Ust za šolo in dom.
Izhaja 10. in 25. dan vsakega meseca, ter velja za colo leto 3 gld., za pol leta 1 gld. 60 kr. — Posamezne številke dobivajo se po 15 kr. --Na anonime dopise se ne ozira. — Rokopisi in na oceno poslane knjige se ne viačajo. — Spisi in dopisi naj se blagovolijo pošiljati (frankirani) vredništvu; naročnine, oznanila in reklamacije pa opravništvu: Reiserstrasse 8 v Mariboru. —Za oznanila plačuje se od navadne vrste, če 88
enkrat natisne 15 kr.
Vsebina. Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu. — A. M. Slomšek. — „Mladi Vu-kasovič". — Logika. — Listek: Izza peči. — Dopisi. — Bazne stvari. — Spremembe. — Listnica.
Posamne misli o vzgoji, pouku in učiteljstvu.
Piše Armiu Gradišnik.
11.
Po mnenju merodajnih pedagogov izrazuje se obča naloga šolske vzgoje v naslednjih točkah:
a)	Ljudska šola ima v vzgojilnem obziru nalog, da goji zdravje in normalen razvoj telesa.
b)	Dalje naj povspešuje vzmožnost mišljenja (miseljnost) otrok ter naj obdaruje gojence z vednostmi.
c)	Šolska vzgoja naj teži potem, da cuvstvo otrokovo naredi vzprejemljivo za vse dobro, lepo in plemenito.
d)	Ona ima nravstveno voljo učencev okrepiti ter
e)	vzbujati iii ojačiti v otrocih živo pa pravo religioziteto, ki je prosta vsakterib predsodkov.
* * *
V	zdravstvenem obziru je delovanje šole le obvarujoče, kakor smo to uže rekli v jeduem prejšnjih člankov. — Hranitba in obleka ne spadati v področje šole; a šola bode sigurno ob vsakej priliki, ki se jej v to ponudi, opozarjala na primerno hrano in oblačilo. — Ako šolska z g rad a ne ugaja hygijeničnim predpisom — bodisi z ozirom na snago, svitlobo ali zrak — potem učitelj ne sme umanjkati, da uporabi v odpravo teh kvarnih nedo-statkov vse sile. Tudi boja se svojimi šolskimi oblastnijami se naj nikar ne vstraši, kadar gre za zdravje njegovih gojencev! — Posebno pozornim nam je biti zastran svetlobe v šoli. Zdravniške preiskave so o očesnih boleznih šolskih otrok pokazale strašno žalosten rezultat ter kolikor toliko njih izvor prepisujejo življenju v šoli. Težji in ložji učni predmeti naj se pravilno menjavajo v šoli, domače naloge pa naj se kolikor le možno omeje.
V	intelektuvalno izobrazbo učencev služijo nam prav raznotera vzgojilna sredstva, — Pred vsi m ima ves šolski pouk urejen biti po nekem določenem, natančno določenem načrtu. Pri tem je seveda bistveno važna metoda, učaioiačin, po katerem se zvršuje načrt. — Glavna briga vsakemu učitelju ^naj b^o;? "da kolikor možno napreduje z vsemi učenci. Nasproti
• ^ V"	5
duševno manj razvitim naj bode osobito potrpežljiv, podpira naj jih, kjer le more; oni potrebujejo posebno njegove pomoči, najbolj so nanj navezani. Če otročji duh ne more dosti brzo slediti učiteljevim razpravam, potem naj se le-ta pri svoji hoji poslužuje manjših korakov, da ga bodo mali mogli dohajati itd. Le na ta način si bodo otroci pridobili za poznejše svoje življenje dejansko korist od šolske vzgoje.
Da se otrokom vcepi čut za lepoto, da se jih privadi redu in snagi ter je navdušuje za vse, kar je lepo in plemenito, — v to se pri šolskej vzgoji učitelju ponuja raznih prilik. — Vse, kar dopada jednakomerno izobraženemu človeku, — je lepo. Lepa je narava in vse, kar biva v njej; lepota razkriva se nam v umetnosti. Oboje pa — narava in umetnost — se dotika življenja v šoli. Narava podaja nam najboljše predmete za nazorstvo, — potem še-le umetnost. Naraven in nazoren naj bode torej ves pouk! — S tem, da skrbno gojimo v šoli spretnost lepopisa in risanja, prav mnogo storimo za oblažitev lepotnega čuta otrokovega, kajti tu ima osobito gledati na snažnost. Snažen naj pa bo otrok v vseh svojih delih, povsod in vsikdar! Vestno naj izpeljuje vse in v gotovem redu! Eedaljuben naj bode v vsem svojem kretanju.
—	če učitelj strogo na vse to gleda, potem je otroku podaril za njega pozneje življenje dve izmej najlepših lastnostij človeških: snago-in redoljubje! — Učitelj naj torej ima v svojej učilnici vse snažno in čedno, povsod v učnej sobi naj vlada strog red ! Stene šolskih sob naj bodo očem dopadljive ter odičene s podobami, ki so proizvod prave, plemenite umetnosti.
Ako se hoče nravstveno voljo otrok okrepiti, potem morata pouk in ustrahovanje biti v ozkej zvezi mej seboj. Pregreški zoper nravnost naj se dosledno kaznujejo, a kazen mora vedno biti v logičnem skladu s pregreškom samim.
Da se v otrocih vzbudi in ojači prava r e 1 i g i o z i t e t a, treba je, da se jim verouk na prav način deli ter da je verski učitelj prost vseh predsodkov. V vzvišenem izreku Kristovem : „Ljubi svojega bližnjega, ko samega sebe" naj se koncentruje vse delovanje veroučitelja v ljudskej šoli! — Verski pouk v šoli nima biti dogmatičen, tak naj bode na leči. Vsa naša religija, zgodba naša sv. cerkve itd. sodržuje tolikanj etičnih in obče vzgojevalnih momentov, da nam pač lahko služi v nevtralno učno snov za vsakega. — V premnogih šolah verouk ni druzega, nego snov v m e m o r i j a n j e. Takov uk seveda zgreši svoj namen. Marsikak biblični izrek, mnogatera verska resnica ima tolikanj vodilnega za poznejše naše življenje v sebi. da pač zasluži, da si jo zapamtimo
—	a zapopasti, pojmitijo moramo prej!
V obče pa zavisi ves vzgojilni vspeh v šoli od osobe učiteljeve.
Ni dosti, da je učitelj navdušen za svoj poklic ter navdan ljubezni do mu izročene mladeži, — ampak posedati mora tudi darovitosti ter lastnosti za svoj posel. Ako hoče pospeševati zdravje otrok, mora biti sam podkovan v anatomiji in fisiologiji; če hoče zasledovati dušno življenje svojih gojencev in študirati njih individuvalnost, mu nauki psihologije ne smejo biti neznani; če hoče vzgajati značaje, mora biti sam značaj!
Učitelj mora svoj cilj dobro poznati ter spretno se mu je posluževati vseh onih sredstev, ki ga dovedo do tega cilja!
Če se mu pa kljub vsej resnej delavnosti ne posreči, doseči namero, ki si jo je stavil — potem ga to nikar naj ne oplaši, marveč neumorno naj hodi dalje na potu do vzišenega mu smotra! TJcitelj, hi si je svest velike svoje naloge v izobrazbi človeštva, bo nevtrujeno vsikdar vso svojo moč in vrednost žrtvoval v dobro svojega poklica!	(Dalje sledi.)
-40» —-
Anton Martin Slomšek,
pedagog, domo- in rodoljub slovenski.
Spisal Franjo Jamšek.
(Dalje.)
Podajmo se sedaj na njegov dom, v njegovo palačo, da si ga tudi tukaj ogledamo! — Tukaj je slekel kneza, ker-le skromnost je ugajala njegovej pravej ponižnosti. — Vse okoli njega je bilo priprosto, in pohištvo v njegovej sobici še iz-za časa njegovega kaplanovanja — rekel bi — siromaško. Postelja, katero si je tudi kot knezo-vladika iz navade še vedno sam posteljal, mu je bila navadna slamnica. — V zadnjem času, ko je zastarela bolezen v črevovju njegovem hujša postajala, posilili so ga z vsakdanjim zajutrekom (ob sredah in petkih ni zajutrekoval) in z žimnico. Nekaki križ za njegovo družino je bil, da ni vedla, katere jedi dišijo knezu bolj, katere manj. Se če je bil bolehen, ni tega nič v kuhinjo naznaniti dal; jedi, ki bi mu znale škodovati, je samo svojim gostom naprej ponudil, brez da bi se jih bil dotaknil. A obraza ni spremenil, še manj pa, da bi komu čez svoje betege toževal. Priprosta je bila tudi njegova obleka kakor tudi postrežba; — tako je hotel sam, zlasti zvunaj svoje službenosti; — še svojega dvornega kaplana odvezoval je od njegovih dotičnih dolžnosti, razun pred oltarjem. „Le pustite, to si znam sam narediti." Kar je sebi pritrgoval, zgodilo se je v prid ubogim; ljudomil Slomšek bil je mož daritve — včasi do zadnjega beliča, a nevrednim beračem ni dal nič. — Mnogo je razdelil ta redki radodarnik sramežljivim revežem po svojem dvornem kaplanu, in po svojej starej teti pa cestnim potrebnežem, slabo oblečenim vsikdar manje. Koliko je šlo za misjone. duhovenske eksereicije, podpore raznim cerkvam in osobam! Njegova palača bila je hiša vseh došlih duhovnikov; za vsakega je bila miza pokrita in postelja pripravljena. Prava slovanska gostoljubnost bila je na njegovem dvorcu doma. Svoj rojstveni dan bil mu je sveti dan. Zadnji — ta dan (26. nor. 1861.) spisal je svojo, čisto ljubezen do bližnjega označujočo oporoko. V posnemo izbral si je, kakor vse njegovo življenje kaže, škofa sv. Frančiška Šaleškega. Njegova prikazen je bila mila, a častitljiva — v cerkvi kakor drugod. Lahko je bilo ga ljubiti, a človek tudi siljen ga spoštovati. Po naravi nagle jeze — znal se je čudovito premagovati, — saj je bil zatajevanja vajen! Po obratu bil je zopet dober in krotek, kakor ovca. „Laže bo pred Bogom odgovarjati zarad prevelike milobe nego zarad prevelike strogosti," — opazil je, kadar mu je srce prevladala. Pri vsakem važnejšem početju stavil je vse svoje zaupanje v Boga, tn to ga je krepčalo, da ni odjenjal pred izvršetkom. Hudobne jezike in enaka srca preziral je hladnokrvno, pa tudi hvale se je iz-
5*
ogibal. — Korekturam njegovih rokopisov podvrgel se je ponižno, kajti njemu je bilo vsikdar le za stvar — posnema vredni uzor gizdavim pisateljem. Delal je neprenehoma, celo na sprehodu imel je papir in svinčnik v rokah; spal pa je le malo: po 5, 6 k večjema 7 ur. Maševal je točno ob 6. uri.
Do svojih domačih (služabnih) bil je 1 j u b e z n i - p o ln i oče; ljubil jih je, kakor svoje otroke, oni pa njega, kakor očeta. Modro sta se vrstila molite v in delo v najlepšem redu. Kot hišni oče opravljal je redno večerno molitev se svojimi domačimi, ob zimskih nedeljah in praznikih pa jim je tudi zvečer kaj lepega prebiral. Za domače onemogle in bolne priredil je posebno bolnišnico z vsem potrebnim. Še v oporoki spomnil se je vseh svojih po očetovsko. Ni se tedaj čuditi, ako je bilo na kneževem dvoru o njegovej nena-vzočnosti vse nekako klaverno, otožno, a pri njegovej povrnitvi vso živahno in veselo, da se je vse k njemu rinilo ga po vrednosti pozdravit. Kdor je le par dni pri njegovej rezidencij preživel, mogel je zapaziti in prijetno občutiti, da zapoveduje v njej katoliški vladika, pobožni duhovnik, krščanski hišni oče.
Med tem pa se je njegovo predrago življenje začelo večeru nagibati, kar je sam najbolj čutil, česar tudi ni nikakor prikrival, velikoveč je to slutnjo pri raznih prilikah kar naravnost odkrival, svojo bližajočo se smrt napovedoval je toževaje večkrat sam. A vkljub svojej smrtonosnej bolezni poda se po zdrav-stvenju na Slatini naravnost v hribe k sv. Rupertu. Po potu je bilo že treba voz napreči. — Tu namreč pričel je s težavno vizititacijo v Laškej dekaniji. A napadi kolike posilili so ga na treh postajah v posteljo. A ne zmenivši se za to nezgodo dožene svoje apostolsko popotvanje, in po kratkem prestanku hiti zopet nazaj na Slatino — k navadnim dohovenskim eksercicijam. Od 14.— 18. sept. 1862 tu delujoč in nekako slovo jemajoe z resnim a otožnim glasom — sklene to opravilo se slovenskim očenašem „za tistega iz-med naše sredine, ki bo prvi umrl". — In čudno! ta očenaš veljal jo — njemu! Naslednji dan poda se k Materi božji na „Pt,ujsko goro", a še isto soboto nazaj v Kostrivnico, kjer je v nedeljo potem poddružnico sv. Rozalije blagoslovil. Še ta dan povrnil se je domov v Maribor.
V pondelek potem gre z ravnateljstvom semenišča k svojemu vinogradu, a videlo se mu je na obrazu, da se ne počuti dobro. Drugi dan po južini se vleže, brez da bi komu kaj potožil, a ko stopi jeden njegovih uradnikov slučajno k njemu, ga vidi boriti se s koliko. Zarad neznanih bolečin in bluvanja ni celo noč zatisnil očesa; moči so ga začele zapuščati. V sredo, dne 24. s ep tem., zjutraj ob 8. uri bil je, pri svojej postelji klečeč, previden „s presvetojpopot-nico". Ob 5. uri popoldan obiskala sta ga še brata grofa Brandis, pozneje pa je prišlo nekaj duhovnikov, njegovih ljubljencev. „Ste po slovo prišli?" vpraša jih milo (slovenski) in umolkne. Proti poldeveti uri vpraša spovednik na zdravnikov migljaj, ali ne želi znabiti, da bi se mu uekaj naprej molilo? On edgovori: „Ja!" — Kmali je bila soba polna z domačimi vred. Med lavretan-skimi litanijami odgovarjal je en čas razločno: Ora pro nobis. Naenkrat mu odgovor zastane. Temu sledijo molitvice za umirajoče — dvorni kaplan stisne umirajočemu mrtvaško svečo v roko — in mirno je izdihnil svojo pre-blago dušo — apostelj Slovencev. Vse se razjoče bridko okoli vzvišenega mrliča, in ko se razve pretužna vest, zaplaka ves slovenski narod, čez
izgubo nenadomestljivega duševnega orjaka, uzornega rodo- in domoljuba, kateri je deloval kot duhovnik celih 39, kot Škof pa 17 let!
V saboto položili so zemeljske ostanke narodovega ljubljenca, kakor je bil v svojej oporoki razločno naročil, v krsto od jelovih nepoobljanih desek. Ljudstva se je ta dan po mariborskih ulicah kar trlo. Samih duhovnikov je prišlo nad 200. Sprevod je vodil sekavski knezovladika, kateremu sta assisto-vala krški in ljubljanski. Nagrobnico je govoril Slomšekov naslednik dr. Jakob Stepišnik, slovensko in nemško pevsko društvo pa sta tekmovala v lepej bra-tovskej zvezi mu svoj zadnji „Z Bogom!" zapeti.
Sodba o Slomšeku je bila sploh, celo od nasprotnikov njegovih, poveliče-valna. Neki korar iz sosedne vladikovine pa je pisal v svojem in v imenu svojih sokorarjev: „VaŠ veliki sveti Škof, apostelj Slovencev, naše veselje, naša ljubezen se je tedaj preselil prijet plačilo za dokončano delo dneva. Veliko smo izgubili, pa mogočnega priproŠnika v nebesih zadobili." — In tako je mislil, in še misli danes marsikateri o njem.
Slomšeku v spomin.*)
2. Med množico je hrabre mož postave, Čvrsto na tlaku zvikšanem stoji. Blišči se zlati venec mu znad glave, In jezik ljubeznjivo govori. Od vsih razlegajo se klici slave, Ko mili glas njegovih strun doni, Vse ljudstvo se krog njega zbira rado, Odpira srca staro mu in mlado.
8. Al' glej! izmed oblakov ga obsije
Se enkrat — zadnjič jasni solnčni žar; Svitloba jasna naglo spet se skrije, Povzdigne temen se za njo vihar. In oh — najblažje srce več ne bije, Obmolkne strun srebernih rajski dar: Zgubi najlepša Žena zaročnika, Zgubi očeta ljudstvo in vodnika.
4.	Kazumeš glas, predraga domovina, Ki ranil ti globoko je srce? Gomila krije vrlega Martina,
K počitku sklenjene so mu roke. Ne boš, pokojnik blagi! brez spomina, Za vekovitost dela govore ! Al drago bilo Tvoje bi življenje, Od blagih src najtežje je ločenje !
5.	Korakal si, kot zvezda čez višino, Iz proste vrste na visoko čast, Iskreno ljubil rod in domovino, Njej v blagor višjo si imel oblast.
*) V „Zgodnji danici", tečaj XV., list 29. priobčil prezgodaj umrli profesor Uraek.
Kot spomladansko solnce na rastlino Eazliva žarke, pospešuje rast, Tako si vedil Ti svoj rod buditi, In srca blažiti mu, um vedriti.
7. Počivaj mirno, ljubi naš Martine! Pokojno spavaj, dragi, in sladko. Saj v krilu si slovenske domovine, Ki ljubil si jo tolikanj gorko. Izpred oči naj duh ji Tvoj ne zgine, Da srečna bode, pomni naj zvesto Srca preblagega goreče želje, Besede Tvoje, sveto nam povelje.
A. U. Okiški.
Slomšeku na čast osnovale so se slovesne »Besede" v Ljubljani, v Celju, in 26. okt. 1862 v Mariboru. (Glej »Zgodnje danice" 32., 33. in 34. list od 1. 1862.!) Marmornati nagrobni spomenik postavili so mu v stolnej cerkvi ma-riborskej.
Slomšek je umrl, a njegov duh le živi, med nami v njegovih delih, in bo živel, dokler bodo Slovenci. Slomšek je za Slovence neumrljiv, kajti:
„ Dela SlomŠek-ova bodo se se-le po njegovej smrti prav ocenjevala
(Dalje sledi.)
--
„Mladi Vukasovič"
Praktična obravnava tega berilnega odlomka stran 146. Drugo berilo.
Uvod.
a)	Postopanje cesarice Marije Terezije proti sovražnikom.
Pred nekaj več, ko sto leti je vladala v avstrijskih deželah slavna cesarica Marija Terezija. Začetkom njenega vladanja so pretile cesarstvu mnoge nevarnosti. Cesarica je imela več hudih sovražnikov, kateri so hoteli Avstrijo raztrgati in dežele med seboj razdeliti. Njen najhujši sovražnik je bil pruski kralj Friderik II. A s trdnim zaupanjem na Boga in pomočjo svojih podložnikov je začela cesarica odbijati napade sovražnikov. Vojaki so bili pogumni in vojno povelje je bilo izročeno krepkim in umnim vojskovodjem, zato so bile vojne za Avstrijo precej srečno dokončane. Med drugimi vodji, katere je odposlala cesarica proti sovražnikom, je bil tudi slavni Lavdon, ki je pozneje služil tudi njenemu sinu, Jožefu II.
Učitelj zdaj po zapopadku pripovedovanega gradiva poprašuje in manje umljive besede pojasnuje.
b)	Skib cesarice za notrajno blaginjo svojih dežel.
Ko so nastopili za avstrijske dežele mirnejši časi, je začela skrbeti cesarica za vzvišanje blagostanja v svojih deželah in za blagor svojih podložnikov. Ona je skrbela, da so se stavile bolnišnice, sirotnišnice in hiše za oslabele vojake.
Ta blaga cesarica odpravila je nečloveške mučilnice. Skrbela je za izomiko svojih državljanov, kajti pomnožila je ljudske in više šole. Dala je spisati in
tiskati šolskih bukev, katere so se razdelile med uboge učence. Da bi imela očetnjava ob času vojne dobro izurjenih vojnih mož, dala je staviti v dunajskem Novomestu še dandanes obstoječo šolo za vojake. V to šolo se prišli večinoma sinovi cesarskih služabnikov in višjih vojakov. Cesarica je večkrat zahajala v šole, da bi se sama prepričala, kako se gojenci učijo in obnašajo. Pridni so bili vselej pohvaljeni ali še celo obdarjeni, lenim pa ni izostala zaslužena graja. Sploh je bila cesarica Marija Terezija po pravici dobra mati svojih pod-ložnikov.
Učitelj zopet poprašuje po zapopadku tega. kar je pripovedoval.
2. Učitelj pripoveduje berilo.
B. Učitelj povprašuje po zapopadku berila.
4. Eden izmed učencev to pripoveduje. 5. Učitelj berilo počasi prečita.
6. Učenci čitajo berilo od stavka do stavka, učitelj pa pojasnuje manj uinljive stavke in besede, n. pr.
Kako se imenuje naslov tega berila? — Mladi Vukasovič. — Kaj je beseda „ Vukasovič"? — Rodbinsko ime. — Kaj je bil Vukasovič? — Mladi vojak. — Beri prvi stavek R! — Kaj je bila Marija Terezija? — Avstrijska cesarica. — Kje se je godilo to? — V Dunajskem Novemmestu. — Kaj lahko stavimo namesto besede predstojnika? — Vodja, ravnatelja, oblastnika. — Kako imenuje cesarica mlade vojake? — Ljube sine. — Kako lahko rečemo tedaj namesto besede »cesarica"? — Deželna mati. — Kako pa predstojnik cesarico nagovori? — Vaše veličanstvo. — Komu se tedaj tako reče? — Cesarjem in kraljem, cesaricam in kraljicam. —• Kako pa rečemo navadno mi viši gospodi ? — Milostljivi gospod, preblaga gospa itd. — Kaj se pravi ,,visoke milosti" ? — Velike, visoke pomoči. — Od kod je bil Vukasovič doma? — Iz Dalmacije. — Katera beseda nam to pove. — Dalmatinec. — Kaj je Dalmacija? — Dežela prelepe Avstrije. — Kaj se pravi: »kako se bojuje"? — Kako se zna bojevati ali boriti, ali kako zna orožje sukati. ■— Kaj se pravi »plašen"?
—	On je bil v strahu, tresel se je, ni si upal v oči pogledati cesarici.
—	Kaj se pravi »srčno" ? — Pogumno, junaško, krepko. — Kaj se pravi: »Oči se mu bliskajo"? ■— Oči se mu svetijo, bistro gleda. — Kaj se pravi „ponosno"?
—	Brez strahu, nekako bahato. •— Kdo je „nasprotnik"? — Kateri bi se ž njim bojeval. — Kaj pravi „sprime"? — Poprime, poskusi, bojuje. — Kaj je »cekin"? — Zlat, zlati denar. — Koliko velja? — 5 gld. in nekaj krajcerjev.
—	Kaj se hoče povedati z besedami: „kupi si veselja po vročem boji"? — Ker si se pri boju upehal in vtrudil, zato si zdaj veselja pripravi, privošči. — Kedaj je cesarica zopet prišla? Koga da poklicati? Kaj vpraša cesarica Vuka-soviša? Kaj se pravi »zapravil"? — Izdal, izmeta], slabo porabil. —- Kaj odgovori deček? — Kaj se pravi »ubozemu"? — Revnemu, siromaškemu. — Kaj lahko stavimo namesto »z boječim glasom"? — Plah, v strahu. — Kaj cesarica potem vpraša? — Kaj se pravi „častnik" ? — Višji vojak, oficir. — Kaj bi lahko rekli namesto : „služili so Vašemu veličanstvu" ? — Bili so v službi presvitle cesarice. — Kaj se pravi: »siromaško žive"? — Ubogi so, slabo se
jim godi, revež so. — Kaj si mislimo pod besedami; „ cesarskega daru"? — Onih dvanajst cekinov, ki jih je dobil Vukasovič. — Kaj se pravi „bolje obrniti"? — Boljše porabiti, lepše ravnati, na boljši način izdati. — Kaj se pravi »vrl"? — Priden, dober, hvalevreden. — Kdo je pisal pismice? Kaj je to »pismice"? — Kratko pisanje, majhni list. — Kaj se pravi „napoveduje" ? — Narekuje, naprej pravi. — Katero besedo stavimo namesto »obnašanje"? — Vedenje. — Katero namesto „pridnost"? — Marljivost. — Kako pa je pokazal Vukasovič ljubezen do svojega očeta? — Da jim je cekine poslal. — Koliko cekinov je dobil zdaj Vukasovič? — Štiri in dvajset.
7. Nauk se razvije.
Kje je bila cesarica? — V šoli. — Kaj je hotela vedeti? — Kako se učenci učijo in vedejo. — Kateri izmed učencev je bil najpridnejši ? — Vukasovič. — Zakaj je bila cesarica dečka podarila? — Zaradi marljivosti in zavoljo junaškega obnašanja v borbi. — Kako bi bil lahko Vukasovič svoj dar porabil? — Lahko bi ga bil zapravil. — Kakšen je bil ta deček, ker ni denarjev lahkomiselno zapravil? — Varičen. — Komu je dal denarje? — Ubogemu očetu? - Da. — Zakaj pa je poslal denarje očetu? — Ker so bili revni, ubogi in ker je očeta ljubil. — Kaj nam tedaj to kaže? — Vukasovič je bil dober otrok, je imel dobro, usmiljeno srce. — Zakaj je cesarica Vnka-soviča drugokrat obdarila? — Ker je prvi denar tako dobro obrnil; ker je svojega očeta tako ljubil. — Zakaj so dobivali Vukasovičev oče potem pomoč ali podporo? — Ker so bili poprej cesarski služabnik in ker se je njihov sin tako lepo obnašal in marljivo učil. — Kdo je Vukasoviča tudi rad imel? — Njegovi učitelji, posebno pa tudi njegov oče. — Kdo še ima tudi dobre otroke zelo rad? — Ljubi Bog. — Kaj da ljubi Bog dobrim in hvaležnim otrokom? — Srečo. — Kaj se tedaj učenci nauče od Vukasoviča? — Da morajo biti pridni in marljivi, morajo se v šoli in zunaj šole lepo in spodobno vesti, morajo svoje stariše ljubiti in njim v starih dneh pomagati, kajti če to storijo, takso oni ljubi ljudem, pa tudi Bogu, kateri jim podeli potem obilno srečo.
Ponovi to, česar si morate od mladega Vukasoviča zapomniti, R! tudi B! P! Ž!
8. Čitanje se ponavlja.
9. Naloge.
a)	Pripovedujte to, kar smo čitali.
b)	Prepišite to berilo tako, kakor bi nam Vukasovič sam pripovedoval.
c)	Prepišite berilo tako, kakor da bi bil Vukasovič vaš brat.
d)	Napišite pismice, katero je pisal Vukasovič svojemu očetu.
e)	Napravite enako pripovest in stavite namesto »cesarica" »bogata gospa", namesto „vojaško šolo" „dekliško šolo", namesto »Vukasovič" »učenka Rozika", namesto „oče" »bolena mati", namesto „12 cekinov" »2 srebrna gld.", namesto »častnik" „dekla", namesto „200 goldinarjev" »vsak dan kos kruha".
J. Lasbahar.
----
Logika.
Spisal Dr. Josip Križan,
kr- gimnazijski profesor v Varaždinu.
(Dalje.)
§ 19. Razmera pojmov glede obsega.
Ako prispodabljamo dva ali več pojmov glede obsega, tedaj se prepričamo, da imajo nekateri med seboj čisto enak obseg, drugi pa večji ali manji. Pojmi, ki imajo čisto enak obseg, imenujejo se istovredni ali zamenljivi (notiones aequipollentes). Medsebna razmera istovrednih ali zamenljivih pojmov imenuje se razmera medsebnega ob seganja (aequipollentiae). Tako so n. pr. pojmi „istostran" in „istokoten trikot" v razmeri medsebnega obseganja, ker so vsi istostrani trikoti tudi istokotni. Oni pojmi pa, ki imajo proti drugim večji ali manji obseg, imenujejo se širji in oži. Mislimo si, da sta A in B dva pojma poslednje vrsti, ki imata isti ali vkupni znak A, tedaj je ožji v obsegu širjega zadržan. To razmero dveh pojmov zovemo podredbeno, oziroma*) nadredbeno. Pojem je drugemu nadredben, ako ga zaklepa v evoj obseg; oni pojem pa, ki je v obsegu drugega zaklenen, je podredben. Nadred-beni nahaja se v vsebini podredbenega in ta, to jo podredbeni v obsegu nad-redbenega.
Na omenjenej razmeri osnovani ste ti-le dve pravili:
I.	Vsi znaki, kateri so v vsebini nadredbenega pojma, so tudi v vsebin podredbenega pojma, nikar pa na robe ali nasprotno. Ako imamo n. pr. pojme ..sesalci" in »prežvekovalci". Vsi znaki sesalcev, to je 1. da žive mlade kotijo, in 2. da se njih mladiči z mlekom hrane, pripadajo tudi prežvekovalcem. Nikar pa ne pripadajo znaki prežvekovalca, to je 1. da imajo več želodcev, 2. da imajo roge, tudi sesalcem.
II.	Vse, kar je v obsegu podredbenega, nahaja se tudi v obsegu nadredbenega pojma; nikar pa nasprotno. V obsegu pojma „hvoje" ali jelovina (Nadelholz) nahaja se: mecesen, hojka, cipresa, smreka, bor itd. Vsi ti pojmi nahajajo se tudi v obsegu naredbenega pojma »drevo". Ali v obsegu pojma »drevo" nahajajo se tudi drevesa, ki nemajo igel, zato ne moremo trditi, da je vse, kar je v obsegu pojma »drevo", tudi v obsegu pojma »hvoje" ali Jelovina". Kakor iz tega sledi, more širjemu pojmu več pojmov podredbenih biti, ki se med seboj glede obsega izločujejo.
Omenjeni pravili ste važni za logiko in rabite se posebej v nauku o sodu in o sklepu, ker namreč 1. razmero med subjektom in predikatom razjasnjujete, 2. pa se na njih tako zvani sklepi subsumpcije osnivajo.
Nadredbena oziroma podredbena razmera pojmov zove se tudi relativna in gibajoča. Relativna zato, ker je isti pojem zdaj ali nadredben, zdaj pa podredben, potem namreč ali se s tem ali z onim pojmom združuje. Tako je n. pr. pojem »človek" nadredben pojmu »črnec", podredben pa pojmu »orga-nično bitje". Gibajoča zove se zato, ker mora razmera večkrat celi red pojmov
<*) Rečemo oziroma, ker moro isti pojem zdaj nadrejen, zdaj podrejen biti, proti temu namreč, s kakim pojmom se primeija.
prekoračiti, predno pride do primerjenega pojma, kakor se to v abstrakciji in determinaciji dogaja.
§ 20. Abstrakcija in determinacija.
Postopek v mišljenju, po katerem se iz vsebine pojma znaki odločujejo, zove se glede odločenih znakov abstrakcija, glede novega občega pojma pa generalizacija.
Po abstrakciji doseza se postopna občnost pojma, ker se mu jegov obseg postopno povečuje, vsebina pa zmanjšuje. Ako namreč na posamesnem pojmu njegove lastne znake, s katerimi se od drugih pojmov razlikuje, postopno opuščamo, in mu občne postopno dodajemo, tedaj mu njegov obseg postopno raste, vsebina pa se zmanjšuje in sicer dotle, dokler ne doseže največe občnosti. N. pr. Varašdinska židovska hiša, židovska hiša in hiša. Ali: Planinski orel, grabež-Ijivec, ptica, žival, bitje. Meja abstrakcije je enojni pojem, ki ima neizmerno malo vsebino, in ta se tedaj občnejšim narediti ne more.
Postopek v mišljenju, po katerem se vsebini pojma znakovi dodajejo, in se tako stopa vse k nižim pojmom, zove se determinacija.
Po determinaciji postaja pojem vse oži in oži, "vsebina mu postopno raste, obseg pa se mu zmanjšuje. N. pr. bitje, organično bitje, žival, ptica, grabežljivec. Meja determinacije je edinstveni pojem, ki ima tako mali obseg, da se niže stopati ne more.
Opazka. Abstrakcija vničuje pojmu obliko, ker mu razkraja vsebino v znake, po determinaciji pa se pojmu oblika stvarja, ker mu znake združuje v celost; ona stvarja iz enojnih pojmov sestavljene. Po abstrakciji dobivamo analitiškem potom najviše ali naj-občneje pojme; po determinaciji pa sintetiškim potem najniže ali posebne pojme, in ti so pojmi posameznih reči.
Za determinacijo je najviši pojem „nekaj", ker on je pojem največe občnosti. Njegov obseg je namreč neizmerno velik, vsebina pa neizmerno mala. Pojem „nekaj" izrazuje trditev brez vsake določbe. Ta njegova nedoločnost izgublja se postopno s pridavanjem določnih znakov, in sicer dotle, dokler ne dosežemo pojma, ki se dalje določiti ne more. Na primer:
1.	Nekaj.
2.	Nekaj istinitega = bitje.
3.	Telesno bitje.
5. Telesno bitje z natančnim udovjem = organično bitje.
5.	Organično bitje z občutki in prostim gibanjem = žival.
6.	Žival s popolnim živčevljem (Nervensystem) = vreteničar (Wirbelthier).
7.	Vreteničar, ki žive mlade koti = sesalec.
8.	Sesalec, ki ima več želodcev = prežvekovalec.
9.	Prežvekovalec z volnato volno = ovca.
10.	Ovca abesiniškega plemena = abesinska ovca.
11.	Abesinska ovca črede Jugoviča z belim znakom na glavi in nogah.
Isti primer moremo tudi za abstrakcijo rabiti, samo da moramo pri najnižem pojmu začeti in mu moramo postopno znake izpuščati, dokler ne dosežemo najvišega pojma.
Red pojmov, ki se po abstrakciji ali determinaciji medsebno izvaja, zove se logiška ali pojmovna lestvica. Posamezne stopinjo te lestvice izražavajo se s temi besedami: regnum, orbis, classis, ordo, familia, tribus, genus, species, subspecies, varietas.
§ 2i. Kategorija.
V širjem zmislu je kategorija (praedicamentum) vsak obči pojem, kolikor je on praedicabile de multis; v ožjem zmislu pa so kategorije samo najviši
pojmi roda, ki se z abstrakcijo dosežejo. V pravem smislu imamo samo eno edino kategorijo in ta je najvišji pojem „nekaj", ker ta obsega vse pojme.
Opazka. Aristotel učil je v svojej topiki te-le kategorije: 1. Substantia. bivstvo,1) 2. Quantitas, kolikost,2) 3. Qualitas, kakovost,3) 4. Eelatio, razmera,4) 5. Prostor, ubi,6) 6. Čas, quandoe). 7. Mesto aH položenje, situm esse7). 8. Imeti, habere8). 9. Delavnost, faeere9). 10. Trpljenje, pati10).
Stoiki spremenili so pa deset Aristotelovih kategorij v četiri, in sicer.- 1. Podloga (substrat), 2, Lastnost. 3. Kakovost in 4. Razmera (relatio).
Tudi Kartesij in Spinoca učila sta kategorije, ki so bile stoičkim podobne, in to so: Substantia, modus, relatio in aecidens. Locke učil je tri kategorije, in sicer: 1. Substantia, 2. modus, 3. relatio, katere vendar vse druge zadržujejo. — Kant slednjič razlikoval je četiri glavne kategurije, ki so: kolikost, kakovost, razmera in načinost in je razdelil te glavne kategorije v osem podkategorij ter je imel potem te-le kategorije:
a)	Kolikost (vse, mnogo, enojno);
b)	Kakovost (je, nije, ločivno);
cj Razmera (kaj, zakaj, kako);
d) Načinost (gotovo, more, mora biti).
§ 22. Pojem roda in vrsti.
Z abstrakcijo stvarjajo se pojmi roda, ker ona izpušča na primerjajočih se predmetih njihove posebne znake; determinacija. pa pridaje primerjajočim se predmetom posebne znake in stvarja s tem vrsti istemu občemu pojmu roda.
Pojem namreč, ki ga stvariino, ako zadržimo na pojmih primerjajočih se predmetov samo one znake, ki so vsem primerjajočim se predmetom skupni, zove se pojem roda (notio generica); ta pojem zadržan je tedaj v vseh pojmih predmetov. Posebni znaki pa, vsled katerih spoznamo, da so pojmi primerjajočih se predmetov medsebno združeni v isti rod, stvarjajo pojem vrsti (notio specifica). Pojem roda ima za svoj predmet rod (genus), pojem vrsti pa vrst (species). Tako je n. pr. pojem „prepelica" pojem vrsti, ker obsega samo vse posamezne prepelice, medtem, ko je pojem „kure" pojem roda, ker obsega te pojme vrsti: divji petelin, škarjevec, jerebica, prepelica itd.
Primerjajo isti predmet z različnimi, prepričamo se, da mora on imeti več rodov in od teh je najbližji viši rod (genus proximum) oni, ki zadržuje največjo množino znakov predmeta. Določena množina primerjajočih se predmetov ima pa samo eden najviši pojem roda in to je oni, v katerem so vsi primerjajoči se pojmi kot vrsti zadržani.
Pojem vrsti je z ozirom na posamezne pojme viši (superior) ali širji (latior), z ozirom na pojem roda pa oži (angustior).
Vrsti, ki se medsebno izločujejo, ali so istemu pojmu roda enako podred-bene, imenujejo se pristranske vrsti (species coordinatae).
Tako so n. pr. pojmi: krog, elipsa, parabola in hiperbola pristranske vrsti pojma roda „kegljosek".	(Daljo sledi.)
—---SiSf*--
') ouofa. 2) Ttoaov. 3) jtoiov. 4) Jtfjoa tt. 5) zo:5. G) xdts. 7) v.-JrAh.i. 8) e-^etv. !') roietv. 10) 7taa^stv.
Listek.
(Feljton.) Izza peči.
(Nekaj o domisliji.)
Pes žalosten čas je zdaj! — Grlej, vse je belo. vse ledeno, vse je mrtvo in tiho, nobenega glasu slišati ni! — Ptičice, ki so tako milo popevale in veselo žvrgolele, so zbežale iz naše žalostne doline, ali pa, če so vendar le pri nas ostale, se drže tako okorno in togotno, seveda tako nasprotno svojim navadam v veselejih časih, da se nam vboge pevčice kar do dno srca zasmilijo! — Vidi se jim da so res žalostne, da so res togotne, če ravno same tega ne vedo.
Zakaj pa tudi človek ni tako klavern in žalosten, kedar vsa narava otrpne?! Zakaj neki ne? — Zato ne, ker ima domislijo! — To je pač čudno, bodeš djal, pa gotovo je tako! Domišlija je kaj vredna. Kolikokrat nas zabavlja, kolikokrat nas potolaži, ko bi sicer druge tolažbe ne imeli! Ne bode zima več dolgo trpela, hujše je že minulo, kmalo pride spomlad; toplo bo, vse bo zelenelo, cvetelo, ptieice bodo žvrgolele, tako si do-mišluješ in zdi se ti, da uže kar vse zeleni, cveti, žvrgoli! Vesel si zdaj za pečjo, če bi mrzla burja snežnice ne tako vrtela pred tvojim oknom. Se nisi potolažil s tem, da si si domišljeval lepo vigred? — Ne prenašaš zdaj veselo zimske neprijetnosti ter nadloge? Grotovo! iu to je povzročila tvoja domišlija!
Kolikokrat te je že zabavljala! — Se veš, kako si prosil in tiral staro mamico ali pa dedeca da bi ti naj kaj pripovedovali?! In če so se potem vsedli za toplo peč ter začeli pripovedovati, nisi več trenil z očmi, sapo si vlekel na se, da bi tiho dihal in jih ne motil. So pa tudi pravili reči, da si na vse pozabil, celo kako veselo je drsanje na ledu, kako dobra da je bila potica, ki si jo pri sosedu dobil ! Na vse si pozabil, samo tvoja domišlija je imela veliko opraviti, da bi ti predstavila stekleno goro; ptiča, ki si je hodil vsaka sto leta enkrat na njo kljnn brusit, da bi jo zbrusil; fante, ki jih je njih mačeha se svojim grdim govorom v vrane spremenila, ravno ko je kruh pekla; njih sestrico, ki devet let ni spregovorila da bi jih le zopet rešila ter skoraj sežgana bila zategadelj ; strašno hudobne in neznane zmaje, izdane gradove, polne zlata in leske-tajočih kamenov itd. Kako si se zabavljal pri tem, kako te je to veselilo ! Ves dan si bil ubogjliv, delaven, si bil priden, da so ti le na večer kaj takšnega pripovedovali. Domišlija je bila tvojej pridnosti vzrok!
Zakaj je knjiga „Tisoč in ena noč" toliko brana, zakaj Jules Verne-ovi spisi? — Zato, ker v njih domišlija prevladuje! Domišlija je spodbadala Aleksandra Velikega, ko je zapustil svoje prijetno življenje dvoransko in se podal na trudapolno junaško pot stradanja proti izhodu, ona mu je v duhu slikala taisto velikostno mogočnost, za katero je do smrti žrtoval in vojskoval ter zapadu prvokrat odkril razgled v neznani izhod. Kolumba je le njegova domišlija podpirala takrat, ko ga je vse zapustilo, vse se njegovemu povzetju zoperstavljalo, ki se je zadnjič vendar tako krasno kronalo.
Cestokrat se pravi, častiljubje, častilakomnost spodbada človeka k djanju, pa temu ni istina. — „Peč greje sobo" pravimo in vendar to ni tako! Peč sama nič ne greje, ampak tvarina, ki v njej gori, povzroči toploto peči. Domišlija je zadnji vzrok vsakšne strasti, vsakšne čednosti.
Ljudje brez domišlije, če se takšni sploh nahajajo, — niso nič boljši od živali. Oni zamorejo doprinesti največjo hudobijo, pa tudi najvele-dušnejše djanje — po naših pojmih — brez da bi jih zategadelj na kazen
ali plačilo klicati smeli, ker oni ja ne vejo, niso v stanu si domišljevati kakšno krivico, kakšno dobroto so bljižnemu storili.
Po mojem mnenju je domišlija — ne pa razum — tista duševna moč, ki nas stavi visoko nad živali. Znamenja razumnosti zasledujemo tudi pri živalih — posebno pri višje organizovanih — znamenja domišlije pa nikjer.*) Pa za človeka je karakteristnična moč duševna. Človek brez te duševne moči bil bi skoz in skoz indolenten. Ničesar bi ga ne mikalo, ničesar k djanju ne spodbadalo in če bi se mu n. pr. še tako slabo godilo bi nič ne podvzel za poboljšanje svojega stanja, ker si ne zamore domišljevati, da bi mu delavnost, da bi mu to ali uno prijetneje življenje povzročilo. Samo instinkt bi upljival na njegova djanja. Proti vsem razmeram bil bi pasiven in živel, kakor bi mu ravno naletelo.
Pomislimo kaj bi človeštvo bilo brez domišlije! Ne imeli bi nobene umetnosti, ne pesništva, nobenega znanstva. Bilo bi brez vsake postave — zakaj neki! saj bi se nihče na njo ne oziral — torej tudi brez vsakšne države.
Pa jaz zabredem predaleč. Gospod urednik je že gotovo nevoljen, da izza peči toliko blebetam in vendar je to še mnogo prepovršno. — Omeniti sem samo še mislil, da se, oziroma na veliko važnost domišlije, po šolah jako malo za razvijanje te dušne moči stori, in vse, kar se
vendar-le za njo stori, stori se slučajno.	M. Iglar.
--
Maribor. (Iz štaj. dež. zbora. Verska ali tudi narodna šola?) Pri slednjem zasedanju štaj. dežel, zbora so imele najživahnejše razprave za predmet ljudsko šolstvo. Zlasti je bila po šolskem odseku nasvetovaua rezolucija glede nemščine, katera naj bi se „na vseh štaj. šolah gojila v istej meri, kakor to zahteva javni promet, edinost dežele, države in armade" — povod obširnih in stvarnih govorov, v katerih so naši slovenski poslanci pokazali, da so v tem predmetu dobro podkovani, da jim šolske razmere v po njih zastopanih okrajih niso neznane in da jim je pred vsem razcvit ljudskega šolstva na podlagi zdravih pedago gičnih načel na srcu ležeč. Siccr niso mogli zabraniti, da se je ta, našemu šolstvu k varljiva rezolucija sprejela, ker so namreč tudi nemški konservativci za njo glasovali,a pokazali so našim nasprotnikom, da imajo Slovenci v svojih poslancih črstve branitelje svojih'narodnih svetinj. Slava jim zato! — V 20. seji tega zasedanja se je sprejel načrt postave, po kateri se ima § 14., odst. 8. in § 27., odst. 13., 14. in 15. štaj. dež. zakona z dne 8. febr. 1869. 1., in § 32. štaj. dež. zakona z dne 4. febr. 1870 spremeniti. S to premembo dotičnih §§ se krajn. šolskim svetom vzame pravica, kaznovati svoje soobčaue zaradi neopravičenih šolskih zamud in podstavi to pod delokrog okr. šolsk. svetov. To je bila že dolgo želja, ne samo učiteljev, ampak tudi muogih šolskih očetov, ki so si z dolžnostjo strogega postopanja v takih zadevah nakopali mnogo sovraštva pri svojih soobčanih. Bode li. kedar ta postava postane veljavna, se tudi šol. obiskovanje poboljšala pokazala nam bode bodočnost.
„Siidst. Post" je v svoji 15. številka z dne 30. februvarja prinesla dopis iz Koroškega, s katerim se mi, iu z nami mislimo tudi vsak slov. rodoljub, popolnoma strinjamo. Dopisnik naše slov. poslance v državnem zboru opozorja in opominja, da se morejo pri nameravani preosuovitvi šol. postave ravno tako odločno potegniti za narodno, kakor za versko šolo, kajti je pri nas ravno naroden značaj šole pogoj njenega napredka.
*) Znabiti pa je živalski instinkt rudiment domišlije?!	Pis.
Konservativni Nemci povdarjajo le versko stališče, kar je čisto umevno; povdarjati tudi narodno stališče, bilo bi celo smešno, ker jim tukaj nikdo krivice ne dela, ker nikomur na misel ne pride, v njihove ljudske šole vrivati kak drug jezik, mesto materinega. Pri nas pa so razmere, kakor vsi vemo, čisto drugačne. Pri nas je ravno to, da se v naše narodne šole vsiljuje otrokom neumljiv jezik, glavni vzrok, da šolstvo ne napreduje tako, kakor bi bilo želeti, da so nja vspehi vkljub velikim naporom učiteljstva in velikim žrtvam naroda, vendar le nepovoljni. kajti se prepisani učni cilj nikakor doseči ue da. In kaj govore učitelji veronauka? Kavno to! Pravijo, da se otroci pri sedajnem načinu poučevanja ne na-uče niti nemški niti slovenski toliko, da bi zamogli zlohka čitati in umeti verske knjige. Take pritožbe slišijo se povsod po Koroškem. .Iz vsega tega sledi, da moramo brez odmora tirjati takih postavnih določeb, ki bodo branile tudi našo narodnost, ki ne bodo dovolile, da bi se stran-karstvu na ljubo v oči bilo prvim in poglavitnim pedagogičnim načelom. Kdor pa za nas ne tirja takih postavnih določil, tisti kaže, da naših sedajnih šolskih razmer ne pozna, ali pa mu je toliko mar za nje, da jih poznati noče; mogoče je pa tudi, da mu manjka poguma, da bi si upal svoje prepričanje z vso odločnostjo in brez vseh postranskih ozirov zastopati, ter edino pravo stališče povsod brez vse popustljivosti nagla-ševati. To storiti, je bistvena dolžnost naših poslancev, in ravno zdaj se jim podaja v to ugodna prilika, ki se, ako jo tudi zdaj zamude, morebiti ne bode zopet tako hitro ponudila. Dopisnik nadalje pravi, da o učnem jeziku po slov. šolah naj ne odločujejo uam bolj ali manj nasprotujoča šolska oblastva, temveč ljudstvo samo. Tudi mi tako sodimi, da naj to enkrat za vselej odloči ljudstvo po svojih poslancih zastopano v držav, zboru. Naši poslanci si morajo toraj na vso moč prizadevati, da se ali odpravi ali pa prenaredi § 6. šols. postave tako, da se, kakor pri Nemcih, tako tudi pri nas, po nikomur ne bode določeval učni jezik tam, kjer je samo po sebi umevno, v katerem jeziku bode poučevati. To načelo je tudi kaj dobro razvijal slov. poslanec g. Jerman, v štajerskem deželnem zboru dne 13. jan. 1886. ko je dejal: Deželni šolski svet določuje o učnem jeziku. O tem pa ni treba določevati, ako je materni jezik učencev eden in isti. Tako se v nemških pokrajinah nikdar ne vpraša in določuje, kateri jezik naj bode učni jezik, ravno tako bi se tudi pri nas na Spodnjem Štajerskem ne smelo prašati in odločevati o učnem jeziku v šolskih okrožjih, v katerih vsi otroci tisti materni jezik govore. Določevati o učnem jeziku bi se smelo le takrat, kedar so v tistem okrožju otroci raznih ma-ternih jezikov. V tem slučaju pa se je ozirati na večino in manjšino. Ako je raznogovorečih otrok dovoljno število, tedaj se ustanovijo vspo-redni razredi. Ako je pa manjšina neznatna, tedaj se samo po sebi ume, da se ni mogoče na njo ozirati, kajti ekstremi se ne smejo pretirati. Potem takem se ima le o tem določevati, se-li naj na tej ali u rej šoli še v katerem drugem jeziku poučuje. To je pa tudi po državnih osnovnih zakonih le toliko omejeno, da se nihče ne sme siliti, drugega jezika se učiti. To, mislimo, je jasno dovolj. V tem smislu bi se tedaj moral § 6. tako spremeniti, da se nihče ne bode mogel nanj upirati, kadar se našim slov. šolam zgolj iz strankarstva, proti vsemu zdravemu razumu usilju-jejo tuji učni jeziki. To doseči, bodi tedaj skrb in dolžnost našim slov. poslancem! Kakor hitro se bode to zgodilo, tako hitro bode potihnilo mnogo sedajnih pritožeb zoper šolo, in ona bode zamogla nastopiti blaženi pot mirnega razvitka v blagor našega naroda, kakor tudi cele države.*)
*) Neki slov. list je trdil, da je dopisnik iz Koroškega g. F. H. sč svojim dopisom hotel delati razdražbo. Mi pa sodimo, da mu to niti na misel ni prišlo, temveč da jo svoj glas do slov. poslancev le povzdignil, ker se mu je zdelo, da je bilo to oziroma na naše šols. razmere potrebno, času in okolščinam pa primerno.
lz Gorice, 27. februvarja. ^V ponedeljek umrl je po dolgi bolozni gospod Vinko Cernic, učitelj pri Št. Petru pri Gorici. Ranjfci bil je vrl rodoljub, mož jeklenega značaja, izvrsten učitelj, priljubjen tovariš in priden delavec na narodnem polju. Uredoval je učiteljski list »Šola", dokler ga ni bolezen silila, da opusti to delo. Zapustil je udovo z nedo-doraslimi otročiči. Pogreb vršil se je v sredo zjutraj, kar je marsikateri rojak v mestu obžaloval, ker mu je bilo tako zabranjeno, sprejmiti vrlega rodoljuba ali prijatelja k zadnjemu počitku. Pri vsem tem bil je sprevod sijajen, udeležili so se gg. nadzornika vitez Klodič in Fr. Vodopivec,
mnogo učiteljev in učiteljic iz bližnje in oddaljene okolice in drugih.
--
Novice in razne stvari.
[Previtli cesar] podaril je šolski občini Remšnik v marenberškem okraju za razširjanje šole 200 gld.
[Starostno do klado] — 4. — dobil je nadučitelj gosp. Tomaž D ernj a č v Sevnici.
[Himen.] Marljivi naš sotrudnik, g. Armin Gradišnik, se je dne 24. februvarja t. 1. z gpč. Amalijo Drenik, učiteljico v Trbovljah poročil in 1. dan t. m. nastopil svojo novo službo v Hrastniku.
[D ar.j Naš večletni podpornik in ,,Popotnik"-ov naročnik g. Etbin Dernjač, trgovec na Dunaju podaril je okr. učit. bukvarnici v Sevnici zadnje 4 letnike (1882, 1883, 1884 in 1885) „Popotnik"-a čedno v platno vezane. Gotovo vse hvale vredno!
[Češka „U s tre d n i Matice školska"]je imela 1.1883. dohodkov 149.794 gld. 31 kr., izdatkov pa za uzdrževanje svojih dosedanjih in za napravo novih žol 176.688 gld. 98 kr. Nedostatek 26.894 gld. 62 kr. se je pokril iz prihrankov prejšnih let, kateri pa še vedno iznašajo 190.403 fl. Od svojega ustanovljenja do 25. novembra lanskega leta — tedaj ne v polnih petih letih prejela je ogromno vsoto 801.117 gld. 89 kr. darov. Ustredni Matice" uzderžuje 33 zabavišč, 23 narodnih in meščanskih šol, med katerimi jih je nekoliko večrazrednih in dva gimnazija. Na vseh teh učiliščih deluje 153 učiteljskih moči. Kakor se iz tega, vidi, je češka osrednja matica v prosvetnem oziru prava država v državi. Narod pa, ki s tako velikimi žrtvami uzdržuje to društvo v obrambo svojega obstoja, zaslužuje občudovanje vsega omikanega sveta. Tak narod ne more propasti.	»SI."
[Graško vseučilišče] brojilo je v poletnem tečaju lanskega leta 86 bogoslovcev, 533 pravnikov, 301 medicinca in 159 modroslovcev, skupaj 1079 slušateljev, v sedanjem zimskem tečaju pa je upisanih 96 bogoslovcev, 519 pravnikov, 422 medicincev (mej temi 103 farmacevtje) in 190 modroslovcev, vkupe torej 1227 vseučiliščuikov.
[Ljudsko šolstvo na Francoskem.) Začetkom leta 1885 bilo je v imenovanej državi, katera ima 36.097 občin in šteje 37,672 048 prebivalcev, 78,456 ljudskih šol z 5.468.681 učenci, koje je podučevalo 132.580 učiteljev in učiteljic. Od imenovanih obiin ima 34 834 vsaka po eno ali več šol; 1032 so radi šole zjedinjene z soseškimi občinami. 131 občin nima nobene šole, ker imajo tako malo prebivalcev, da ne kaže, ustanoviti lastno šolo. Deca se pošilja v bližnjo šolo. — Ljudske šole se razdele v 65.596 javnih šol in v 12,860 zasebnih, kojih večina sliši duhovnim kongregaciiam. V vseh ljudskih šolah deluje 94.784 učiteljev in učiteljic. Ti podučujejo 4,421.212 učencev. Zasebne šole imajo 37,796 učiteljev in 1,047.469 učencev. Veča polovica vseh odgojiteljev spada, kakor znano,
ženskemu spolu. — Vsih 78 tisuč šol ima 126.013 razredov in sicer: 72-6 % ima 50 učencev in manj; 15 "4 °/0 več ko 50, 7'2 % več ko 60, 3 % več ko 70 in 1'8 °/o več ko 80 učencev. Napredovalnih tečajev bilo je 20.645 za mladenče in 4574 za dekleta. Prve je obiskovalo 344,650 druge 66.903 poslušalcev. Učiteljišč šteje Francoska 85 za moške pripravnike in 66 za ženske. — Šolskih knjižnic je 30.920, ki imajo 3,226.896 zvezkov, knjižnic za učitelje pa 2624 z 753.336 zvezki. Na 23.222 šolah so ustanovljene hranilnice in sicer ima 442.021 učencev hranilniške knjige. Svota vseh ulog znesla je 1. prosinca 11,285.076 frankov. —• Mej učitelji in učiteljicami obstoje podporna društva, ki štejejo do sedaj 36.650 društ-venikov. —
[Ljudsko števil j enje na Pruskem.] Pruska ima po ljudskem številjenju z dne 1. dec. 1885. — 196 mest, katera brojijo posamič nad 10.000 duš. Po vseh teh mestih prebiva vkupe 7,006.220 duš. In sicer se nahaja v Pruskej 114 mest z 10—20.000, 56 mest z 20-50.000, 14 s 50—100.000, 11 mest s 100 — 150.000 in jedno mesto, namreč Berolin z
I,315.412	prebivalci.
[Pogreznilo] se je v vasi Zoschen pri Merseburgu na Lipsiški cesti 10 oral zemlje z več hišami, katerih prebivalci k sreči neso bili doma, razen treh, katere je tudi zemlja požrla. Na mestu pogreznenega
polja navstajo je majhno jezero.
--
Spremembe pri učiteljstvu.
Na Štajerskem. Gospod A nt. Križ, zač- učitelj v Zavrčah postal je na svojem mestu definitiven. — G. Simon Kellenberger, učitelj v Brezulah dobil je učiteljsko službo v Svičini; na njegovo mesto pride gospood Jernej Troha, sedaj v Trbovlju v marenb. okraju. — Gospod Iv. Grebene c, učitelj pri sv. Duhu pride k št. Lovrencu v SI. gor. — Franc Rudi, poduč. pri št. IIu gre k sv. Lenartu v SI. gor. — G. I v. Leveč, učitelj pri Kapelah pri Radgoni ostavi Štajersko in prevzame
II.	uč. mesto v Radečah na Kranjsk. — Gospa Roza Harrich postala je učiteljica ročnih del v Razvanju.
Na Kranjskem. Na III. uč. mesto v Vipavo pride gosp. Alojzij Lavrenčič. bivši učitelj na Slapu. — Na II. uč. mesto v Račah pride g. Janez Leveč, zdaj uč. na Spodnj. Štajerskem v Kapeli. — Na IV. uč. mesto na čveterorazrednico v Krškem pride gospdč. Marija Mihel, učiteljica v Mokronogu. — Na IV. uč. mesto v Škofijo Loko gre zač. g. Janez Kuhar, potrj. pripravnik. — Zatrdno so postavljeni gg.: Janez Hočevar, učitelj na Jesenicah, Fran Ivane c, učitelj v Dobropolju in L ud o v. Stiasny, učitelj v Kameniku.
-4SSt-
Listnica
J. B. v Olimpu: „Pop." prehodi sicer precej sveta, a na tako čudnega učitelja, kateri bi, kakor nas vprašate, „v šolsko sobo prikadil, tam pred učenci v učnem času pušil in si pred smodko nažgal, preden pelje otroke iz šole" še ni nikjer naletel. Kaj pa poreče šolski vodja ali šol. nadzoritelj? — Gosp. T. B. v V.: Le nadaljujte; po priliki vtegnemo vse porabiti. — Gosp. M. K. v S.: Prvi spis porabimo po priliki, a drugi je pomankljiv — sje preveč hiteli. Zakaj pa nam obljubljenega dopisa ne pošljete? — G. V. J. v št. J.. Se-le včeraj poslano prejeli. Bil je naslov pomanjkljiv. — G. J. L. v C.: Se v istej uri, ko sem pismo prejel, sem tudi že dotično dalje odrajtal. Mislim da ne bo brezvzpešno. Srčen pozdrav! — G. A. L. v Corg.: Zakaj pa Vi tako molčite?
Izdajatelj in vrednik 31. Nerat.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.