Državna politika. V NAŠI DRŽAVI. Zmešnjava nad zmešnjavo. Že naprej je bilo inogoče vidoti, ila s to vlado, ki se je sesla^ila kakor na povelje, ne bo nič, ker sta si obe stranki, radikalna in iemokratska, dedni nasprotnici, poleg tega pa vlada niti teh dveh strank ni imela za sebe. Ni čuda, da se ni dalo delati ne s parlanientom, pa tudi ne brez njega, najmanj pa zoper njega. Zato so se začele amešnjave, ki so vedno bolj narašcale. Vsaki dan so prihajala drugačna porocila. Razpust skup- ščine, nove volitve, ulkazi za izpremembo velikih županov so bili eden dan podpisani, a drugi dan še ne, pa zopet so bili pripravljeni že za ofojavo, dan novih volitev je bil že določen, na vse razlione dneve avgusta in septembra, res pa ni bilo ničesar. Kralja ni bilo v Beogradu. V Vrnjice in pozneje v Topolo so hodili ik njemu najrazličnejši politiki, posebno clani dosedanje vlade. Izvedelo se ni ničesar, opa zilo pa se je, da je v vsem velika izmešnjava, iz katere pa tbo treba enlcrat priti, da bo konec tega slepomišeuja z vlado ter se bo ustvarila res delovna vlada, saj dela jo čaka čez glavo! Vlada, ki ni stopila pred parlament, je dosedanja vlada. To je zopet ena posebnost v Jugoslaviji in v zgodovini naše države bo >nad dosedanjo vlado radikalov in demokratov pod vodstvom Viuikicevica napisano: »Kaj pa je tebe treba bilo!« Položaj posameznih strank. Radikali so se precej pobotali, ker so uvideii, da se bodo djrugi veselili, ako bodo imeli pred seboj posebno še kake osebne prepire. — Davidovičevi demokrati so izopet v razcepu. En del gre z Davidovičem, drugi z Mariiikovičem čez drn in stm. — Pribičevičevi demokrati so v silni zadregi. uNihoe jih ne uposteva. Žerjavov posikus, da osnuje v Sloveniji napredno fronto, če tudi s socijalisti, se je deloma ponesrečil, ker kljub prizadevanju voditeljev, posebno socijalističaiih, vendar »Iranta« med volilci ni bila prav navdušeno sprejeta. — Radič izgublja vedno bolj. Eden njegovih ¦najbolj delavnih voditeljev, dr. Šuperina, je z vso odloonostjo nastopil zoper Radiča. V Sloveniji pa je radičevšcina v razkrajanju, ker se je bo še to malo, kar je je, razdelilo na hrvailko in slovensko krilo. — Naša SLS je zadnji čas izelo veliko pridobila na politični imoči. Dr. Korošec, naš voditelj, je stalno v Beogradu in je na posvetovanju z vsemi najodličnejšimi politionimi osebami. Njegova beseda odtehta danes v Beogradu 20 Žerjavov in upamo, da se bo to kmalu tudi v Sloveniji poznalo. Ona zadeva v Ljubljaini z g. dr. Stanovnikom pa je končana in sicer prav dobro za SLS, ki se je le še ibolj nttrdila. Slovenski narod danes laiiko vidi, da sloga zmaguje, zato vsi složno le za SLS, pa bo državna politika kmalu boljša! V DRUGIH DRŽAVAH. Naš spor z Albanijo ni poravnan in nismo v nikaki diplomatični (meddržavniški) zvezi z Albanijo. Zadeva pride pred Drustvo narodov, ki bo kooieono spor spravilo z dnevnega reda. Vojnega spopada se ni bati, ker ga Albanija ne Tipa^ Italija pa ne sme, ker bi se znala ena kot druga opeči. Rumunija je dobila novo vlado, vendar še ni upati na mirao politiono življeinje. Bivši prestolonaslednik princ Karl bo baje smel zopet v Ruimunijo. Največjo skrb pa povzroča Rumiiniji Rusija zaradi Besarabije, ki jo hoče od Rumunije nazaj. Hindenburg bo odstopil, ker je star že 80 let, pa res ne more več voditi velike Nemčije, posebno še v današnjih še vedno vihamih časih, ko hoce Nemčija pri vseh različnili sporih ostati nevtraina, da ,bi se v slučaju kaks vojne lahko opomogla. Razkroj socijalističnega vodstva v Rusiji. Glavni voditelji nekdanjih. boljševiikov: Trooki, Zinovjev in Raiak so aretirani in poslani v Sibirijo v pregnanstvo, tako poročajo razni madžarski listi. Krvave sodbe v Rusiji. Ker je anglešika vlada zapleniti vse 'spise ruskega poslanistva v Londonu, češ, da so vohuiiili, je ruska vlada trdila isto o angleškem poslaništvu v Rusiji in je vse aretirala, spise vzela, samo da je po dokazani krivdi dala 20 aretiranih obesiti. To pocetje je vzbudilo po vsem svetu nmogo razpravijanja, tudi ogorče-nja, in angleška vlada odločno protestira zoper tako postopanje. Vojska na Kitajskem gre h koncu. Južne čete dao ea dnovom napredujejo zoper Čangtsolina. Kitajska se dviga z geslom narodne zavesti: »Kitajska KLtajski.« Kljub ternu pa imajo seveda evropslke države in Japanska še velik vpliv pri posaimezmih generalih in zmaga ni sigurna. Društvo narodov zboruje, žal, da je tako malo vplivno, da ne more pomiriti še vedno razpoloženih diplomatov, narodi so že 2:davmaj izgubili veselje do vojne.