovanje v jesenskih in zimskih mesecih, ko so potrebe po električni energiji iz termoelektrarn največje.
Da je bila desetmesečna proizvodnja v šoštanjskih Termoelektrarnah nižja od tiste, ki je določena z elektroenergetsko bilanco za leto 1980, so vplivale ugodne hidrološke razmere, pa tudi varčevanje s premogom v poletnih mesecih, da bi prihranili kar največ tega energetskega vira za jesenske in zimske mesece. Na
poletja naprej znova visoko obratovalno pripravljenost, kar je gotovo pomembno. Sicer pa je bilo na začetku novembra na deponiji šoštanjskih Termoelektrarn 671.000 ton premoga, kar zagotavlja nemoteno proizvodnjo električne energije za sezono 1980/1981. se pravi, da ni bojazni, da šoštanjske Termoelektrarne v jesenskih in zimskih mesecih ne bi poslale omrežje toliko električne energije, kot je predvideno z elektroenergetsko bilanco, če bodo seveda takšne potrebe.
Za maksimalno dnevno proizvodnjo 16 milijonov 325.000 kWh elktrične energije pokurijo v šoštanjskih Termoelektrarnah okrog 20.000 ton premoga. Letos ga bodo pokurili okrog 4,150.000, okrog
V prvih desetih mesecih 1980 so v šoštanjskih Termoelektrarnah proizvedli 2 miljardi 661 milijonov kWh električne energije
proizvodnjo pa je vplivala tudi okvara na 345 MW bloku, zaradi česar je obratoval nekaj časa z zmanjšano močjo.
Vse naprave šoštanjskih Termoelektrarn, našega največjega elektroenergetskega objekta, so torej pripravljene, da v času največjih potreb po električni energiji obratujejo s polno močjo. Do 15. julija, so opravili vse remonte, ki so bili predvideni za leto 1980, pregledali pa so tudi naprave. V predvidenem roku so odpravili okvaro na 345 MW bloku, navečji proizvodni enoti šoštanjskih Termoelektrarn, pri čemer so v kotlu zamenjali 120 ton pokvarjenih cevi ter opravili še nekatera rekonstrukcijska dela. Pa tudi tretji blok so usposobili v letošnjem polletju za obratovanje s polno močjo.
Proizvodne naprave šoštanjskih Termoelektrarn dosegajo od .
3,800.000 ton lignita bo dobavil Rudnik lignita Velenje, 200.000 ton rjavega premoga bodo poslali rudniki Laško, Senovo in Trbovlje, okrog 130.000 ton premoga pa bodo v Šoštanj pripeljali tudi iz Kolubare (pogodbeno je bila seicer dogovorjena dobava 250.000 ton premoga,
vendar pa so pošiljke zaradi težav pri prevozu na rudniku Kolubara precej zmanjšane).
Sicer pa v tem času tudi v šoštanjskih Termoelektrarnah zaključujejo sestavo načrta razvoja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Vso pozornost bodo namenili nadaljnjim izboljšavam tehnoloških postopkov, opravili bodo študije za nadomestitev prvih treh blokov ter za povečanje proizvodnje toplotne energije, pozabili pa tudi niso na nadaljevanje akcije za zaščito človekovega okolja.
Za obratovalno pripravljenost naprav v termoelektrarnah so nadvse pomembna popravila. Kljub temu, da v primerjavi s podobnimi bloki doma in na tujem dosegajo v šoštanjskih Termoelektrarnah visoko obratovalno pripravljenost že zdaj, pa si bodo prizadevali, da v prihodnjih letih z izboljšanjem tehnologije, tako tekočih kot letnih popravil naprav, zagotovijo še večjo obratovalno pripravljenost. To bo zagotovo nadvse pomembno.
V letih 1981-1985 bodo v šoštanjskih Termoelektrarnah opravili potrebne raziskave in pripravili programe za nadomestitev prvih treh blokov (moči 2 x 30 MW in 75 MW) z novim, moči od 100 do 150 MW. Naprave v najstarejših blokih so zaradi starosti že iztrošene, zastarela pa je tudi tehnologija, kar se še posebej kaže pri porabi premoga. Za proizvodnjo kWh električne energije porabijo namreč v omenjenih treh blokih do 30 % več premoga kot zadnjih, to je v četrtem in petem. Nadomestitev prvih treh blokov je v času, ko na vseh področjih varčujemo z energetskimi viri, zagotovo nujno. Sicer pa bodo v naslednjih letih tudi vse potrebne raziskave in pripravili načrte, da bi v obdobju 1986-1990 povečali proizvodnjo toplotne energije.
Pri pripravi načrta razvoja šoštanjskih Termoelektrarn v novem srednjeročnem obdobju je bilo že na začetku izoblikovano stališče, da bodo intenzivno nadaljevali s prizadevanji za zaščito človekovega okolja. Posebej velja omeniti prizadevanje za oživitev velenjskih jezer, v katere zdaj odlagajo pepel iz šoštanjskih Termoeleictrarn. Pripravljeni pa so torej storiti vse, da pepel ne bj več onesnaževal okolja. Načrtujejo še akcije za zmanjšanje hrupa in pa za zmanjšanje izločanja pepela in žveplovega dioksida v ozračje. Med drugim nameravajo urediti v naslednjih letih, zraven obstoječih, še eno kontrolno po-, stajo.
Termoelektrarne Šoštanj TOZD Termoelektrarna Šoštanj / TOZD Termoelektrarna Šoštanj II TOZD Vzdrževanje " TOZD Investicijski inženiring Delovna skupnost skupnih služb Delovna skupnost družbena prehrana
Vsem delovnim ljudem In občanom čestitamo za 29. november — PRAZNIK REPUBUKEI
iskreno
GIP GRADIŠ—TOZD GRADBENA
ENOTA CELJE
Vsem delovnim ljudem in občanom Šaleške doline naše iskrene čestitke za praznik republike
— 29. november!
MLADINSKA KNJIGA TOZD KNJIGARNE IN PAPIRNICE KNJIGARNA VELENJE
Vsem poslovnim partnerjem in ostalim kupcem česti-fcnfina tamo za praznik republike priporočamo!*
29. november ter se
Vsem delovnim ljudem in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik republike — 29. november!
Romani, zanimivosti
Številka 46 (558) - 28. novembra 1980
10. Poglavje
Poslednji boj s pozojem.
Po strmosteni soteski je hruia voda. Tri dni je bobnela in kipela, razgrajala in se penila, rušila skalovje, rvala. izdirala in lomila drevje, ki ji je tu in tam hotelo ustavljati njen orjaški pohod. S silo oproščenega velikana seje vigla nad vse ovire, jih premagala in nadaljevala svojo bliskovito poL Z nepojmljivo naglico je pridirjala v Sa vinsko dolino, napolnila v hipu široko strugo večje sestre Savine. ki je povsem nedolžno in mirno skakljala s planin. Kot bi bil trenil, je bila napolnjena do vrha in končno izstopila docela, preplavila travnike in njive, na srečo že požete, in nanosila nanje ogromne grmade kamenja in peska in plohov in vej in drevja vseh vrst. Naplavila je nepreštete množine rib. Na tisoče in tisoče se jih je premetavalo po mlakah in mlakužah, ki so po povodnji ostale na polju, po nanošenem blatu in med pomedrano travo.
Vsepovsod, kamor si pogledal, so se zvijale v smrtnih krčih, hlastale po zraku, duškale in umirale. Ljudje so jih nakupe pobili in znosili domov. Nekatere med njimi so bili pravi velikani, otepavale so z repovi in se niso dale izlepa ukrotiti. Večina paje poginila na polju. Gomile mrtvih rib so ležale po obrežjih ter so spričo vročega sonca zasmradile vso pokrajino. Voda paje drla dalje.a njena moč seje počasi zmanjšala.
Četrti dan je jezero izginilo. Le tu pa tam. kjer so bile kake globočine, odkoder voda ni mogla odteči, so ostala majhna jezerca in mlake. Blatno močviije, preraslo s podvodnimi rastlinami, seje širilo na znožju hribov, koderseje pred tremi dnevi prelivalo prelepo zaleščansko jezero. Tam. kjer je stopalo v dolino južno hribovje in gričevje, je drla med razmetanimi skalami in okroglo izbrušenim prodom v jadrnem teku neglo-boka rečica, se zvijala med močviijem in hitela v peniško sotesko.
Jezerske skale ni bilo več. Lipa joje razbila na mnogo kosov in koscev, blisk jih je razgnal vsaksebi — tako osamljeni niso mogli kljubovati prodirajoči vodi. kije pobrala s seboj vse, kar ji je prišlo na pot. Lipa je kljub hrumečemu toku docela zgorela, in Zaleščani so bili prepričani o Velesovi dobrotni pomoči. Na ovinkih v soteski sta se nakopičila pesek in prod in puščala vodi le v sredini prost tek. Počasi sije osvobojena vodna sila ustvaijala novo, zložnejšo strugo. Sirila seje in razjedala mečje kamenja od straneh, mirno prodiranje so ustavljale Ie še tu pa tam od-krhnjene večje in manjše skale, ležeče na okrog kakor kameniti udje premaganega velikana, kije izgubil bitko, pa je moral svoje mrtvo truplo prepustiti zmagon osnemu sovražniku.
Tako se je zgodilo, da se je po treh bumih dneh in nočeh rodila neizrečeno pusta dolina, obrobljena z mnogimi nizkimi holmi in holmiči pod prejšnjimi položnimi bregovi, po katerih so ležala slovenska sela, zaleščanske zadruge.
Žalostno in strmeč obenem so motrili ljudje nelepo pokrajino in se s togo spominjali bodrih jezerskih valov in skoro pozabili na končni smoter velikega rušenja in razdejanja.
Stojan ni pozabil.
Ko je videl prelepi uspeh svojih misli in načrtov, mu je zaigralo srce in se razširilo v ponosni radosti. Krčevito je stiskal k sebi svojega razvnetega sinka, ga vroče poljubljal in mu šepetal na uho: »Gojmirče, zmagala sva! Nič več ne boš plakal, nič več te ne bodo sramotili in zaničevali.. in majka se ne bo vfcč solzila ... Lepše življenje bomo živeli..
Gojmir se gaje oklepal in klical: »Očka, junak si! Kako te imam rad, kako te imam rad!«
Njegov obraz je bil zdaj žareč, zdaj bled. razbuijenje gaje preplavljalo in oči so se svetile z vzhičenim bleskom.
Vseokrog so ljudje vpili, skakali in plesali, pijani od raz-burjenja in navdušenja, ki je prevevalo glave in srca. Nazdravljali so Stojanu in njegovim pomagačem. klicali Gojmirovo ime in peli zmagoslavne pesmi. Na jezerskega pozoja so pozabili vsi.
Stojan ni pozabil.
Njegove bistre oči so od prvega početka do konca vodnega izbruha opazovale nižajočo se jezersko površino: po obrežjih je
&«t<w ŠiKN
Nekoč Je bilo jezero...
(Dolinska bajka)
razstavil celo vrsto opazovalcev. Tam pod Velesovim hribom se je voda dolgo časa penila, tam je bil pozoj; od časa do časa seje tudi še oglasil, toda v hrumenju voda in vpitju ljudi je pol srdito, pol plašno rjovenje zamrlo, se vedno redkeje oglašalo in tretji dan povsem utihnilo. Pošast je izginila Bog ve kam.
Stojanovi ljudje so dognali, da je pozoj plul proti Hudi luknji. Zato je poslal poglavar pozOjevih sovražnikov pogumno četo čez hribe, da mu na ta ali oni način zapre pol. če bi se hotel nekaznovan vrniti v tajne podzemeljske votline. Naročil jim je, naj se poslužijo skal. naj jih vale s hribov predenj. Neizmerno važno se m u je zdelo, da ga Zaleščani ubijejo in tako osvetijo smrt toliko bratov in sester. Toda vse čakanje je bilo zaman, V Hudo juknjo ga ni bilo, skrival se je gotovo V kakem preostalem jezercu, ki so bila povsod okolo razstresena.
Takoj, ko je dobil to ugodno novico, je velel Stojan, naj preiščejo vso dolino in pregledajo zaprte kotanje. Slednjo je dal skrbno zastražiti. Stražaiji so bili oboroženi z dolgimi drogovi. Z njimi so od daleč dregali v vodo in iskali jezersko pošast. Kjer pa so mogli, so spuščali v kotanje skale in kamenje. Stojan sam je preiskal drugo za drugo neizmerno natančno. Ker voda nikjer ni bila posebno globoka, je bilo iskanje lahko. Hitro so izmerili, prevrtali in preteknili vse kotline. Zaman, pozoja ni bilo v nobeni.
Zaleščani so se čudili. Strahopetneži so že govorili, da jo je pobrisal po druge pošasti, s katerimi bo uničil zaleščanske zadruge, ker so mu odvzele jezersko bivališče. In zopet se je v dovzetnih srcih naseljeval strah in zopet so imeli razni Nosani mnogo klepetati in klevetati. Stojan paje izbral najpogumnejše može in mladeniče in se napotil z njimi ob rečici v sotesko Hude luknje.
Pod visokim Kozjakovim izrastkom, kjer so se stene strmo vzpenjale proti koničastemu vrhu, seje voda precej razširila in tvorila neveliko, čisto temno jezerce, katerega lahni valčki so neprestano lizali in izpodjedali apnenasto kamenje, ki se je v gladkem zrcalu jasno odsvitalo.
Brez povelja je četa ostala in vsi so se spogledali, prevzeti od ene misli.
»Tu mora biti!« je menil Ljubomisel.
»Tudi jazsodim talo. vSkakor je potrebjia previdnost, kije danes več vredna nego pol zdravja. Brez šuma na hrib! Od tam pogledamo, če je naš prijatelj res tu doma!«
Beli steni nasproti je kipel v nebo mogočni greben Stro-pnice, katere proti vodi obrnjeno pobočje ni bilo prestrmo. Tja so splezali pogumni Zaleščani za svojim vodnikom.
Na njegovo povelje so brzo pripravili nekaj težkih skal, jih namerili na jezerce in jih na dano povelje zakotalili po bregu. Težko kamenje je švignilo navzdol, se padajoč prekopicnilo v vodo, daje brizgnila sežnje visoko. Zeleno površje so prepregle pene.
Komaj seje bilo to zgodilo, seje voda razgrnila: prikazalo se je strašno žrelo jezerskega pozoja. Zamolklo je tulil in bil okrog sebe, daje voda kipela in razsajala.
»Tuje!« so se razveselili možje.
»Lepše nam ne bi mogel priti v past,« se je nasmehljal
E> J y t"
ti misliš, da bom jaz metal prst v vodo in ščege tal debelo i kožo?« je vzkliknil očitajoče. »Jaz moram pred vami
Stojan. »Bratje, zadnje delo nas čaka! Če ga dobro izvedemo, bo Zalesje za vselej rešeno sovražne pošasti. Poslušajte!«
Tovariši so ga obstopili s pogledi, polnimi zaupanja.
»Razdelimo se v tri oddelke! Ti, Kragulj, greš z enim na vrh nam nasprotne stene! Na najskrajnejšem robu zgradiš iz drevesnih debel širok žleb; po njem boš spuščal na moje znamenje« Stojan je začrtal s svojo belo palico tri svetle kroge — »prst in drobnejše kamenje v jezerce. Pred vsem prst, mnogo prsti! Zato razdeli med svoje ljudi delo tako, da boš imel vse pripravljeno kadar začnemo. Se nekaj! Da zaspete vse jezerce, izdelajte žleb tako, da ga boste lahko po volji premikalo.
Druga četa ostane tukaj, kjer stojimo, ter pripravi kar največjo množino najdebelejših in najtežjih skal. Mnogo jih je na pobočju, skalovje je tudi dokaj krhko. Ne bo pretežko! Ti jo boš vodil, Ljubomisel!
Prst in kamenje, kiju bomo sipali s stene vjezerce, napolnita kotanjo in preženeta vodo; tedaj bo tudi pozoj moral priti na površje. Brez moči bo, zakaj globočina ga ne bo več skrivala in branila. Ko vam dam drugo znamenje« — zavrtel je palico enkrat okrog glave — »ki vam pove pravi čas, zakotaJite z vso močjo za to pripravljeno skalovje po bregu. Merite mi da zadenete pozoja čim največkrat Postavite se v krog, da mu zabranite beg z dobro vrženimi skalami na sprednjem in zadnjem delu jezerca.
Tretjo četo bom vodil sam. Ker je to delo najnevarnejše, vzamem s seboj samo tiste, ki se prostovoljno zglasijo. Strugo zastražimo na obeh straneh, da nam pošast navsezadnje ne uide«.
»Z našim orožjem?« je podvomil nekdo.
»Naš kopja so na dolgih drogovih nasajena. Da bo pa še manj nevarnosti, naj si vsakdo pri tretji četi sname kopje in ga pritrdi na kol, ki bo še daljši, nego so naši sedanji. Sodim, da bo tako orožje zadostovalo.«
Kragulj se je prerinil do Stojana.
»In ti misliš, da bom ja pozojevo 1
vsemi osvetiti očetovo smrt... Zato grem s teboj, Stojane!«
»Kakor hočeš!« je menil ta in skomizgnil z rameni. »Ve-ijetno je, da ne bo boja z njim, ker ga — upajmo — že same skale ugonobijo. Seveda, zastražiti ga moramo, da nas ne iznenadi.. «
»S teboj hočem!« je ponovil mladenič trdovratno.
»Ej,padobro! Vodi ti prvi oddelek, Kosane! Še enkrat vas vse prosim: nagrmadite mnogo kamenja, potem pa glejte na znamenja in se natančno ravnajte po njih! Bogovi z nami! Veles naj pomaga!«
Vsi trije oddelki so odhiteli na določena mesta. Še enkrat so zapele sekire in zazveneli krampi, se rušile skale, padala drevesa. In prst in pesek sta se usipala na kupe ob robu skalne stene nad jezercem. Čez najvišji rob je že visel dolg
lesen žleb. naravnan v njegovo sredino, kjer seje skrival jezerski pozoj.
Na pobočju Stropnice so se v dolgih vrstah belile velike in težke skale in vpirale svoje tope, brezizrazne poglede v šumečo vodo, kije žuborela z brezbrižno ljubkostjo iz jezerca, kakor ne bi bila ščitila nenasitne jezerske pošasti v temnih globinah.
Drugega dne so bile priprave na obeh straneh dovršne. Stojan je razvrstil nekaj ljudi pod Kraguljevim vodstvom dober streljaj nad kotanjo, kjer so se lahko čuvali padajočih skal, na spodnjem koncu paje ostal sam z drugo polovico stražne čete. Vsi so bili oboroženi z ostrimi kopji, trdno pričvrščenimi na dolgih drogovih. Stopil je v sredino široke soteske, da so ga mogli vsi zazreti.
Bela palica v njegovi roki je v treh svetlih krogih poletela po zraku: žleb seje dvignil in se napolnil ter začel valiti kupe prsti, peska in kamenja v temno vodo, ki je pljuskala in nemirno šumela; v malo trenutkih si je navzela umazano rumenkasto barvo. Neprestano se je usipalo in padalo: v širokem curku je grmelo natančno na sredino jezerca, ki je kipelo, kakor da seje nekje globoko spodaj vžgal skrit ogenj paje vodo segrel in zavrel.
Pozoj se dolgo časa ni hotel pokazati. Bržkone so ga prestrašile skale, ki so ga bile neusmiljeno zaznam enovale. Ko seje pa voda dvigala in se z močnejšim tokom prelivala v strugo, ko seje globočina manjšala in polnila, ko so tla rasla in se dvigala, tedaj se je moral prikazati tudi on.
(Se nadaljuje)
M -	g |

dete v družinskih skupnostih gimn
Primetjava izobrazbene strukture očetov in mater kaže veliko podobnost pri višji, srednji in poklicni izobrazbi, medtem paje mnogo mater samo s končano ali nedokončano osnovno šolo in obratno, mnogo več očetov z visoko izobrazbo.
Podobno sliko nam daje tudi pregled najpogostejših poklicev očetov in mater gimnazijcev. Med očeti je 8 diplomiranih inženitjev, med materami I. štirje profesorji, med materami prav tako ena. trije ekonomisti, med materami ena Po en oče je še pravnik, sodnik, arhitekt. geometer. trije so direktorji, trije vodje oddelkov in trije uslužbenci. Med materami pa je ena zdravnica, ena vodja oddelka in pet uslužbenk. Več mater kot očetkov gimnazijcev je učiteljev, 10 proti 3. Tehnikov različnih vrst (rudarskih, strojnih, elektrotehnikov) je med očeti 12. med materami pa je 16 admini-stratork, strojepisk in ekonomskih tehnikov. Med očeti so pogostejši poklici še: rudar, strojni ključavničar s po 4 predstavniki. trije so električarji. trije obrtniki. dva sta železničarja in uraija. po eden je avtomehanik. finomehanik. usnjar, sod ar. prodajalec, poštar in kovač. Sest anketirancev je svoje očete označilo za delavce, delavk pa je 10 mater gimnazijcev. Med materami so pogosti še naslednji poklici: S šivilj, 4 prodajalke, tri so obrtnice, po ena je knjigovez.
vzgojiteljica in socialna delavka. Daleč najštevilnejša so matere gimnazijcev, ki niso zaposlene in doma gospodinjijo. Te predstavljajo 15 odstotkov vseh mater (16 odstotkov), o katerih smo zbrali Dodatke z anketo, izobrazbi in poklicu primerni so tudi osebni dohodki v družinah gimnazijcev. _______
Odgovori na vprašanje o osebnih dohodkih so sicer najbolj redki (36 odstotkov za očete in 42 odstotkov za zaposlene matere), vendar zbrani podatki potijujejo našo prejšnjo ugotovitev. Dohodki žensk so namreč precej nižji od dohodkov očetov, kar je razvidno iz tabele L Povprečni mesečni dohodek na družinskega člana smo lahko izračunali za 34 družin in je zelo visok. Srednje vrednost znaša 4640 dinarjev na družinskega člana. Vendar so v tem pogledu precejšnje razlike med posameznimi družinami, družinskimi skupnostmi, kar je razvidno iz tabel tabele II. Pet družin v obravnavanih anketah je kmečkih, vendar imamo le za eno višinsko kmetijo podatke o obsegu zemlje in glavah živine (2 ha njiv. 8 ha travnikov. 15 ha gozda. 7 glav živine), zato teh podatkov ne moremo posploševati.
O visokem standardu družin gimnazijcev govorijo tudi podatki o tem. kako in kje prebivajo in kako so opremljene z aparati, stroji, prevoznimi sredstvi itd. O stanovanju oziroma vrati bivališč
gimnazijcev smo zbrali naslednje podatke: 61 odstotkov (83 odstotkov) jih živi v individualnih hišah, 32 odstotkov v blokih, sedem odstotkov pa v starejših kmečkih hišah. Od 68 odstotkov anket istih gimnazijcev, ki imajo svoje hiše. imamo podatke o starosti hiš, oziroma o tem, kdaj so začeli svoje hiše graditi. Iz tabele III je razvidno, da si je večina družin hiše zgradila šele pred nekaj leti; torej v dobi, ko so si te družine že ustvarile določen standard (avto, pohištvo, gospodinjske aparate itd.) in v dobi. ko je večina njihovih otrok že doraščala.
O številu sob v prebivališčih in o opremi je manj podatkov (34 odstotkov odgovorov o številu sob in 18 odstotkov o opremi prostorov), zato jim je težje pripisovati večjo veljavnost. Majhno število odgovorov gre najbrž na račun obsežnosti vprašanja in na nejasno postavljeno vprašanje, saj je bilo tu med izpolnjevanjem anket največ vprašanj. Omenimo le, da ima (od 42 družin) 5 družin dvosobno stanovanje, 11 trosobno. trije štirisobno, 12 peLsobno. 7 šest-sobno in 4 družine sedemsobno stanovanje.
Visok standard gimnazijcev je opazen tudi pri podatkih o gospodinjskih strojih, ki jih imajo njihove družine. Vsa gospodinjstva imajo električni (plinski) štedilnik, hladilnik, pralni stroj (teh je celo 124). sesalec itd.; če
so nekateri odstotki o imetju teh
strojev oziroma aparatov nižji od 100 odstotkov, so verjetno zato. ker so jih nekateri anketiranci pozabili napisati. Tako je le 67 anketirancev napisalo, da imajo doma sušilec za lase. samo 45 odstotkov pa, da imajo likalnik, kar seveda ne drži. Obenem pa imamo tudi podatke, da ima 57 odstotkov . družin doma zmrzo-valne skrinje, kar 22 odstotkov pa jih ima stroje za pomivanje posode. Šivalni stroj ima 22 odstotkov družin, štiri družine imajo pleiilne stroje, 21 odstotkov družin pa ima opremljene delavnice z vsem potrebnim orodjem za različne popravila v gospodinjstvu in okrog hiše. precej med njimi pa jih ima tudi varilne aparate, »sekularje«. rez-kalnike. mešanilce za beton itd.
Radio ali tranzistor imajo vse družine (10 družin po dva), 74 odstotkov družin ima čmobele televizorje, 30 odstotkov barvne, kar pomeni, da imajo tri družine dva televizorja. Gramofon ima 46 odstotkov družin. 33,5 odstotkov družin pa kasetofon ali magnetofon, še štiije anketiranci so posebej označili, da imajo doma HI-FI stereofonske naprave. V družinah gimnazijcev imajo še precejšnje število telefonov, fotoaparatov kamer, diaprojek-torjev in projektoijev za Super 8 mm film.
Po en avtomobil ima 114 družin gimnazijcev, šest družin ima dva avtomobila, ena družina
pa ima kombi; torej imajo v povprečju prav vse družine vsaj po en avtomobil. Kolo imajo prav tako vse djjžine, 25 odstotkov družin ima različne motorje, tri družine čoln. Štiri kmečke družine imajo traktor, tri obračalnik, dve puhalnik in dve električni mlin za mletje moke. III. DELITEV DELA
Delitev dela v družini je tesno povezana z vprašanjem odnosov med posameznimi družinskimi člani, z vprašanjem enakopravnosti med njimi in z organiziranjem oziroma razdelitvijo dela. ki gaje treba v družinski skupnosti opraviti. O vseh teh stvareh spraševali smo v anketah gimnazijce. Dobili smo naslednje odgovore.
V večini družin delo odrejajo oziroma določajo zadolžitve vsi člani družine skupno. Tako je v 44 odstotkih družinskih skupnostih. Oba starša delo odrejata v 28 odstotkih družin, samo mati v 17 odstotkih družin, oče pa le v 5 odstotkih družin anketirancev. Zadolžitve za posamezne člane družine določajo običajno sproti in po potrebi, drugače pa pri (po) kosilu ali-večerji, ko so zbrani vsi člani družine. Tem odredbam se upirajo otroci ali anketiranci sami v 45 odstotkih (48 odstotkov) družin za katere imamo ta podatek, v 45 odstotkih družin nihče, v 8 odstotkih družin pa oče. O pomembnih odločitvah v zvezi z družino večinoma odločajo vsi člani družine, v 45 odstot-
kih (89,5 odstotkov) družin, starti sami v 44 odstotkih družin, oče v 6 odstotkih in mati v 5 odstotkih družin gimnazijcev.
Še podatki o tem, kaj menijo gimnazijci o enakopravnosti v družini: »Enakopravnost je možna« meni 83 odstotkov (90,2 odstotka) gimnazijcev, nekaj od. njih najbrž tudi zaradi vzgledov iz lastnih družin. Le 12 odstotkov jih misli, d je mogoče, 5 odstotkov pa jih poudarja še, da je pri njih enakopravnost že uveljavljena. Med tistimi, ki menijo, da enakopravnost ni možna je pogost razlog, da »še vedno, več zaleže očetova beseda«. Ali pa se oče upira delitvi dela, saj-misli, da je glava družine in moramo vsi »laufat« okrog njega ter daje »oče proti njej, mama in otroci pa zanjo.«
Ob tem lahko zapišemo, da je v polovici družinskih skupnosti gimnazijcev	demokratično
vzdušje, v katerem vsi člani družine skupno določajo opravila. ki jifi je v družini treba opraviti in vsi odločajo o pomembnih odločitvah v zvezi z družino. V drugi polovici družin pa odločata in razdeljujeta delo starša, redkeje pa odloča ali ukazuje le oče ali mati. Zanimivo je. da matere večkrat razdeljujejo delo kot očetje, najbrž zaradi tega, ker tudi same opravljajo v družini več nalog kol očetje, delno pa zato. ker nekaj anketirancev živi v družinah brez očeta..
(Dalje prihodnjič)
koledar
mali oglasi
Petek, 28. novembra — Jakob Sobota, 29. novembra — Dan republike
Nedelja, 30. novembra — Andrej
Ponedeljek, 1. decembra — Natalija
Torek, 2. decembra — Blanka Sreda, 3. decembra — Franc Četrtek, 4. decembra — Barbara
ZOBOZDRAVNIKI	V
ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE
- 29. 11,—1. 12. 1980 dr. Ivana JEVŠEK, Kidričeva 17. Velenje
VETERINARJI V VETERINARSKI POSTAJI VELENJE
28. 11,—4. 12. 1980 Peter RIHTARIČ, dipl. vet., Šoštanj, Prešervnov trg 7, telefon 881-143
ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENI POSTAJI ŠOŠTANJ
28.	11. 1980 dr. Pirtovšek
29.	11,—1. 12. 1980 dr. Stupar 2. 12.-3. 12. 1980 dr. Lazar
4. 12. 1980 dr. Menih
GARSONJERO vzamem v najem. Spomenka Lomginovič. dom učencev RŠC. Efenkova cesta. Velenje
PRODAM otroško posteljico z vložkom. Naslov v uredništvu.
PRODAM osebni avtomobil »Spaček.« letnik 1975. prevoženih 60.000 km. dobro ohranjen, registriran do septembra 1981. cena 3.5 milijonov. Ogled vsak dan popoldan od 16—17 ure. razen sobote in nedelje. Dežman. Kidričeva 3. Velenje.
PRODAM FORD TAUNUS M—12 dobro ohranjen. Telefon 851-178.
UGODNO PRODAM jakno iz ruske lisice (št. 38). Naslov v upravi lista.
V SLOVENJ GRADCU prodam novo dvo stanovanjsko hišo. zgrajeno do III. faze. Naslov v uredništvu.
PRODAM oljno peč. Uporabna tudi kot dodatni štedilnik. Naslov v uredništvu.
PRODAM osebni avto GS -1975 letnik. Ivan Jelen. Jenkova 3. Velenje (telefon 852-073).
UGODNO PRODAM stereo aparaturo (gramofon, radio) znamke »TOSIBA« in zvočnika znamke »CENTON«. Naslov: Igor Grilc. Ul. Janka Ulriha 12, Velenje.
REK VELENJE DS AOP
Komisija za medsebojna delovna razmerja OBJAVLJA
prosta dela oziroma naloge OPERATER NA RAČUNALNIKU
Razpisni pogoji:
—	srednja ali poklicna šola
—	pasivno znanje ustreznega tujega jezika (angleščina)
—	eno leto delovnih izkušenj
—	uspešno opravljen test za operaterja
Kandidati naj vložijo pismene prijave na razpis z ustrezno dokumentacijo v roku 15 dni po objavi na naslov: REK Velenje, Avtomatska obdelava podatkov, Prešernova 22 (Komisija za medsebojna razmerja).
Delo se združuje za nedoločen čas. Stanovanja delovna skupnost nima na razpolago. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri 15 dni po preteku razpisnega roka.
DELOVNA SKUPNOST STROKOVNE SLUŽBE OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE
RAZPISJE
NA PODLAGI 22. člena zakona o delovnih razmerjih dela in naloge
z zakonom določenimi pogoji
ANALITIKA
Kandidat mora poleg splošnih izpolnjevati še:
-	da ima končano ekonomsko fakulteto ali FSNP — analitično raziskovalne ali kadrovsko organizacijske usmeritve;
-	da ima 1 leto delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah;
-	da je moralno-politično neoporečen.
Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom s 3-mesečno poskusno dobo. Kandidati naj vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi. 0 izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po končani izbiri.
Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje Rudarska 3
obvešča varčevalce,
da bo
ZBOR VARČEVALCEV Ljubljanske banke ne banke Velenje
Temelj-
v petek, dne 5. decembra 1980 ob 16. uri v pritličnih prostorih banke, Rudarska 3.
Predlagan je naslednji dnevni red:
1.	Obravnava osnutka plana delovne skupnosti Temeljne banke Velenje 1981-1985.
2.	Obravnava osnutka informativno propagandnih dejavnosti Ljubljanske banke — Združene banke v obdobju 1981-1985.
3.	Obravnava osnutka zbiranja in usmerjanja sredstev občanov v srednjeročnem obdobju 1981 — 1985.
4.	Vprašanje in predlogi varčevalcev
Vabimo varčevalce, da se zbora udeleže in tako
vključijo v delegatski sistem upravljanja v Temeljni'
banki Velenje.
E1LMSKI SPORED KINO VELENJE
REDNI KINO VELENJE
28.	II. — petek ob 18. in 20. uri BOXER — japonski akcijski; režija: Shuji Tereyama; v glavnih vlogah: Bunta Sugawara, Kenta-ro Shimizu
29.	11. — sobota ob 18. in 20. uri IDEALIST — domača drama; režija: Igor Pretnar; v glavnih vlogah: Radko Polič, Milena Zupančič
30.	II. — nedelja ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA -MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — japonska risanka
30. 11. — nedelja ob 18. in 20 uri RESNIČNE ZGODBE II. DEL — nemška seksi komedija; režija: Ernest Hojbauer; v glavnih vlogah: dekleta in fantje, njihovi starši, učitelji in drugi
1.	12. — ponedeljek ob 18. in 20. uri RESNIČNE ZGODBE II. DEL — nemška seksi komedija
2.	12. — torek ob 18. in 20. uri TIHOTAPCI - ameriški akcijski; režija: Peter Carter; v glavnih vlogah: Richard Reed. Hallen Scheiver
3.	12. — sreda ob 18. in 20. uri VELIKI JACK — ameriški film; režija: Petar Bogdanovich; v glavnih vlogah: Ben Gazzara, Denholm Elliott
4.	12. — četrtek ob 18. in 20. uri VELIKI JACK — ameriški
KINO DOM KULTURE VELENJE
30. 11. — nedelja ob 10. uri OTROŠKA MATINEJA -MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — japonska risanka
1. 12. — ponedeljek ob 20. uri FILMSKO GLEDALIŠČE, BREZ OMRTVIČENJA - poljska drama; režija: Andrej Waj-da; v glavnih vlogah: Zbignievv Zapasiewicz, Ewa Dalkovvska
4. 12. — četrtek ob 20. uri POD MUHAMEDOVO ZASTAVO — angleški zgodovinski spektakl	~
KINO ŠOŠTANJ
29. II. — sobota ob 15.30 uri OTROŠKA MATINEJA. MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — japonska risanka
29.	11. — sobota ob 19.30 uri POSEBNA OBRAVNAVA — domača drama; režija: Goran Paskaljevič; v glavnih vlogah: Ljuba Tadič. DušicaŽagarac
30.	11. — nedelja ob 17.30 in 19.30 uri TIHOTAPCI — ameriški akcijski
1.	12. — ponedeljek ob 19.30 POD MUHAMEDOVO ZASTAVO — angleški zgodovinski spektakl; režija: Moustapha Ak-kad; v glavnih vlogah: Anthony Quinn. Irene Papas
13. 12. — sreda ob 19.30 uri BOXER — japonski akcijski
KINO ŠMARTNO OB PAKI
28. I I. — petek ob 19:30 uri AJKULIN ZAKLAD — ameriška grozljivka
30. 11. — nedelja ob 13.30 uri OTROŠKA MATINEJA — MAČEK NA DIVJEM ZAHODU — japonska risanka
2.	12. — torek ob 19.30 uri BOXER — japonski akcijski
MATIČNI URAD VELENJE Poroke:
Jože SVETKp, roj. 1959. avto-mehanik iz Velenja, in Marica AJDNIK, roj. 1959,- šivilja iz Velenja; Ivan VODONČNIK. roj. 1960, tesar iz Pake pri Velenju in Damjana COKAN. roj. 1962, delavka iz Velike Pirešice; Anton JEVNIŠEK. roj. 1956. delavec iz Hramš in Metka AVBERŠEK, roj. 1962. delavka iz Paškega Kozjaka; Tomislav SUŠEČ, roj. 1959. elektrotehnik iz Velenja in Marija TRIN-KAUS.roj. 1960. reskalka iz Velenja; Stanko ZAGORŠEK. roj. 1955. dipl. strojni inženir iz Škal in Marija KOREN. roj. 1958. medicinska sestra iz Škal; Marjan RAJH, roj. 1957, elektri-čar iz Velenja in Vesna JAVORNIK, roj. 1956. kontrolorka iz Velenja; Vladimir CIZEJ, roj. 1954. uslužbenec iz Velenja in Milka MUSAR. roj. 1957, prodajalka iz Velenja; Franc ZABU-KOVNIK, roj. 1952, viličarist iz Dobriča in Branka UŠEN. roj. 1956. uslužbenka iz Podkraja pri Velenju. Smrti:
Elizabeta ČIN KOLE, upokojenka iz Velenja. Kajuhova 1. stara 58 let: Rozalija REZAR,
gospodinja iz Velenja. Šercerjeva 16, stara 75 let; Kristina KOVA-LJEV, upokojenka iz Velenja, Kidričeva 23, stara 79 let: Ferdinand SILOVŠEK, upokojenec iz Velenja, Jerihova, star 72 lei.
Matični urad Šoštanj Rojstva:
Rodilo seje 13 dečkov in 8 deklic Poroke:
Vojko JEGOVNIK, roj. 1960, ključavničar, Šoštanj, Levstikova 21 in Ivana ŠTRIGL, roj. 1954, delavka, Šoštanj, Trg svobode 12; Dušan REBEC, roj. 1956, študent, Šoštanj, Cankarjeva 16 in Ajša PUČNIK, roj. 1959, študentka. Topolšica 61; Drago PLEČKO, roj. 1957. tehnolog. Mala Mislinja 51 in Erna PLAZL. roj. 1961. natakarica. Ravne 133 Smrti:
Janez DREU. upokojenec, Loko-vica 98, star 81 let; Ivan KAJIN, delavec, Trnovlje pri Celju 113, star 54 let: Karol DEŽNIKAR. kmet, Stopnik pri Vranskem 1. star 68 let; Ivana PIVEC, upokojenka, Celje, Tržaška 27, stara 79 let; Mihael AUBERŠEK, upokojenec. Plešivec 72, star 78 let; Ivan KRUŠIČ, upokojenec, Šentilj pod Turjakom 3, star 73 let; Anton PODVRATNIK, delavec Šoštanj, Koroška 3. star 52 lef Venčeslav KOLAR. upokojenec, Celje. Zidanškova 1, star 72 let; Jožef ŠERTL, šofer, Latkova vas 156, star 55 let; Luka POTOČNIK. upokojenec, Zavodje 66 star 70 let.
Domači tednik
NAŠ ČAS vaš prijatelj in obve§6evalec!
gorenje
TOZD AVTOPARK Celjska 5 a 63320 VELENJE
razpisuje
po sklepu DS TOZD AVTOPARK z dne 24. novembra 1980
javno dražbo
za prodajo avtomobilov:
-	osebni avto R 12, leto izdelave 1974, v izklicni vrednosti 48.000 din — v voznem stanju
-	osebni avto R 12, leto izdelave 1974, v izklicni vrednosti 18.000 din - karamboliran
-	osebni avto R 12, leto izdelave 1974, v izklicni vrednosti 42.000 din — v voznem stanju
-	osebni avto R 12, leto izdelave 1974, v izklicni vrednosti 39.000 din — v voznem stanju
-	osebni avto R 12, leto izdelave 1974, v izklicni vrednosti 37.000 din — v voznem stanju
-	osebni avto VW 1200, leto izdelave 1973, v izklicni vrednosti 35.000 din — v voznem stanju
-	kombi Z-750 K. leto izdelave 1972, v izklicni vrednosti 6.500 din — v voznem stanju
-	tovorno vozilo OIV Lupetto, leto izdelave 1971, v izklicni vrednosti 64.000 din — v voznem stanju
-	tovorno vozilo Z-640, leto izdelave 1974, v izklicni vrednosti 160.000 din — v voznem stanju, registriran do 27. 12. 1980
1.	Vsa vozila, razen Z-640, so neregistrirana.
2.	Na dražbi sodelujejo družbeno-pravne osebe, občani, društva in druge civilno pravne osebe, ki položijo akontacijo v višini 10 odstotkov izklicne vrednosti, eno uro pred dražbo.
3.	Rok za sklenitev kupne pogodbe je 15 dni po izvedbi dražbe, oz. plačilo se mora izvršiti najkasneje v 15 dneh po izvedbi dražbe na žiro račun 52800-601-21714
4.	Vozila si je mogoče ogledati eno uro pred dražbo v prostorih mehanične delavnice TOZD AVTOPARK.
5.	Dražba bo dne 21. 12. 1980 ob 8. uri v prostorih mehanične, delavnice TOZD Avtopark.
Vse informacije okrog dražbe lahko dobite po telefonu
850-030, interna 940.
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustila draga žena, mama, sestra in omica
Elza Cinkole
roj. TAMŠE iz Velenja
Zahvaljujemo se vsem. ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam izrekli sožalje. dragi pokojnici pa darovali cvetje.
Velenje,Šoštanj. Melbourne, Celje, Novo Mesto. Žalujoči: mož Franci, hčerke Vlasta, Vanda in Jana z družinami ter ostalo sorodstvo.

ZAHVALA
♦
Ob mnogo prerani in tragični izgubi našega dragega sina in brata
Ivana Cvikla
s Prelske 9 ,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za darovano cvetje
in izrečeno sožalje. Hvala vsem. ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala velja lovski družini. DO RŠC—TOZD Vzdrževanje, delavcem Postaje milice iz Žalca, zdravniku iz Žalca, tov. Drevu in duhovniku s Prelske za opravljen'obred.
Žalujoči: Oče Anton, mati Angela, bratje Franc, Karel in Janko, sestra Anica in ostalo sorodstvo.
ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica
Franca Ločičnika
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so se poklonili
njegovemu spominu, mu darovali vence in cvetje in z nami sočustvovali. Hvala tudi članom in sodelavcem tovarne gospodinjske opreme Gorenje iz Velenja, posebno TOZD Avtopark. delavcem tozda Keramika iz Gorenja in sodelavcem-veteranom'Gorenja za vence in cvetje. Zahvaljujemo se Gasilskem u društvu Paška vas, kakor tudi ostalim gasilskim društvom, ki so ga .pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo'se godbi iz Šoštanja, moškemu pevskemu zboru iz Šmartnega ob Paki. Danijevim sošolcem — učencem III. razreda osnovne šole v Šmartnem ob Paki, dr. Stuparju za hitro pomoč med boleznijo, župniku za obred in poslovilne besede, kakor tudi vsem govornikom ob odprtem grobu in vsem. ki ste ga v tako velikem številu pospremili.
Gorenje, dne 24. 11. 1980
''■-•■.;.'. i."'.!1]', - •!'.!.
Žalujoča žena in vsi njegovi. ..
16IS5
Številka 46 (558) - 28. novembra 1980
r
n«i
Delo 00 ZK v Gornji Savinjski dolini
I I I
I
I
I
I I
I i
8
I
I
I
IUIII
r
Večja aktivnost po volilnih konferencah
V ponedeljek popoldne so se na 18. redni seji zbrali člani občinske konference ZK Mozirje. Na seji so podrobno ocenili gospodarske razmere v občini po devetmesečnih obračunih, sprejeli so program dela konference in komiteja, največ časa pa so namenili temeljiti oceni uresničevanja vloge osnovnih organizacij ZK in občinske organizacije. Akcijo so izvedli na podlagi že prej sprejetih ter natančno opredeljenih sklepov in stališč. Po temeljitih pripravah so se je lotili pred dobrima dvema mesecema, opravile so jo posebne delovne komisije, njen nosilec pa je bila komisija za organiziranost in razvoj pri občinskem komiteju.
Delovne komisije so v preteklem obdobju obiskale vse osnovne organizacije in pripravile resnično temeljito in kritično presojo razmer v organizacijah ZK Gornje Savinjske doline. Svoje delo so komisije usmerile v razpravo o aktualnih samoupravnih, družbenoekonomskih in družbenopolitičnih razmerah v posameznih sredinah in se niso omejile zgolj v obravnavo ozkih vprašanj znotraj posameznih organizacij.
Splošna ugotovitev je, da se je aktivnost osnovnih organizacij v obdobju po zadnjih volilnih konferencah dejansko povečala, zlasti opazni pa so kakovostni premiki v letošnjem letu. Seveda med osnovnimi organizacijami še vedno ostajajo bistvene razlike, če ocenjujemo celoten splet njihove aktivnosti, razvoja in vpliva v njihovem okolju. Četrtina osnovnih organizacij je nadpovprečno učinkovita in aktivna, z delom polovice osnovnih organizacij so lahko zadovoljni, čeprav bi njihova aktivnost lahko in morala biti večja, predvsem glede njihove številčnosti, kadrovske sestave in usposobljenosti. V tretjo skupino sodi četrtina osnovnih organizacij, za katere velja ugotovitev, da so pretežno pasivne in se ne morejo
pohvaliti z nepretrgano družbenopolitično aktivnostjo. To so organizacije, ki so kadrovsko šibke in slabo idejnopoliti-čno usposobljene, vendar to dejstvo ne more v celoti opravičevati njihove neiniciativnosti, slabega ocenjevanja razmer v njihovem okolju, nekritičnosti do lastnega dela in ravnanja ter ob tem ponekod celo prepričanja, da dobro delujejo. Nekoliko bolj spodbudno je dejstvo, da je takšnih organizacij vsekakor manj, kot pred letom dni. Podobne razlike se med posameznimi organizacijami pojavljajo pri načrtovanju njihovega dela.
Zlasti v > m ietu so organizacije zvc/a. komunistov svojo dejavnost akcijsko usmerile v razreševanje aktualnih vprašanj uresničevanja gospodarske stabilizacije. Večina tekoče spremlja in ocenjuje razmere v svojem okolju, usmerja aktivnost svojih članov in sprejema konkretne zadolžitve. Močno se je povečala ludi aktivnost komunistov pri krepitvi obrambne sposobnosti in družbene samozaščite. Tretji pomembnejši sklop vprašanj je nadaljnji razvoj delegatskega sistema, kjer pa stanje še vedno ni zadovoljivo. Osnovne organizacije v združenem delu so v letošnjem letu namenjale veliko pozornosti ustalitvi gospodarskih tokov, kar pa ne velja za organizacije v krajevnih skupnostih, ki niso našle dovolj konkretnih oblik za krepitev prizadevanj na tem področju. Največkrat so namreč zgolj informativno obravnavale gospodarske razmere v občini.
Družbenoekonomske, samoupravne in politične razmere v tem letu so med drugim terjale tudi pogostejše sestajanje osnovnih organizacij, te nujnosti pa povsod niso dojeli. Čeprav pogostost sestajanja ne more biti izključno merilo aktivnosti, pa je vendarle res, da so razlike le prehude. Do oktobra se je večina organizacij
sestala povprečno po sedemkrat, nekatere celo po dvanajstkrat, posamezne pa samo po trikrat. Takšen podatek seveda v veliki meri kaže na njihovo (ne) aktivnost.
Tudi obnovi zveze komunistov so organizacije letos namenjale več pozornosti kot poprej, čeprav stanje še vedno ni zadovoljivo, posebej v nekaterih sredinah. Zlasti je kritično sprejemanje kmetov v vrste zveze komunistov, saj so v mozirski občini letos sprejeli le enega, nobenega novega člana pa niso pridobili iz vrst prosvetnih delavcev.
Prav tako ni zadovoljiva usposobljenost članstva in organizacij v celoti, saj so razmere ponekod že kar kritične. Občinska organizacija temu področju namenja veliko pozornosti in sredstev, z učinki pa nikakor ne more biti zadovoljna. Predvsem šepa izobraževanje v organizacijah, ki je namen jeno celotnemu članstvu in oblikam individualnega dela. Resni problemi se pojavljajo še pri kadrovanju slušateljev za različne oblike idejnopolitičnega usposabljanja.
Slabosti, ki so jih na ponedeljkovi seji kritično ovrednotili, je seveda še nekaj. Na razgovorih v osnovnih organizacij so člani delovnih skupin med drugim ugotovili, da se kolektivno delo vse prepočasi uresničuje. Manj kot polovica organizacij sekretariati vsebinsko pravilno delujejo, v prenekateri organizaciji pa se slabo sestajajo in pretežno breme dela še vedno ostaja na ramenih sekretarjev. Ob tem je na mestu tudi ugotovitev, da precej organizacij že izpolnjuje pogoje za ustanovitev komisij za posamezna področja, zato bodo morali komunisti v Gornji Savinjski dolini temu spletu vprašanj nameniti še več pozornosti.
Številne slabosti se pojavljajo tudi pri zagotavljanju množične aktivnosti in angažiranosti članov zveze komunistov. Kar
četrtina jih namreč nima ustrez. nih zadolžitev, med njimi so nekateri celo popolnoma pasivni, brez zadolžitev, brez vsakršne pripravljenosti za delo in se ne udeležujejo niti sestankov. Za takšne razmere so v precejšnji meri odgovorne tudi osnovne organizacije, ki s svojim ravnanjem takšne pojave dopuščajo. Občinska konferenca in komite sta na te pojave že večkrat opozarjala, vendar se stanje kljub temu ni premaknilo na bolje. Dogovor o zaostritvi odgovornosti in razčiščevanju teh vprašanj bo treba torej nemudoma uresničiti.
Pri ocenjevanju aktivnosti komunistov so v mozirski občini prav tako prišli do dveh skrajnosti. Prva, ki se kaže v neaktivnosti, je že omenjena, druga pa se pojavlja v preveliki obremenjenosti posameznih članov. Slednji zavzeto delujejo tako v svoji delovni organizaciji, kot v krajevni skupnosti in se že otepajo s preštevilnimi funkcijami. Ob tem znova ugotavljajo premajhno aktivnost tistih komunistov, ki živijo v krajevni skupnosti, organizacijsko pa so povezani izven nje. Ukrepi tudi tu ne bi smeli izostali.
Osnovne organizacije opredeljujejo naslednje razloge za premajhno aktivnost teh komunistov v krajevni skupnosti (navedli so jih člani sami): zaposlenost izven kraja bivanja, obremenjenost na delovnem mestu, premalo pobud, zahtev in zadolžitev od organov in organizacij v krajevni skupnosti, delo v več izmenah in slab pregled nad aktivnostjo članov v krajevni skupnosti. Res je, da so ti razlogi prisotni in nemalokrat tudi opravičljivi, res pa je tudi tla so to največkrat izgovori, ki jih ni mogoče sprejeti. Za odpravo teh slabosti bi vsekakor morali okrepiti dejavnost svetov zveze komunistov v krajevni skupnostih, pa tudi drugi ukrepi ne Lodo odveč.
J.
1
8
I I
i
I l
I
1
I I
S
Komite OKZK Velenje
Naloge po 22. seji občinske konference ZKS
Prejšnji četrtek je komite O K Z K Velenje obravnaval naloge, ki ga čakajo po 22. seji občinske konference ZK. V tej zvezi je bilo posebej poudarjeno. da je zadnja seja občinske konference ZK opredelila poglavitna izhodišča za nadaljnje delo. ki pa istočasno v veliki meri potrjujejo usmeritev, ki jo je sprejela programsko volilna konferenca ZKS Velenje maja letos.
Sklepi in stališča bodo dobra osnova za prihodnje akcijsko delovanje organizacij Z K v Šaleški dolini, še posebej pa naj bi spodbudili nadaljnje aktivnosti posebnih delovnih skupin komiteju OK ZK. ki ocenjujejo samoupravne in družbenoekonomske razmere ter delo ZK t' posameznih samoupravnih sredinah. Komunisti naj bi na problemskih oz. akcijskih konferencah še v tem letu opredeliti in poenotili stališča do ključnih vprašanj, kar bo zagotovo dobra podlaga za delovanje v celotnem političnem sistemu. Osnovne organizacije Z K. kijih je pred časom obiskala delovna skupina C K
ZK pa morajo sproti ocenjevati uresničevanje nalog, ki izhajajo iz sprejetih dogovorov. Občinska konferenca ZKS Velenje pa bo na začetku prihodnjega leta prav tako pregledala. kako organizacije uresničuje ~ZK dogovorjene naloge. opredeljene ob obisku delovne skupine C K ZKS.
Komite OK ZK Velenje je na zadnji seji potrdil stališča in sklepe 22. seje občinske konference ZKS Velenje, kijih je pripravila komisija za sklepe. Sklenjeno pa je bilo, da bo komite pripravil v tednu dni program dela in ga tudi operaci-onaliz /. Da pa bi prizadevanja za in esničevanje sklepov in stališč 22. seje OK ZK kar najbolj akcijsko zastavili in zagotovili dosledno in učinkovito uresničevanje nalog, bodo pripravili v prihodnjih dneh seminar za sekretarje OO ZK. Ob tej priložnosti se bodo tudi dogovorili, katerim vprašanjem bodo dale posamezne OO ZK prednost pri uresničevanju sklepov in stališč 22. seje občinske konference ZK Velenje.
M. L.



Velenje
J
Imenovanja in razrešitve
Zbori skupščine občine Velenje so na ponedeljkovem zasedanju opravili več imenovanj in razrešitev . Zaradi starostne upokojitve so razrešili dolžnosti sekretarko občinske skupščine Hermino Glaser, za novega sekretarja občinske skupščine pa imenovali Toneta Hribarja, diplomiranega pravnika, doslej sekretatja izvršnega sveta.
Imonovalr pa šo tudi nove načelnike oddelkov. Za načelnika oddelka za notranje zadeve je bil imenovan Ferdo Kukovec. za načelnika oddelka za ljudsko obrambo Pane Semečnik, za načelnika davčne uprave pa Viktor Mazej. Drago Tratnik pa je bil zaradi upokojitve razrešen dolžnosti načelnika oddelka za notranje zadeve.
KKSZDLSelek - Gorice
Delegati, zakaj tako?
poli kraj pov bila
V občini Velenje so v teh dneh v >lnem teku programske seje :rajevnih konferenc SZDL. Pa ne »vsod. Za sredo, 25. novembra je »ila sklicna programska seja v krajevni skupnosti Šalek-Goca. Ta konferenca ima 49 delegatov, vendar se jih je na seji zbralo le sedemnajst, kar je dobrih 34 odstotkov. Zaradi tega je bila seja nesklepčna in so jo morali preložiti na novi datum, in to na petek, 5. decembra ob 17. uri prav tako v prostorih gasilskega doma v Ša-leku.
Glede na to, da na programskih ■ konferencah delegati ocenjujejo družbenopolitične razmere v svojih krajevnih skupnostih, dejavnost v preteklem obdobju in sprejemajo programske smernice' za nadaljnje delovanje, obravnavajo tudi potek sprejemanja planskih dokumentov, sprejemajo izhodišča za nadaljevanje akcije Nič nas ne sme presenetiti, in
obravnavajo še druge pomembne naloge je nerazumljiv takšen neodgovoren odnos delegatov do teh bistvenih vprašanj za nadaljnje delovanje krajevne skupnosti, pa tudi občine. Od 49 delegatov se jih je le pet opravičilo, ostalim 27 pa se niti to ni zdelo vredno. Zato so navzoči sprejeli sklep, da je treba te ne-odgovorneže imensko omeniti v našem tedniku in jih tudi tako spomniti na njihovo delegatsko zavest. Ti so: Irena Berločnik, Ivan Caf, Mira Cas, Jože Dolinar, Ivan Druks, Anton De Costa, Viktor Gunšek, Magda Hribar, Viktor Hribar, Alojz Jan, Irena Javornik, Ivo Klobčar, Marija Kovač, Lea Lukič, Vinko Mra-vljak, Sonja Oštir, Franc Oštir, Tatjana Pire, Vlado Praporotnik, Rudi Petek. Floriian Resnik, Ivan SevSek, Branko Lipuš, Jožica Štokovnik, Dragica Tič, Ignac Zebec, in Vujislav Šuškovič. S. V.
Konec preteklega tedna je bil za ljubitelje gimnastike v Velenjujpravi praznik. Pod pokroviteljstvom velenjskega izvršnega sveta in v organizaciji Gimnastične zveze Slovenije ter ob sodelovanju Rdeče dvorane Velenje je bilo v soboto in v nedeljo tekmovanje najboljših slovenskih pionirjev ter pjonirk za 7. Dokal Slovenije in najboljših članov in članic iz vse države za 11. pokal gimnastike. Dober obisk gledalcev kaže, da je tudi v naši občini veliko zanimanje za to športno panogo in morda bomo ob tolikšnem številu telovadnic poživili to dejavnost v občini, saj so organizirali M> tekmovanje v Velenju tudi zaradi popularizacije gimnastike med mladimi.	(sv)
Na naših cestah je vsako leto več avtomobilov. Da bi lahko šolaiji še bolj varno in brezskrbno prečkali cesto, so v začetku tega tedna na dveh zelo prometn ih cestah, v Velenju in to na Jenkovi pri osnovni šoli Anton Aškerc ter na Kidričevi cesti pri osnovni šoli Miha Pinter Toledo postavili viseče svetlobne prometne znake. Upamo, da bodo sedaj vozniki še bolj pozorno vozili mimo šol.
Dežurne trgovine \
V ponedeljek, 1. decembra
Z oddelka za gospodarstvo skupščine občine Velenje so nam sporočili, da bodo v ponedeljek, 1. decembra odprte od 7. do 11. ure naslednje trgovine z živili: VELENJE
ERA — Tržnica. Kidričeva 13,
ERA — Živila (Standard). Šaleška 2
ERA — Market. Efenkova 2-A
ERA — PRESKRBOVALNICA. Cankarjeva 2
ERA — Pesje
ŠOŠTANJ
Merx — Delikatesa
ŠMARTNO OB PAKI
MERX - Market
Nogomet
Niso uspeli
Nogometaši Rudarja so v zadnjem kolu jesenskega dela prvenstva gostovali v Trebinju in srečanje z domačim Leotarjem izgubili z rezultatom 1:0. Velenjčani so tudi na to gostovanje odpotovali z željo, da bi se vrnili domov neporaženi. kar bi bil gotovo lep uspeh, saj bi s tem prekinili tradicijo porazov proti Leotarju na njegovem igrišču. Odkar tekmujejo v drugi zvezni ligi še niso kot gost osvojili točke v Trebinju. Zato so tudi vso taktiko podredili temu cilju. Zaigrali so nekoliko bolj obrambno in po prvem polčasu je bil rezultat še vedno neodločen. V 62. minuti pa so nepričakovano prejeli zadetek, potem igro odprli, vendar željenega zadetka niso mogli doseči. Tako so jesenski del tekmovanja končali na enajstem mestu. v petnajstih tekmah pa so zbrali le 14. točk, torej manj kot polovico možnih, pa tudi manj kot so iih načrtovati na začetku prvenstva. Na lestvici vodi Osijek z 19. točkami. Maribor je sedmi s 16. točkami. Svoboda pa štirinajsta. ima 12 točk. Na dnu lestvice sta Bosna in Vrbas zli. oziroma 9. točkami.
Pomembni
V nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo v jesenskem delu prvenstva v slovenski nogometni ligi. Igralci Šmartnega so gostovali v Novi Gorici pri ekipi Vozil in zabeležili pomembni točki. Rezultat srečanja je bil 4:0.
Začetek srečanja je bil dokaj enakovreden. Toda že v 27. minuti so domačini napravili hudo napako, ki sojo igralci Šmartnega znali spretno izkoristiti. \ nadaljevanju tekme pa so gostje popolnoma nadigrali domačine
in dosegli še tri zadetke. Najboljši strelec je bil tudi tokrat Prašnikar, ki je kar trikrat zatresel mrežo domačinov, rezultat pa je v zadnjih minutah srečanja povišal Roman Frangeš. Igralci Šmartnega so trenutno na prvem mestu s 16 točkami, le točko manj imajo nogometaši Rudarja, ki v nedeljo igrajo zaostalo tekmo 7. kola s Koprom.

gostinstvo velenje. o.o vc-.enje. rudarska 1 telefon (063) 85"-22r
eoram: aost
GOSTINSTVO VELENJE
vas vabi v svoje poslovne enote:
HOTEL PAKA - VIDEOTEKA Z BAROM KAJUHOV DOM ŠOŠTANJ POD GRADOM VELENJE REKREACIJSKI CENTER VELENJE
PRIDITE, ZADOVOLJNI BOSTE!