—   59   ___
Slovstvene stvari.
Nove knjige.
(Konec.)
Kar se tiče omike Slovakov, govori nas pisatelj o plemenitnikih, meščanih in kmetih. Plemenitašev ne hvali, temveč pa hvale ve prostemu narodu na kmetih, ki, čeravno so ljudske šole se jako slabe in pod sedanjimi dobro plačanimi krajnimi šolskimi svetovalci še bolj rakovo pot gred6, vendar skrbi za izobraženje mladine svoje po druzih potih; priča temu je to, da vsako leto čedalje več časnikov in drugih knjig v maternem jeziku med ljudstvo dohaja.
V  ljudskih in meščanskih šolah je učni jezik slovenski ; one so v vsi deželi edine naprave, v katerih se Slovak izreja v narodnem jeziku. Nekateri učitelji pa so tako slabo plačani, da na leto in dan komaj 100 gl. dohodka imajo. V Slovakiji so sicer tudi državne gimnazije ; al one niso učilišča na narodni podlagi, ampak le magiaronske naprave z namenom, da Slovak zgubi in zataji narodnost svojo.
V  teh gimnazijah je celo v krščanskem nauku učni jezik magjarski. Le v treh gimnazijah se uči slovnica slovenska; al tudi v teh gimnazijah ta nauk ni obliga-ten nauk. Pogumen mora biti Slovak, ki si upa svojega sina v teh šolah za Slovenca vpisati. To je bil vzrok, da so Slovaki nabirali grošičev za napravo 3 narodnih gimnazij , al brž so postale te gimnazije ma-gjaronom tak trn v peti, da so zagnali krič, da te gimnazije panslavizem gojijo v srcu mladine in visoka ma-gjaronska vlada ukazala je te gimnazije zategadel v preiskavo vzeti, čeravno je preiskovalna komisija uašla, da ste gimnaziji v Turec St. Martinu in Znyo-Kloštru vse hvale vredni in nikakoršnega panslavizma sumljivi, ste se vendar po ministerskem ukazu morali za letošnje šolsko leto zapreti. Se huja pa se je pripetila gimnaziji v Veliki-Revuei.
Jako zanimivo je to, kar učeni pisatelj pripoveduje o slovstvu (literaturi) Slovakov. Izprva so Slovaki čitali le knjige v češkem jeziku, katejemu je narečje Slovakov podobno kakor brat bratu. Se le pozneje so začeli Slovaki svoj narodni jezik bolj izobraževati. Prvo poskušnjo za izdavanje knjig v slovenskem (slovaškem) jeziku je izmed strani katoliških Slovakov naredil Anton Bernalok leta 1788—1791; L. Šturu pa gre izmed protestanških Slovakov velika zasluga za povzdigo slovenskega jezika med Slovaki leta 1845.
Ker pa  niti  Bernalokova niti Šturova slovnica ni
stala na fiiologični   podlagi,  je  Martin Ha tal a leta 1850,   sedaj profesor slovanskega jezika na vseučilišču v Pragi, izdelal slovensko slovnico po filologičnih principih;  njegova   slovnica   velja   sedaj   sploh   v literaturi Slovakov.
Leta 1863 so Slovaki osnovali slovstveno društvo, kateremu so ime dali „Matica slovenska". Število družbenikov znaša sedaj 900, ustanovniki plačajo po 100 gold., pravi udje pa po 50 gold.; kapital matičin znaša 73.000 gold. Da ta narodni zavod pisano gledajo Ma-gjari, razume se samo po sebi; 29. grudna 1874 1. je prišel policijski inkvizitor Ludovik Jekelfalussij iz Pešta preiskavat nedolžno to literarno društvo. Poleg Matice slovenske se je ustanovila za izdavanje katoliških pobožnih knjig v Trnovem neka druga družba pod imenom „Spolok sv. Vojtecha", ki šteje čez 2000 družbenikov s 40.000 gold. kapitala. Al tudi to družbo preganjajo Magjari z vso silo; ko so se družbeniki 26. in 27. septembra 1870 v Nitri v občni zbor zbrali, so bili za-sramovani po surovi navadi divjih Magjaronov.
Časnikov imajo Slovaki 9; ti so: „Narodnie Novinv", „Slovenske Novinv" , „Hlasnik" , „Orol" , „Ka-tholicke Novinv", „Konfessionalna Skola", „Obzoru, „Rarašek" in „Priatel Pudu". Ker imajo ti časniki v narodnem obziru vpliv na ljudstvo, zato skuša magjar-ska vlada kratiti ta vpliv in zato izdaja Časnik ,,Svor-nofit", ki pa bo menda kmalu šel rakom žvižgat, kakor so šli prejšnji njeni časniki „Krajan", ,5Korunau in „Vlastenec".