139. številka. Ljubljana, v torek 21. junija 1904 XXXVII. leto. {shaja vsak dan zvečer, izimši nedeije in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 6 K 50 h, za eden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano a posilianjem os dom za vse leto 24 K, za po! leta 12 K, za četrt leta 6 K, za eden mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 5 K 60 h, za eden mesec 1 K 90 h. — Za tuje [dežele toliko več, kolikor znaSa poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpoSiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, Če se oznanilo enkrat tiska, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če *e trikrat ali večkrat tiska. —• Dopisi naj se izvoli frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlatvo je v Knaflovih ulicah 8t. 5, in sicer uredništvo v I. nadstropju, upravnifitvo pa v pritličju, — Opravni&tvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari. „Slovenski Narod" telefon št. 34. Posamezne številke po 10 h. „Narodna tiskarna" telefon št. 85. Ricmanjsko cerkveno vprašanje. Ricmanje, 19. junija 1904. I. Kmalu b-> preteklo že 18 mesecev, odkar sta na ukaz tržaškega škcf* Nemca dra. Nagla zaprti v R cmanjih obe cerkvi in zvonovi. Osemnajst mesecev je že, kar ni bil krščen več noben otrok, ni bil več cerkveno pokopan noben mrlič ni bil noben par več cerkveno poročen; 18 mesecev vlada že pri nas vera »vihajajoČega s:>inc*«? kakor tam na Japonskem, čeravno ži-?imo v »katoiiškia \vstriji pod vlado klerikalnega ministra dr. Korberja in c. kr. namestnika v Trstu, »pobožnega« grofa Goeesa. Nase cer kveno vprašanje še vedno ni rešeno, vzlio temu, da imamo za-\ De, ki določajo vsakemu versko svobodo. Kriva vsemu temu je a v -s t r i j s k a veliko-nemška politika, posebej pa znani pri-m rski sistem, ki pripravlja navidezno to pokrajino za Italijo, v resnici pazaVelikoGermanij o in kateri ne dopušča Slovanom nobenih pravic ni cerkvenih, ni posvetnih, ni duševnih, ni gmotnih. Te dni sem, vozeč se po opravkih v Pulj, se sešel na postaji Hrpelje-Kozina z nekim duhovnikom iz Kranjske, ki se je vozil v Istro. Potoma me jo popraševai to in ono in Jaz.dnje tudi o cerkveni zadevi vRicmanjih. Spoznal sem takoj, da je mož slabo obveščen, vsaj ni čuda, zajemal je poročila o ric-nianjski zadevi iz nekih klerikalnih slovenskih listov, katera poročila bo bila skovana v k o v a 6 n i c i tržaškega ordinarijata. Med drugim mi je mož tudi resno zatrjal, ^ a j e hotel in da nam hoče tržiški škof vse dati, da nam je ponujal samostojno župnijo, staro-slovensko službo božjo v ceikvi, spich kar sami poželimo, toda mi da smo trdovratni in da nočemo nič sprejet', pogrel je vse laži, ki so jih lani pisali o Ricmanjih neki slovenski listi, ki so šli na roko nemškemu Škofu Naglu, hvalil je škofa Nagla na vse preteg^, kako »vet mož da je, da ljubi Slovence, da skrbi za njih duševni in gmotni napredek! Gotovo je, da razširja tržaški Škot Nagi po svojih pristaših take govorice, da se pred svetom oper«, toda vse te govorice ne odgovarjajo resnici. Mnogo se je že pisalo o riemanj-skem cerkvenem vprašanju, vendar mnoge stvari, ki bi vso zadevo bolj pojasnile, niso še prišle na dan. Mnoge markantne točke v tem vprašanju niso bile tudi še dovolj pojasnjen« in niso prišle v javnost. Te vrstice bodo pa tudi pokazale, kako brezobzirno, samovlastno, nevestno, da, tiransko postopa »primorski sistem,« ki je utelovljen v c. k r. avstrijskem namestništvuvTrstu, kateremu je že več letna čelu grof G o e s s. Kaj je vzrok, da je prišlo v Ricmanjih do sedenjih razmer? Kaplanija Ricmanje z 800 prebivalci spadala je v cerkvenem po-gledu pod župnijo dolinsko, čeravno je bila pod cesarjem Jožefom II. ustanovljena z vsemi znaki samo-etaine duhovni je in bi btla morala že davno tudi pjstati samostojna župnija. Ali to samostojnost so znali dolinski župniki uničiti. Kako tudi ne, saj je bilo to njim v korist! Mi km^tje-posestniki smo m o rali dajati dolinskemu župniku in kaplanu pober v vinu in pšenici, kar je znašalo na lato okrog 300 do 350 goldinarjev po različnih cenah vin . razen^tega sta prejemala oba od R manjcev pod raznimi naslovi deloma tudi krivičnim, kar je priznal sam tržaški ordinarijat, okolo 150 gid. ni leto, torej sta prejemala dolinska duhovnika iz Ricmanj 450—500 gld., a za to je opravil dolinski župnik eno mašo na leto, kaplan pa kakih sedem. In še to število se je krčilo od leta do leta. Druzega dušnopastir-skega opravila nista vRicmanjih opravljala. Ako ni bilo slučajno pri nas kaplana, nista morda v tem času oakrbavala kape-lanije duhovnika dolinsk?, ampak ) e to izvrševal sosedni kapelan v Borštu in tega je bilo treba tudi odškodovati. Ako smo pa hoteli imeti ob nedeljah in praznikah mašo v svoji domači cerkvi, smo morali n a* jeti duhovnika iz Trsta, in to je stalo vsakikrat 6 do 7 gold.; torej plačevali smo štiri duhovnike, a imeli nismo nobenega. Ako smo imeli pa svojega duhovnika, morali smo pri spevati k njegovi plači in poleg seveda plačevati tudi dolinsko duhovščino! Cerkveno premoženje nemanjske cerkve so oskrbovali dolinski župniki in sicer tako, da je sedaj tega premoženja na papirju 40.000 K v resnici pa ga ni niti 20000 kron. A povrh vsega tega so nas dolinski župniki neprestano šikanirali in preganjali, imeli so za nas Ijubez-njivo besedo samo enkrat na leto in to je oni dan, ko so prišli za čas trgatve pobirat vino! Se nekaj! DomaČ kaplan je sicer vodil krstne, poročne in mrtvaške knjige, a kadar je kdo potreboval uradnega lzvadka iz teh knjig, moral je najprej k domačemu duhovniku po ta izvadek, s tem je moral potem v eno uro oddaljeno Dolino, kjer mu je župnik izvadek prepisal stavil nanj kolek in odšteti je bilo treba še 50 krajcarjev takse; tako je bilo tudi v ženitbenih zadevah. Koliko časa se je samo s tem zgubilo ! Naši predniki so večkrat prosili, ! naj bi se odpravili ti kričeči srednjeveški odnošaji in naj bi se u r e d i 1 e n a š e r a z m e r e d o d o-linske župnije ter se ustanovila na temelju dekreta cesarja Jožefa II. v Ricmanjih samostojna župnija, ali vse tozadevne prošnje, pritožbe na duhovske in posvetne oblastnije so bile bob ob steno! Dolinski župniki so bili mogočni gospodje in pok njihovih botiljk je znal vse naše prošnje preprečiti. Zadnja leta je nastopila tudi pri nas gospodarska kriza. Vin sko trto, iz katere smo dobivali naš glavni pridelek, je uničila trtna uš. Nasajati moramo nove ameriške trte, a navezani smo pri tem sami nase, vlada in po-reški deželni odbor ne dasta slovenskemu ali hrvatskemu kmetu nič; da, še gledata, kako bi mu gmotno škodovala, saj le na naših grobih si hočejo Italijani in Nemci sezidati svoje nove zgradbe. Povrh vse te gospodarske nezgode tudi s"'ne naraščajo davki. Ko je torej zadnji dan oktobra 1899. umrl dolinski župnik Ivan Var), smo se takoj zopet obrnili po svojem legalnem zastopniku z utemeljnimi prošnjami do tržaškega škofijskega ordinarijata in do c. kr namestni-štva v Trstu, naj bi se naše razmere do dolinske župnije uredile ter se ustanovila v Ricmanjih samostojna župnija. To pot so se nam pridružile tudi kaplanije Boršt, Boljunec, Klane in Podgorje. Posebna deputacija iz vseh teh vasi je bila pri pok. tržaškem škofu Sterku ter mu tudi ustmeno razlo žila ves položaj, proseč ga, naj dolinske župnije ne razpiše, dokler se vsa ta zadeva ne reši. Toliko tržaški ordinarijat, kolikor tržaško namest-ništvo sta pripoznala, da po krivici plačujemo dolinsko duhovščino in da so naše za hteve opravičene. Tržaški ordinarijat je tudi razpisal dolinsko faro s pristavkom, da jo lahko vsak Čas razdeli. Med tem so nam obljubljali vse mogoče, a za hrbtom so lepo iskali takega človeka za Župnika, od katerega so mislili, da bo umel spraviti celo dolinsko faro zopet v stari tir ter zatreti vsako gibanje ka pianistov za samostojnost in res so inštalirali novega župnika na vse stare pravice in krivioe dolinske župnije Šele ko je bil župnik že na dan sv. Jurja 1900 inštaliran, sta tržaški ordinarijat in tržaško c. k r. namestništvo sklicala dne 3. maja 1900 v dolino neko komisijo zaradi ustanovljenja novih župnij v Rioman jih, BurUu, Boljunou, Klancu in Podgorju, kamor so bili povabljeni srenjski poglavarji in drugi vplivnejši možje iz vseh teh imenovanih kaplani}. Bilo nas je okolo sto. Ta komisija je bila samo pesek v oči, saj je novi župnik že trdno sedel v sedlu, z nami kmeti so se hoteli samo malo poigrati, misleč, kmet je neumen, malo bo ropotal, potem ko bo videl, da ni iz te stvari nič, se bo zopet vdal v svojo usodo, in vse pojde zopet po starem tiru. Toda časi z leta 1866. so minili! Vojna na Daljnem Vztokn. Šest dni je že preteklo, odkar se je bila krvava bitka pri Vafankovu, a prorokovanja raznih listov, da je um kajoča se armada generala Sta-kelberga določena poginu, ker jo pri Kajpingu že čaka številna vojska generala Kurokija, da jo zajame in uniči, se niso uresničila. Stakelbergov voj je že brez dvoma na varnem in se je že združil z glavno rusko ar Slabost. Spisal J. S. B r e n o v. (Dalje.) Mislila je oditi na vrt, ali bilo je preveč temno. Ostala je pred vratini in se sprehajala po tleh, z debelim peskom posutih. Ogledovala ee je iu se ozirala proti temnim '-blskom, ki so se videli kakor čudne p 338ti. V tej samoti bo se ji spet pordile bolesti, da ji je srce večkrat bolestno vztrepetalo. Veter je lahno bladit njen goreči obraz, igral se je z njenimi lasmi in Gno, tenko obleko; igral se tudi z drevesi, ki so šumela t ho, tiho, prav kakor šepeta zaljubljeno dekletce ob prijetnih večerih svojemu ljubčku, boje se, da se ne sliši nobena besedica ... a včasi je sašumeio hujše, kakor da bi se prepirali mali listki med sabo. Gospe je bil pred očmi mož: kako pije in 8«di pri oni ženski in pri teh mislih 8d ji je krčilo srce in utripalo burno .. . Nekaj jo je gonilo, naj gre v vas, da vidi, kaj dela mož. Mislila J" o tem in nekaj jo je kar poteg-&Ilo, da je s hitrimi koraki odšla. Pot ni bila lepa in zadevala se je vsak čas ob kamenje ali stopila nerodno, da so se ji zvijale noge. Skoraj tekla je in neznana sila ji je še bolj večala radovednost, a ljubosumje je zrastlo do vrhunca. Kmetje so že spali, samo v prvi hiši je bila še luč in v sobi se je česala neka stara ženska. Gostilnica je bila na koncu vasi Notri je bilo Še svetlo in slišal se je smeh in petje ženskega grla. »To je tista« si je mislila in poiekla k oknu, ki je bilo precej nizko od tal. Pri mizi v kotu je sedel njen mož, njemu na desni neki neznanec, a na levi ženska, ki je že dremala, le več krat zaspano odprla oči in se prisiljeno nasmehnila Koširju, ki je bil v živahnem pogovoru z onim neznancem. Zagledala se je v tisto žensko in pest se ji je stisnila od srda. Bila je to mlada ženska, raz-drapana in prepita. »Kdo je zunaj?« je vprašala naenkrat, kazaje proti oknu, kjer je bila opazila Eiviro »A kdo bi bil,« je rekel Košir in se obrnil, da vidi. »Morda je tvoja žena,« mu je dejala. »Moja žena? A ne upa se ona ponoči nikamor« Vstal je in Elvira je pobegnila na drugo stran. Slišala je, da je stopil ven in mislila je že stopiti preden) ali nekaj jo je zadržalo. Odšel je spet nazaj, ona je pa stekla spet k oknu, ali sa ja pre vidno postavila od daleč. Nadaljeval je spet pogovor z onim neznancem, ona ženska je pa dremala dalje. »Košir,« se je oglasila naenkrat, »kako se bova pa gledala s tvojo ženo jutri ?« »Kaj te skrbi!« je odgovoril malomarno in govoril dalje. »Ce se bo preveč repenčila, jo ubijem,« je dodala. Elvira ni mogla pojmiti, kaj nameravajo in začutila je v resnici strah pred tujko, ker iz pogleda ji je brala, da bi bila sposobna zadaviti vsakega z mirno vestjo. Hotela je skočiti v hišo, ali ni imela poguma, od zunaj pa se ji ni več ljubilo gledati, ker studili so se ji vsi, tudi mož. Odšla je domu, vrgla se v svoji sobi na sedež in plakala vso noč do jutra . . . Okrog osmih je slišala na dvo- rišču rop~>t in hnpave, pijane glasove. Iz kočije so stopili njen mož, ona ženska, oni neznanec, visok, suh človek, a o obleki sploh ni bilo govora: nekakšen frak, ki je bil že brez barve in je en rep ostal bogve kje v kakšnem trnju, a drugi rep bi komu drugemu sezal do peta, toda lastniku jo sezal samo črei kolena. Na kuštravi glavi mu je čepela nekakšna kapa, ki je menda izvirala z Ruskega. Globoko se je klanjal Koširju in mu nekaj pravil Samo dober poznavalec bi mu videl na obrazu inteligentne poteze, drugače je bilo vse odeto s surovostjo in pro-palostjo. »Au revoir, monsieur Košir,« mu je rekel na koncu in malo privzdignil kapo, a potem je pristopil k oni ženski in ji govoril najprej v francoskem, a potem v ruskem jeziku Gospa ni razumela dobro francosko, ali rusko je vse posnela. Govoril je: »Veš, da ne pozabiš na me, tebi se bo zdaj dobro godilo, a jaz ne bom imel večkrat dveh krajcarjev za Žganje, zato te bom Čestokrat obiskal s kakšnim pismom, ker daleč ne bom od tukaj. No, pa kaj ti bom pravi), saj veš, kaj imaš storiti.« »ObišČi me katerikrat osebno,« je naročila ženska in se obrnila h Koširju, ki je radovedno poslušal, ali ne razumel. Gospa Elvira ni mogla iz vsega še ničesar sklepati, zato je nervozno pričakovala, kaj se zgodi. »Z Bogom, dobro se imejte, bodite pridni, na Boga ne pozabite! Servus, Ana, adieu monsieur!« je vpil oni poječ in odhajal. Servua, Stružeu — par ion, doktor Stružoc!« je zavpita za njim ženama in se sama pri seni smejala. Hlapci in dekle so se bili zbrali na dvorišču in se smejali t it- mu človeku m njegovemu fraku Tudi Janez je stal na hodniku in pomilovalno gledal gospo. Košir je prijel ono žensko za roko in odšla sta po stopnicah gor, govoreč tiho med sabo. Zdaj je bilo gospe Elviri vse jasno in zazdelo se ji je, da jo je nekdo prebodel. Omahnila je na naslon, obraz ji je bil smrtnobled, a oči so se ji stekleno uprle v steno. Ni videla, ko sta šla onadva mimo nje, samo čutila je, da je nekaj peklenskega v njeni bližini. V tem trenotku ni ne mislila ne čutila . . . rnado, ki stoji sedaj med Dačičavom in Liaojangom, in katere poveljstvo je pred par dnevi, kakor se poroča, prevzel že general Kuropatkin sam, kar je gotovo znamenje, da se pripravljajo odločilni dogodki na bojišču V nedeljo so razni listi vedeli povedat', da je Stakelberg v boju pri Vafankovu ali, kakor pravijo Japonci, pri Telisu in pozneje pri svojem umikanju proti severu izgubil v celem 10.000 mož, da, nekateri so celo trdili — 14.000 rrol Dasi so te številke že same na sebi zelo neverjetna in so dotična poročila prinesli listi, ki se jih ne more baš hvaliti, da bi bili posebno zanesljivi, vendar se je tem vestem verjelo in ves Israel neprijateljev Rusije se ni mogel dovolj naveseliti, da je zadel Rusijo zopet nov strahovit udarec. No, kakor se pa je izkazalo, je bilo vse to veselje dosti prerano. Zanesljiva poročila namreč zatrjujejo, da so Rusi izgubili v boju pri Vafankovu v celem 2000 mož; res, da je ta izguba precej občutna, toda Jipoaci pač nimajo vzroka triumfirati, ker so tudi njihove izgube najmanj tolike, ako še ne večje. A tudi v drugem oziru nimajo Japonci sedaj vzroka se radovati! Premoč na morju, katera jim je dosedaj pomagala, da so mogli brez vsakih ovir prevažati in izkrcevati svoje vojaštvo na bojišče, se je jela opasno krhati in nastalo je veiiko vprašanje, ali se bedo mogli v bodoče vojaški transporti vršiti s tisto rednosijo in sigurnostjo, kakor dosedaj. Japonci pač niso pričakovali in se nadejali, da bi jim Rusi še megli prekrižati račune na ta način, kakor je to storil pretekli teden admiral Skridlov. Bili so prepričani, da jevladivo-stoška eskadra tako zelo navezana na to pristanišče, da niti misliti ni, da bi ga zapustila, kamoli da bi se odločila h kakšni energični akciji. Japonci so se tako uŽiveli v to svoje uverenje, da so opustili vse svoje varnostne odredbe, katere so sprva z vso strogostjo izvrševali. Zdi se namreč, da so v zadnjem času popolnoma opustili blokado viadivosto-škega pristanišča in da se niti za gibanje ruske vladivostoške eskadre niso več brigali. Ker so biii uverjeni, da se jim od vladivostoškega brodovja sploh ni treba ničesar več bati, so celo svoje vojaštvo jeli prevažati brez običajne eskorte vojnih ladij. Zibali bo se torej že v popolni zavesti, da jim iz Vladivostoka doli ne grozi nobena nevarnost več! No, admiral Skridlov jih je s svojim smelim pohodom poučil, da se temeljito motijo Nič manj nego pet transportnih ladij je skridlov v teku enega samega dneva potopil Japoncem. To znači toliko, kakor da bi Japonci izgubili veliko bitko na suhem Z gotovostjo se namreč lahko računa, da je s potopljenimi ladjami utonilo najmanj 5000 japonskih vojakov; ako se pa upošteva, da ima vsaka taka trans portna ladja prostora za 3000 mož, je najbrže utonilo še veliko več vojakov. Skridlov je torej zadal Japonski strahovit udarec, ne da bi sam le količkaj trpel pri tem. Pet transportnih ladij z vojaštvom vred izgubiti, to znači za Japonce pravo katastrofo. Prav nič ni potemtakem čudno, ako so Japonci zastavili vse svoje sile, da onemogočijo vladivostoškemu brodovju vsako nadaljno akcijo, še manj pa se je čuditi, ako so postati sedaj nervozni in zahtevajo, ker se admiralu Kamimuri ni posrečilo zajeti in uničiti ruskega brodovja, da naj odloži svojo čast in izvrši na sebi — harakiri. Nevolja japonske javnosti proti Kamimuri je temvečja, ker je imelo baje njegovo brodovje nalogo stražiti pred Vladivostokom, da ne uide iz njega rusko brodovje. Vkljub temu pa je Skridlov odplul iz pristanišča, ne da bi ga bili Japonci opazili. OČividno je torej, da Kamimura ni bil na svojem mestu. Nastane pa vprašanje, ali je Kamimura samovoljno zapustil svoje mesto, ali je bil morda prisiljen po okolnostih? Ako se upošteva, da je japonsko brodovje pred Port Arturjem v zadnjem času trpelo velikanske izgube, dočim je ruska eskadra sedaj silnejša kakor kdaj preje po prvem japonskem navalu na Port Artur, je najbrže admiral Togo odpoklical Kamimuro, da bi z njegovo eskadro ojačil svoje brodovje, koje so ruske mine in granate že skoro dtcimiraie. Ako pa je stvar tako — in v?e kaže na to —, potem pač Kamimure ne zadene nobena krivda, marveč je to samo znamenje, da so J&poncern na morju že opasno jeie pešati siie! Admiral Skridlov o svojem pohodu. V nedeljo je dobil car Nikolaj iz Vladivostoka uradno poročilo admirala Skridlova o ekspediciji vladivostoškega brodovja Dotično poročilo se glasi: Dne 15. t. m. so srečale naše križarke v Korejski morski ožini japonski transportni parnik »Izumi-maru«, ki je imel vojtštvo na krovu in plul proti japonskemu obrežju, ki ni bilo več zelo oddaljeno. Po preteku roka, ki se je dovolil posadki, da se reši v čolnih, katerega dovoljenj se je poslužil del moštva, so naši topovi ladjo uničili in jo poto pili. Skoro nato smo opazili, da plujeta od jugovzhoda zopet dva japonska transportna parnika »Hitakimaru« in »Samomaru«, ki sta imela na krovu vojaštvo, oziroma konje in materijal za železniške zgradbe. Kor sta se cba parobroda upirala, da b se vdala, smo jih s torpedi potopili, ko je potekel rok, ki smo ga dovolili posadki za rešitev. Japonci so torej izgubili tri transportne ladje s 15.000 tonami, velik del na krovu se nahajajočega vojaštva in znatno množino vojnega in železniškega materiala. 16. t. m. so naše križarke naletele na angleški parnik »Allantan«, ki je v pristanišču Mororan na otoku Hokkajdo naložil 6000 ton premoga in plul proti jugu. Ker so bili doku-menti zelo nejasni in ker je bil tudi žurnal, nahajajoč se na lad;i, jako pommkljiv, morali smo dvomiti o nevtralnosti parobroda. Valed tega smo ga z eskorto pod poveljstvom poročnika Petrova poslali v Vladivo-stok, kjer bo njegove listine pregie dalo pomorsko sodišče. To brzojavko je brez dvoma odposlal po naročilu admirala Skridlova poročnik Petrov, kise je s parmkom »Allantan« vrnil v Viadivcstok, ne da bi ga pri tem oviralo japonsko brodovje. To je dokaz, da bi se tudi križarke lahko brez vsake nevarnosti vrnile v pristanišče. Ker so pa še 18. t. m. križarile v morski ožini Cu-gari, se mora sklepati, d a seSkrid lov japonskega brodovja prav. nič ne boji in da namerava še nadaljevati započeto akcijo, ki meri za tem, da uniči čim več japonskih transportov. »Lokaianzeiger« poroča iz To-kija: Katastrofa v morskiožini Cungaru je ljudstvo silno vznemerila. Napredna stranka je priredila velik shod, na katerem ja sklenila, da se vojni minister pozove, objaviti varnostne odredbe, ki so se uvedle v zaščito transportnih ladij, in se zahteva, da se osebe, ki so zakrivile katastrofo, pokličejo na odgovor. Tej vesti je pripomnit', [ da se o katastrofi v morski ožini Cungaru do&edaj ne ve ničesar. Ako ožina Cungaru ni zameniena i morsko ožino pri otoku Cušimi, je vla-divostoška eskadra uničila brez dvoma še nadaljne transportne ladje med otokoma Nipon in Hokkajdo. Iz Hakodate se poroča, da je sam admi al Togo šel s svojo eskadro na lov na vladivostoško brodovje, kar pa je zelo neverjetno. Poročilo pravi, da so se ruake ladje videle pri Fu nakavi na severozahodni strani otoka Nipon in so plule proti jugu, kjer )ih Čaka Togo. Ako mu niso ušle, so gotovo izgubljene, skiepa modro — poročilo iz Hakodate. Iz Tokija pa se poroča, da se je admiral Kamimura vrnil s svoje ekspedicije, ne da bi sploh videl ruskih križark. Izpred Port Arturja. Rusko brzojavno agentstvo poroča iz Mukdena, da so tjakaj došla poročila, ki javljajo, da 6o bili vsi napadi na Port Artur odbitiz velikimi japonskimi izgubami. PortarLurŠka posadka je z uspehom odbila, kakor se zatrjuje, tudi japonski naskok s kopne strani. Čuje se, da jspenski armadi pred Port Arturjem nedostaje živil. Po poročilih iz Loudona je general Kuroki poslal japonski armadi pred Port Arturjem znaten oddelek na pomoč. Potniki iz Port Arturja, ki so dospeli v Čfu, pripovedujejo, da so Japonci od Port Arturja še oddaljeni 12 kilometrov. Port Artur se lahko še drži najmanj štiri mesece. Nova bitka na vidiku? Reuterjev urad javlja, da je general Kuropatkin v posebnem ar madnem povelju pozval svojo vojake, da naj ne izgube zaupanja v svoje orožje. Iz dejstva, da so se Rusi pred japonsko premočjo pri Vafankovu umtknili in da Japonci prodirajo proti vzhodnim in severovzhodnim ruskim pozicijam, se sklepa, da se bo v naj-kraiš-rn Času vnela večja b Ua v bližini K*jpipga. Iz Pariza pa se poroča: K generalu Oku je pred bitko pri VafankofU dospela ena divizija, katero mu te Kuroki poslal na pomoč in ki se je že tudi uleUž-U bitke. Ta divizija prodira sedaj proti Kaj-pingu, kjer se pričakuje odločilna bitka med večjim delom ruske armade in med več nego 100.000 Japonci. Važne priprave v Mukdenu. Reuterjev urad poroča iz Liao janga: V Mukdenu se vrše velevažne priprave za veiiko v< jno akcijo. Zatrjuje se, da ima Kuropatkin že toliko vojaštva, da lahko prične z ofenzivo. N;egova armada šteje že 270 000 mož, ne vštevši portartuiške po—d k 6 m onih vojev. ki ptražiio železniško progo in ki se nahajajo v viadivosto-škem okrožju. Cesar za domačo industrijo. Dunaj, 20. junija. Cesar je spre jel kitajskega ministra O n-T a i-C a n g a, ki zapusti Dunaj, v posebni avdijenci. Cesar je naroČil ministru, naj izroči kitajski cesarici in kitajskemu cesarju pozdrave; izrekel mu je tudi svoje zadovoljstvo, ker se Kitajska drži nevtra-litete v vojni med Rusijo in Japonsko. Končno pa je cesar tudi porabil to priliko, da je poslaniku priporočil, naj bi Kitajska mislila tudi na avstro-ogr-sko industrijo, ako bi potrebovala nove ladje, orožje ali municijo. Cesar je pri tem poudarjal, kako zelo razvito tehniko, ima naša industrija, in da je Kitajska lahko zagotovljena, da bodo avstrijske tovarne vsakojaka naročila iz Kitajske izvršile najbolje in najpo-polneje. Cesar je tudi pripomnil, da želi, naj bi se trgovinske razmere sploh med Kitajsko in Avstro-Ogrsko bolje razvile. — To je prvič, da se je cesar tako očitno in goreče zavzel za domaČo industrijo. V proizvajajočih krogih so obudile cesarjeve besede veliko veselja in hvaležnosti. Ogrski državni zbor. B u d a p e š t a, 20. junija. Ministrski predsednik grof T is z a je zgubil v današnji seji sijaj narodnega in po- pularnega ministra. Njegova izjava, završila sodna obravnava zoper bivšega ministra T o d o r o v i e a. So«, ga je obsodilo v 18mesečuo jec ua povrnitev poneverjeuih 39.822 narjev z 12" „ obrestmi od 24. jauu-varja 1904. Todorović je zaklical po obsodbi: „Mislim, da'bo ves svet videl, da sem bil protipostavno obsojen, i1 žalujem, ker sem mislil, da bo > postopalo vestno in pravično." Položaj v Macedoniji. Solun, 20. junija. Zaradi D epi stanih prepirov med patrijarbisti iu narodnimi Kucovalabi je ukazal K makam v Ohridi zapreti kucoval.i- . cerkev. Atene, 20. junija. Danes > ' konstituiral grŠko-macedouski odbor, ki »A to je tvoja žena?« je vpra šala ona Koširja. Koširju se je čelo stemnilo in pokimal je. »Pa je lepa ženska, — samo mrtva.a Košir je molčal in odprl vrata v svoje prostore. Peijal je tisto žensko notri, posadil jo na divan, sam pa sedel k nji in dejal: »Glej, Ana, kar je moje, je tvoje.« Ona se je malomarno ozrla po sobi in odgovorila: »Če me hočeš imeti, le skrbi, ker sicer grem po s*otem potu drugam in k drugemu.« »Ne bo ti treba,« je zagotavljal Košir. »Kolikor boš potrebovala, bo moja skrb. Venemi mi, da se še nisem zaljubil v žensko, a v tebe sem se. Ti nisi navadna ženska, ti si hudič ali —« »Je že dobro, saj si mi že rekel to,« mu je zaskočila v besedo in ogledovala svojo obleko. »Jaz sem sicer ra?trgana, ali rada imam lepo r bleko. Če hočeš, da ti bom ugajala, kupuj, ali kaj vrednega« »Vse,« je potrdil Košir. »Navajena sem, da imam zme rom kaj denarja; zato ti povem, da ne bom zadovoljna, če mi ga boš delil. Ne spadam med t»ste ponižne ženske, ki so zadovoljne, naj bo kakorsibodi, da je le mož pri nji« »Dobro.« »A k sebi bom vzela svojo siroto Vijoleto, ki strada v Ljubljani, stroški so pa tvoji.« »Dobro, dobro,« je mrmral Košir, a oči so mu lozle skupaj od zaspanosti. »Zdaj bova pa malo spala,« je končala in naslonila glavo na njegovo ramo. _ Izza temnih dni. (Sličice iz Življenja raznih papežev.) (Dalje.) Prav tako demoraliziran in propadel človek, kakor papež Pavel III. je bil tudi njegov naslednik papež Julij III. (1550—1555.) Že kot kardinal je ta mož imel jako veliko premoženje, kajti različni bogati duhovniki so ga kar obsipali z znatnimi darili in mu pomagali do posebnih beneficij. Zastonj se to seveda ni godilo. Kot papež se ni prav nič več Že-niral. Ljubil je lepe ženske in lepe dečke ter imel takorekoč javno razmerje z neko lahkoživko. Slovesnosti, ki so se sedaj vršile v Vatikanu, so j imele popolnoma značaj starorimskih saturnalij. Primerili so se pa tudi večkrat slučaji, da so se papež in kardinali ter vsi povabljeni gostje — moški in ženske — popolnoma slekli ter plesali v vatikanskem vrtu. Pri neki taki orgiji je papež enega svojih pažev, Ino-cencija, s katerim je imel sodomitsko razmerje, imenoval za — kardinala. To se je še kardinalom, ki so bili vse prej kakor vzorni možje, zdelo prebe-dasto in protestirali so proti temu imenovanju. A naleteli so slabo. Papež jim je rekel, da kardinali niso nič boljši kakor Bertuccio in pri tem je ostalo. Po papežu Marcelu II. ki je le nekaj dni nosil papeško krono, je postal Pavel VI. papež. Pavel je bil iz razvpite rodovine Caraffa. Njegovo geslo je bilo, da je bolje pokončati ves Človeški rod, kakor pustiti le enemu kri-vovercu življenje. In trudil se je na vso moč, da to svoje strašno načelo uresniči. Rablji so imeli toliko dela, kakor nikdar poprej in povsod, kamor je segla oblast tega krvoločnega papeža, so z ognjem in mečem preganjali kri-voverce. Naslednji papež, Pij IV., 1559 do 1565.) je mnogo storil za olepšanje rimskih cerkva in Vatikana, v ostalem je bil pa velik grešnik. Ljubil je bogate pojedine in muogo pijače iu ljubil je tudi lepe žene. Bil je pa jako skop in umazau. Svojim ljubicam je vedno dajal bogata darila, a Če se je ljubice naveličal, jo je prisilil, da mu je vsa darila zopet vrnila. Če kaka odslov-ljena ljubica ni hotela tega storiti, so jo inkvizitorji hitro in temeljito podučili, da mora vsakdo biti papežem ne le brezpogojno nego tudi brezplačno v vsakem oziru pokoren. Za vladanja Pija IV. je umrl tudi reformator Kalvin. Naporno delo je tega moža uničilo. Bil je temnogled fanatik kakor kak dominikanski inkvizitor, a bil je posten človek. Zase je potreboval komaj 150 tolarjev na leto, kajti živel je tako skromno, kakor kak pu-ščavnik in ko je umrl, so v njegovi zapuščini našli le nekaj krajcarjev. Njegov nasprotnik, papež Pij IV. je končal nekoliko drugače. Pri neki orgiji se je papež tako neznansko napil, da ga je zadela kap in ga na mestu ubila. Zdaj je zasedel papeŠki prestol krvoločni Pij V. Ta je bil sin revnih staršev in je začel svojo duhovniško karijero v kuhinji nekega dominikanskega samostana, kjer je krožuike po- mijal in žlice Cedil. Tu ga je sp* prijor tistega samostana in se je i zavzel. Fant se je tako izborno ikiI, da je postal že kot mladenič prof« bogoslovja potem pa inkvizitor v K in v starosti 25 let Že višji inkviz Kot rabelj se je mladi mož znanu obnesel. Že njegovo ime je pvtvuota strah in trepet. Težko si je pred-Ijati takega tigra, kakor je bil ta kvizitor. Nad vse rad je vulel Človeško kri in sluŠal obupno klie trpinčenib. Kadar so njego v i bi uboge žrtve na netezaluiei mučili, jim z razbeljenimi kleščami trgali me> života, jim v rane vlivali stopljen nec ali opopran ocet, jim lomili k odrezavali jezike in prsa, vselej je mož z veseljem pomagal. Najsrcem -pa je bil, če je slišal obupno krič tistih, ki jib je dal žive sežgati. ^ priznanje za to strašno klanje je poi najprej kardinal iu potem pape/. Ko maj je zasedel Pij V. papeški pre« je začel s podvojenimi močmi kla sežigati. Njegova bestijalna krvoloci: -je spravila na tisoče iu tisoče ljudi i ječo, v grob ali na grmado Nad L je vse Nerone, Domicijaue, Kaligul Galbe in tudi grozovita Jeruejska uoc je bila njegovo delo. (Dalje prib lz javlja v generalne m proglasu, da prinese pomoč v Macedoniji živečim Grbom in da v zanaprej ne ostane nobeden v Macedoniji umorjen Grk nemaščevan. iS tem se bo začelo zopet Ruvanje in klanje po Macedoniji. Nezadovoljnost v nemški armadi. Bero lin, 20. junija. Neki višji gastnik se pritožuje v berolinskih listih da so razmere med Častniki neznosne ter vlada posebno pri pehoti skrajna nevolja. Vzrok je ta, ker so Častniki ločeni v dve skupini. Častniki iz plem §tva imajo svojo kategorijo ter tvorijo častnike prve vrste. Provzročila je ta neznosni zistem cesarjeva vojna pisarna, ki je Že od nekdaj sestavljena izključno iz plemenitih častnikov, kamor meščanski sinovi niti pristopa nimajo. Dnevne vesti V Ljubljani, 21. junija — Na laž postavljen. Škofov »Slovenec« je moral v&eraj priobčiti naslednji popravek: Slavnemu uredništvu »Slovencaa v Ljubljani. V uvodnem članku, natisnjenem v »S ovencu« z dne 18. junija t. 1 žt. 137 se mi podtika izrek, »da 80 družinske razmere te družba (to je liberalne inteligence) tako posebne, ii iličejo po — bordelu.« IsjavSjam, da je ta meni podtaknjeni izrek popolnoma izmišljen. Sklioevaje se na § 19 tiskovnega zakona prosim slavno uredništvo, da natisne ta po pravek v prihodnji številki »Slo venca«. V Ljubljani, dne 18. junija 1904 Hei n, c. kr. deželni predsed lik. — S tem popravkom so šen-klavšsi Bvinjarji dobili po zobeh, kakor so zaslužili. Podtaknjen in izmišljen je bi iirek, ki ga je škofov list pripisoval bironu Heinu. Menda ni nihče v đvjmih, komu je več verjeti, ali baronu Hainu ali istim subjektom, ki so zbrani okrog »Siovenc «. Popravku barona H^ina js oSiov.o dodal komentar, v katerem irežvekava to isto, kar je bil v sobotnem članku pisal. Iidal je pa tudi svoj pravi nam^n, zakaj tako neznansko podlo laže o družinskih razmerah ljubljanskega meščanstva in sramoti vse meščanstvo. Preprečiti hoče s tem kaserniranje prostitucije. Poglavitni vzrok je pač ta, da so duhovniki kar trumoma ponoći in podnevi silili v ono hišo in tam uganjali škandale — kajti dru-zega pametnega vzroka bi pač ne mo^el navesti. — Veselični odsek telovadnega društva „Sokol" ima v ee-rtek ob 8 uri zrečer v areni X r dnega doma« svojo redno sejo. Člani tega odseka ee nujno poživljajo, da se zanesljivo udeleže seje. — Srbska dijaška deputacija« Danes sta prišla v L;ub ljano ioficijelna zastopnika srbskega dijaštva, gp. Giiša Elezović in Mesić, s povabilom, naj se udeleže Slovenci jugoslovanske umetniške rdzstave v Bslgradu. slovenski dijaki pa srbskega vsedijaškega shoda, Siovenssi dijaki eo srbska «dposlanca na kolodvoru sprejeli in ta p-:r; de nocoj v Svicariji prijateljski sestanek. — Smrdljivi mlin v Celju, ki so ga ustanovili celjski nemšfcu-tai , da bi z zasiužkom tega podjetja e preganjali Slovence, je prepla vil Ljubljano z naznanili, da bi tudi tu rad kaj denarja zasluži!. Tudi i tjmanjše obrtnike so iztaknili in jim :•• nemškin-ii dopisi sporočili, da jih » bišČe potnik celjskega mlina. Upamo, da bodo zavedni rojaki te potnike tdko krepko brcnili iz svojih prodajaln, da ne bo nikdar već »lohenega k nam — Izlet pevskega zbora j,Glasbene Matice" v Šmartno PPi Litiji* Nedeljski izlet pevskega fcbora »G asbene Matice« se je tako imenitno obnesei. da ga smemo najbolje uspelim prištevati. Nameraval 8« je skromen izlet, da se pevski *bcr nekoliko pozabava, a vrli Smarčanje so ga povzdignili v pravo narod no veselico, ki je s svojo prearćnoatjo na ljubljanske izletnike napravila Mogočen vtis. Zasluga za to gre stavnemu pevskemu društvu »Zvon« i° slavni požzrni brambi, l kateri društvi sta s izredno ljubeznivostjo ia požrtvovalnostjo a U rili vse možno, d* se »Glaebeno Mat'co« kar najsi l^jnejš^ sprejme in s* trnkom, fcat^rih je bilo nad 150, priredi kar mogoče prijetna zabava Šmartno je vihralo v zastavah, dva slavoloka aU bila postavljena, topici so pokali in izletniki so se k»r obsipati s šopki! K sprejemu pred Šmartnim sta prišli pevsko društvo »Zvon« in požarna hramba z zastavama in z litijsko godbo. V imenu požarme hrambe je »Glasbeno Matico« v krepkih besedah pozdravil načelnik g. Gregor Porenta, v imenu pevskega dru štva »Zvon« pa takisto pevovodja g. učitelj Rudolf Pieskovič, na kar ae jima je zahvalil in iskrene pozdrave pev&kega zbora »Glasbene Matice« sporočil načelnik profesor Š t r i t o f. Na to so po zvokih godbe vsi skupaj odkorakali skozi prijazno Šmartno k bližnjemu Windisohgrae-tzovemu gradiču »Slatina«, kjer se je na prostem pred gradom v idiličnem kotičku, obđanem od gozda in oki-čenem z Umpijoni, pričela prosta zabava, ki je mahoma postala tako prisrčna in ljubeznima, da se je vseh irletniko* lotila vesela zadovoijuost. Bilo je ganljivo videti, tako se je osobito »Zvon«, kakor ksk akrben hišni gospodar trudil, da zabava svoje goste in kako so z njim tekmovali požarna brambs, godba in ne kateri gospodje iz Litije. »Zvon« je pod izbornim vodstvom goap P I e -s k o v i č a neumorno prepeval moške in mešane zbore. In kako je pel! Čest tamo Šmarčanom, da imajo Uko izvežban pevski zbor! Vmes je svirala godba in veseli pari so se zasukali v živahen ples; kajti krasni spol je bil osobito mnogoštevilno za-ćtjpan. Za krepčila ja jako dobro skrOel gostilničar iz Šmartnega g. R o b a v s. Nekaj posebnega je bilo, ko se je prav po jugoslovanski šegi na ražnju pekel — tolsti jarec. — Zdaj so nastopali govorniki. Gospod sodni pristav Zottmann je govoril odprtemu srcu in slovanskemu mišljenju vrlih rodoljubov šmartin-skih. kakršnih ni nikjer drugod, g. pevovodja Pieskovič »Glasbeni Matici« in vsem izletnikom. Prof. Štritof st je v imenu pevskega zbora »Giasbsne Matice« zahvalil pevskemu društvu »Zvon«, požarni brambi in litijski godbi za vao prekrasno prireditev, s katero so preprosti izlet dvignili do prave narodne veseiice. Povdarjal je, da med šmartinskimi rodoljubi to tudi dru gače biti ni moglo, kajti ni ga kraja na Slovenskem, ki bi se bolj odlikoval po z a v e d nosti. navdušenosti in rodoljubnem delovanju. V drugem govoru pa je prof. Š t r i t o f zahvalil se še posebej pevskemu društvu »Zvon« in mu v imenu »Gias bene Matice« Čestital na visoki pevski njegovi izvežban o s t i. Govorila sta še gospoda JeloČnik in Pavel Lozar. — Divno je bilo v mraku, ko so se prižgali lamp joni in so se izpušČale rakete. — V zahvalo za vso prireditev so ljubljanski izletniki zložili sto kron za »Družbo sv. Cirila in Metoda« ter to svoto izronili pevskemu društvu »Zvon« kot prispevek za njegovo ustanovnino Ciril-Metodove družbe. — Z godbo in iampijoni so nato vsa društva odkorakala v Šmartno, kjer je bilo pri g. Robavsu prisrčno postavljanje. Vsem udeležnikom bode ta izlet v trajnem spominu. »Š m a r čani pa znaj o!« je splošna sodba. Slava jim! — Veselica tamburaikega kluba „Siska" je ob iepem vre inenu uspela prav sijajno. Na lepem vrtu prijazne gostilne g. P. Keršiča seje že precej popoldne nabralo mnogo odličnega občinstva in na večer je bil vrt popolnoma natlačen. Ob svitu precej številnih lampijonov se je razvila bitka s konfeti. Tamburaši so prav pridno udarjali slovanske komade ter želi splošno pohvalo. Društvo je dobilo tudi nekaj čestitk. Postrežba je biia točna in dobra, kar bodi hvala gospej in gosp Keršiču! — Tenorist Bučar — naš rojak in nekdanji pevec slovenske opere — je engažiran na dvorno gledališče v Weimaru. — Slovenski arhitekt J. Plečflitt je razstavil na svetovni razstavi v St. Louisu nekaj svojih načrtov, ki 80 zbudili pri umetniških kritikih in ameriškem občinstvu največje občudovanje. — Sadna razstava na Gorenjskem. V svrko prireditve letošnje sadne razstave na Gorenjskem, se je preteklo nedeljo konstituiral sledeči odbor v zaeno z raznimi odseki in sicer: Častnim predsednikom razstave je bil izvoljen preblagorodni go spod 01 o n p 1. D e t e 1 a, c. kr. okr. glavar v Radovljici; predsednikom g. Ivan Fajdiga, posestnik^ v Radovljici i podpredsednikom g. Fr. R u s, naduči-telj na Bledu; tajnikom g. Andrej GrČar, nadučitelj v Radovljici; blagajnikom g. Jožef Ažman, nkduči telj v Breznici. V odseke 80 bili izvoljeni: a) v prirejevalni odsek gg. I. Semerl, Fran Kocijančič in Anton Pogačnik; h) v nadzo- rovalni odsek gg. Anton Potočnik, V. Jan, Janez Žar k, Fr. Rus, Frd. Mihi; e) v sprejemni odsek gg. dr. Janko Vilfan, A. GrČar, V. Hudovernik; d) v Častni od-oor gg- general Liner v Begunjah, Ojton pl. Detel a, c. kr. okr. glavar v Radovljici in Gustav Pire, ravnatelj c. kr. kmet. družbe v Ljubljani; e) v razsojevalni odbor gg. G. Pire, Gombač, general Liner, nadučitelj Rus in nadučitelj Žirovnik. — Strel v sobo. Dm 11 t m. ponoči je neznan lopov v Dovjem z revolverjem ustrelil v a -bo ondotne učiteljice gdč. Marije J a n š a Kr<>g)ja je prebila šipo, a ni imela moči dalje leteti. — Nesreča. V soboto ie po domače »Čožen«, vžitkar iz Apn ga pri St. Jurski gori po plazu vlačil l gozda veje v Podravnem. Ker je bih* zelo navzdol, so Č.žoa veja zagnale in je moral skočiti, da bi ga ne podrle, na stran. Usoda je pa hotela, da je mož moral zadobiti smrtni udarec. Ko se je ognil prvi nesreči, je pri skoku padel na neko skalo in se tako močno poškodoval, da je drugi dan umrl. — Ubegel vajenec. Trgovski učenee Leopold Pegan iz Gabrja pri Ajdovščini, je vzel iz zaprte omare pri svojem gospodarju v Novem mestu suknjo, telovnik in hlače. Vzel je gotovo tudi nekaj denarja. Ker je star uzmoviČ, bi bilo dobro paziti na njega. Star je 24 let, srednje velikosti, bledega obličja, rujavih las, pravilnega nosa, govori: si o ven sko, hrvatsko in nemško. Paziti bo na njega pri Krškem! — Nov okrajni glavar na Štajerskem je postal namestniški tajnik Henrik grof Sturgkh ter pr de najbrže v Murzzusohl-jg namesto kompromitovanega pl. H e r-v a y a. — Odstavljen notar. Gra ško nadaod'.šče jev odstavilo notarja v Kirchenbachu (Štajersko) Alfreda Wertheima ter ae je uvedla proti njemu disciplinarna preiskava. Wert-heim ima na vesti vsa polno nered-nosti v uradovanju. — Dve deklici sta utonili pri kopanju v Voglajni nad kemično tovarno pri Celju. Ponesrečeni sta bili 201etna dekla Mirija Medveš iz Ponikve in 15!eina Marija Jelenko, hči tovarniškega delavca v Gabrju pri Celju Zašli sta v tolmun, kjer je že utonilo več oseb. — Pogoji za vsprejem na c. kr. živinozdravniško akademijo v Lvovu. 1. Kot redni slušatelj ak&demije sprejet mora biti oni kandidat, kateri se izkaže s sve-dočbo zrelostnega izpita (maturo) gimnazije ali reatae. 2. Ako je v preteklem letu svoje študije na kaki drugi visoki šoli nadaljeval, mora ee izkazati z dotičnimi dokumenti. 3. Doba študij traja osem semestrov ali štiri leta. 4 Vpisovanje traja do osmega oktobra, počenši s prvim oktobrom 5. Učni jezik je poljski. Na dotični akademiji, katera je v Avstriji edina slovanska, vpisani so doslej razni Slovani, to so Poljaki, Rusini, SloveriC', Hrvati, Čshi in Bolgari, katerim se študije na podlagi eloven skega jezika izdatno zlajšajo, osobito ker zamore vsak dijak izpite v m a terinem jeziku polagati, kajti tukajšnji profesorji razumejo slovanske jezike. Daije je življeoje v vsakem oziru v Lvovu ugodneje, nego na Dunaju. Klinika urejena je po švedskem sistemu, ter ima vsak slušatelj izvanredno priložnost, prisvojiti si popolno praktično izvežbanje. — Mednarodna panorama. Razen zgodovinskega mesta Heba in nekaterih drugih zanimivih pokrajin je razstavljena ti teden v prvi vrsti Praga. Kdo bi si ne želel ogledati te pravcate prestolnice avstrijskih Slovanov, veličastno zlato Prago! In kdor jo že pozna, obiskal bo tem rajši razstavo, da si osveži spomin. Saj pa je tudi kaj gledati: smeli mostovi čez Veltavo, bogati Hradčani z zgodovinsko zanimivimi dvoranami in cesarskim dvorcem, muzeji, gledališči, spomeniki itd. — Prihonji teden bo zadnji v tej sezoni. Razstavi se Severna Amerika, in sicer Filadelfija, Baltimore in Wa-shington — Izpred sodišča. Kazen ske obravnave pri tukajšnjem deželnem sodišču: 1) Marjeta Logar, dekla, je služila dalje časa pri Antoniji Zemljak v Zagorju V tej službi pa ni kradla samo svoji gospodinji, temveč se je seznanila s krajevnimi raz* merami pri sosedu Jerneju Dolinšku, kamor je hodila skozi vrata na shrambi za jedila krast. Koliko da je izmaknila, se ne da določiti. Ob dolženka pravi, da je vsega skupaj vzela 20 K 36 v. Ko so jo za »čili, je kasneje nekaj škode poravnala. Obsojena je bila na 6 tednov ječe 2.) Makso Bajec, samski učitelj, sedaj v Ljubljani, je med naborno stavo leta 1902 bival v Ameriki, ne da bi zadostil svoji vojaški dolžnosti. Obsojen je bil na 10 dni strogega za pora in na 10 K denarne globe 3) Franca Uršič, svečarski pomočnik v Ljubljani, se je dne 15 malega travna t. 1. spri doma pri večerji i delavcem Ignacijem Jeršetoro zaradi dela. Zgrabil je na mizi dvelitrsko steklenico ter ž njo udaril ob mizo, da je odletelo dno, nato pa % vratom steklenic* sunil Jeršeta v roko, da je moral težko poškodovan iti v bol nico. Obsojen je bil na 5 mesecev težke, s postom in trdim težiščem t o' štren« ječe. 4 ) France Eckmaier, iz Papelleitna na Zg. Avsi ■.■i-kcm doma, munarski pomočnik, nazadnje prisiljenje v tukajšnji prisilni delav niči. je dna 14 grudna 1903 na Ji vornifcu 'd svojega oddelka pobeg nil. T.koi drago noč |e z nekim R bardom G ainer em vlomil v hA 11-rmi-ngil ie P^zzano pri Bel«i% cd pri z*kl n,«>:u kovčeg t r pobral notri spravljeno moden m ž *~ I 100 35 ?978 99 76 101-70 106 50 101- BUro 99 35 9915 99-50 11840 6735 118-25 10075 10125 100- -10135 99 85 10006 102-20 1C7-50 102.— KVJ50 100 75 I «/ 4° 0 prior. Trst-Poreč lok. žel. 4° r, prior. dol. žei. 3C i „ jnž. žel. kup. 1 41 ,° p avst. pos. za 2el. p o Srećke od 1. 1854 „ „ 1880*/! . „ „ m 1864 . . „ tizske . . zem. kred. I. emisije 100- lOtr -9975 98-5T P9N3 295-15 1*0 60 186-18165 257 -160- 29.V — 290 -268-90-127-10 80*90 463-7S-— 78 — 67-5375 29-67-— 7o — 512 - 79 50 633 75 Avstr. ogrske bančne deimce .1620 — Avstr. kreditne banke . . I 640 — Ogrske „ „ . . j 743 5 Živnostenske „ 249-50 Premogokop v Mostu .Bribc. 603*-Aipinske montan . . . . \ 409 50 Praske žel indr. dr. . . . (2015 - Rima-Muranyi.....\ 485 — Trbovljske prem. družbe . j 305 -Avstr. orožne tovr. družbe 475 — Češke sladkorne družbe . . 155 50 „ ogr. hip. banke , M srbske a trs. 100 „ tur&ko..... Basilika srečke Kreditne ftiomoske „ . . Krakovske „ Ljubljanske Avst. rud. križa., . . Ogr. „ m Rudolfove Saleburr .2 „ . . Dunajske kom. . . l>e:uice. Južne železnice Državne železnice Valute. C. kr. cekin.....i 1133 1136 20 franki ....... | 19- 19*03 20 marke.......| 2346 23.54 Sovereigns ....... 23 91 23 99 Marke.......117 3" 11750 Laski bankovci 95 — 95-20 Rublji........ 253 50 254 — Dolarji........ 4-84; 6 — Žitne cene v Budimpešti. Dne 21. junija 1904. lVriuin. Pšenica za oktober . . 100 60 101'-100 — 100 — 297 15 101 50 196 -183 65 BKr— 16320 •M 6 297 50 274 -93 60 128 10 2190 474-50 83 — 82 -70 — 5175 30 — 72 -79 50 52 '— 80*50 634 75 1689 — 641 — 744 50 250-50 609-410 50 2027 — 480 50 307-— 478 — 156- Rž Koruza Oves oktober 1904 . „ julij 1904 . . „ avgust . . . „ pomlad..... oktober . . . „ Efekti v. 5 — 10 vin. viSje. 50 kg K 9 06 50 50 50 50 50 6 78 524 5*36 5-58 6 jO NetearologičiiD poročilo. * Stanje, ŠP V?T baro- op**'. ■ *s i van m j metra j v m m. i Vetrov? 20 21 9. zv. ; 738 0 7. z) 2. pop 738 5 737 3 17 3 si. jvzhod del. oblač. 151 si. jug jdel.oblač. 25 2 sl.vzjvzh jasno Srednja vSeraj&njs. temperatura: 17 9J, ale 18-3" ^i'-rr.a v 24 nr*h : 0 0 rnrr . pod jako ugodnimi pogoji solidni in spretni Milil II Ponudbe naj se pošiljajo pod zavarovalni potovalci" na uprav-ništvo „Slov. Naroda". 921-23 IV Pijte Klauerjev ca 3? Triglav ndjzdra^ejši vseh likerjev. več sto metrskih sežnjev meter dolgih i748-i drv. Josip Turk Radeckega cesta štev. 3. Javljam, da prevzemam v delo slikanje napisov in črk ter jili izvršujem kar najboljše, moderno in v lepih barvah. 1617—7 B. GROSSER slikar za napise in črke M^fvml»lftarna*.* 1'nnic ullre H nasproti meutni ljudski kopeli. Škrat on edini slovenski humoristično-sati-rični tednik, # prinaša oktfučno originalne 5//^. J^haja v Jrstu vsako soboto. — Naročnina 3a vse leto 6 Jf, 3a pol leta 3 Jf Posamezne številke se prodajajo po tO stotink. Zahtevajte brezplačne številke ria ogled! Izvotbana pletilta nogovic ki razume vse stroke pletenja se sprejme. Naslov pove upravništvo n81ov. Naroda". 1741 1 Muhe so zopet sitne! Onesnažijo stanovanja in jedila, prenašajo bolezni od bolnikov in lurlicev, cul izmcrkov in mrhovine, trpinčijo človeka in žival. Nastavite povsod amerikansko nastavo za lov muh Janglefoot". Eden list 10 vin. (za 2000 muh). Dobi se povsod. 5—139 Glavna zaloga za Kcanjsko : Edmund Kavčič v Ljubljani. V torek, 21. unij- 1904 im vrtu reslavicirije „Novi dunafNki 1740 specijalitetni večer K A R L LE W E IM pevski komik, od skovani predstav-Ijalec dam, trebušni govorilec in posnemć lec. Anton Brundler, pianist. Vstop prost. Začetek ob 8. uri. Doerinpvo milo s sovo. Mile. tolste pene tega mila lepšajo kožo, Čistijo polt, oživljajo delovanje kože in tudi na najobCutnejšo kožo ne delujejo dražljivo Otrokom dobrota - damam potreba. Cena kosu 60 vin. H26 i i: a zaloga: A. ]?1«(hc*1i *v Co., HmiaJ X. klavni ^ulotfl v IJtil»IJuiil: Anton !4rlNper in ¥■»• retrleie. Idealnokrasno posestvo naprodaj! Prekrasna leža (senčnato), posestvo meji na dve okrajni cesti in je na vse strani ločeno; velik park; železniška postaja; poŠta in brzojav. — Graščin« sko poslopje s 17. sobami; mnogo postranskih prostorov; vse novo in knežje, prav praktično urejeno ; lesene prevleke in stropi. Kloseti na vodo, vodovod, telefon. Vrtnarska hišica; hlevsko poslopje za 6 konj, kompletno, luksoriozno opravljeno (kljuke, marmornate prevleke); osuševalna naprava na cevi; kolnica za 12 voz s cementnim tlakom, veliko podstrešje, prostor za lonžiranje. Steklen cvetličnjakf 22 metrov dol£, postavil I. Gridl, Dunaj; vodovod, klet za sočivje, velik zelenjadni vrt, lesena uta, kozelc ; Itegljišće (pokrito), prostor za Lavvn-Tennis, vrtna lopica, velik ribnik, kopalna uta. — Njive, travniki itd., okoli 11 ha in gozdovi okoli 14 ha. Lastna lovska pravica. 750 sadnih dreves (jabolka prezimijo). 1731-2 Veliki reservoiri, studenci, vodnjaki, kanalizacije itd.; prekrasne ceste. Vse v lastni režiji prav vestni oskrbovano. Investirana je večja vrednost. Hra-nilniška bremena 25.000 gld. Proda se le proti gotovini. — Opise pošilja graščina Novi Šalek pri Velenju, Štajersko. IVAN JAX in SIN trgovina s šivalnimi stroji in voznimi kolesi v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 17. Edini zastopnik za Diirkoppova kolesa 1613 5 crozna (VVaffenrader). Okrožnica. Bela 8chubertjel t m priftel obiRkat svoje starSe v Opatijo, kjer je stanoval a svojim bratom Friderikom Srhubertom v Peneion Bellevue št. 18. Dne 2. t. m. ob 4. uri zjutraj pa se je odstranil, oblečen le v hlače, suktjo in domača čevlje iz s-ibe, vratar mu je odprl hiRn« duri in od takrat »e ni več vrnil v stanovanje. Ker Be"la Schu-bert ni imel pri sebi niti denarja niti dra gocenosti in ker je bil prav zelo nevraste ničen, nikakor ni izključeno, da si je vzel sam življenje. Razpisanih je IOOO kron nagrade za osebo, ki ga najde. Bćia Schu-bert je rojen v Buda P«Sti in tjakaj tudi pristojen, 2-\ let star. evang vere, srednje velik, krepke postave, brez brade, z mabmi brkami, rjavimi lasmi, modrimi očmi, rtd-nimi potezami, nt koliko proč stoječimi u£esi, po poklicu slikar, govori gltdko nemško, ogrsko in francosko. Posebna znamenja: na hrbtu vrnjeno znamenje, prav velika kratkovidnost, boječ pogled, urna kretanja, večkratni krčni smeh in krči v obrazu. Oblečen je v no^no srajco (znamenje: Sch. B.1, olvnorjavo karirane Ul v zelecopasasto hlače, suknjo iz istega blaga (krojaška znamka Thon Karily, Budapest) brez klobuka, brez nogavic ; na nogah pa ima domače čevlje iz svetlorja-vega usnja. 1743-1 V V o loški, 8. aprila 1904. sprejme takoj Anton Drukar mizar v Kranju. i7o9-:: Učenec 14 —15 let star, krepak, poštenih staršev, se takoj sprejme v ključarsko obrt pr; Jo£j<^iri^ Mele v Cerknici poleg Rakeka. 1741 r Odd i<*;iQ C. kr. okrajno glavarstvo, Jako elegantna, popolnoma nova, moderna manjša i7<3-3 salonska garnitura najfinejše izvršitve se prav ceno proda. Vpraša naj se pri g« Pucu, trgovina s pohištvom, Dunajska cesta 18. Elegantna 1701 3 irra za triov trgovina z mešanim blagom na najboljšem prostoru, z velikim j metom, brez konkurence, v večjem mestu. Natančneja pojasnila daje Franc Pleterski, Novo mest« ♦ Mednarodna panorama, j Ljubljana, Pogačarjev trg. 1MF~ se ceno proda. Kje? pove uprav. ..Slov. Naroda-. m « M I Interesantno potovanje ^ iz Heba do Prage, j Mizarstvo in tesar.st\ o išče 174 > 1 Oton Zupančič 1—70 Cez plan. To najnovejšo knjigo Zupančičevih poezij je pozdravila kritika zelo radostno in jo ocenila izredno laskavo. „Zlato knjigo" moderne slovenske ii-rike jo naziva kritik Sever v „Slov. Narodu1*, pa tudi .Slovenec" ter „Dum in Svet" sta priznala Zupančiča brez vsega pridržka za največji lirični talent med sodobnimi slovenskimi pesniki. Ta soglasna ugodna sodba sicer tako nasp.otujočih si listcv pač neoporečno dokazuje, da se je porodilo na polju naše lirike nekaj res nenavadnega, nekaj takega, kar sili tudi nasprotnika, da to prizna hote, nehote. Dobiva se v založništvu Lav. Schwentner-ja v Iv|ubl| » nompanjozi "1 10000 K vlocre. GotDodi«. ki I 10000 K vlogre. Gospod e, ki 'ahko pomirjali v pisarni, d bt: p in rielrž od (Ubtčfca; k*.p t*i g** i«. v*ruje. Pripravnu tudi zi p+BliJo&i«ta, P. nu^lbe 1 o<\ l#Provinzhauptsladt 10.000" uoravničtvu »Slov. \ r Nepremočlji vi dežni plasci iz orig. angleškega dvojn. biaga iz ovčje volne z gumijevo vlogo 14Ž3-6 in vsakovrstni gumt|ewi pla&^l za gospode, dame in otroke Vzorci, cene in navodilo za jemanje mere z obratno posto Paget c£ Co.. Dunaj I, Riemergasse 13. Ces. Kr. avstrijske ^ državne tol#zntc% C. kr. ravnateljstvo drž. 2eiezmce v Beljaka. vcijaven od dne junija 1W4. leta ODHOD IZ LJUBLJANE juž. ko!. iv.OGA ĆEZ TRBIŽ. Ob U\ uri %i m mol -viak v Trbiž, Beljak. Celovec, Pranzen -f dte, Inomost, Monakovo, L ibc čez SeiZ . Auedee, SoJnograd, cez K'^in-Reitliiit v Steyr v L nc, na Dunaj via Amstetter. - Ol 5 uri 5 m zjutraj osobni vlak v Trbiž od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in pravnikih. — Ob 7. uri 5 m zjutraj osobni vl\k v Trbiž, Puntabei, Beljak. Celovec, Pran fešte, Ljubno, Dunaj, čez Selztha! v Solnogra 1, Inomost, Čez Klein-Redisng v Line . dejevice, Plzen, Marijine vare« Heb, Francove vare, Karlove vare Prago, L*p*k< Amstetter. na Dunaj. — Ob 11. nri 54 m dopoldne osobni vlak v Trbi2, Poctabc Celovec, Ljubno, Seizthal, Dunaj. — Ob 12. uri 10 m popoldne osobni vlak v P :. Kropo le ob nedeljah in praznikih od 2 junija naprej. — Ob 3 ari 68 m popoldn« vla»v v Trbi2, Beljak, Pontabelj, Celovec, Frauzcusteste, Monakovo, Ljubno, Čez Sei^thi v Solnograd, Lond-Gastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo. Pari' čez Klein-Reitling v St«yr. Line, Budjevtce, Plzen, Marijine vare Heb^ Pr Karlove vare, Prago (LjubljanaLincPraga direktni voz 1. m II razr \ Lipek,\ na Di:. čez Amstetten — Ob 10. uri ponoči osobni vlak v TrbiS, Beljak, Fr&nsensteste, In □ Monakcvo iLJubljana-Monakovo direktni voz 1. in II. razreda-. PROGA V NOVO IN V KOČEVJE. Osobni vlaki Ob 7. uri i7 m zjutraj v Novomesto, Stražu. T • Kočevje, ob 1 uri 5 m popoldne: istotako. — Ob 2. uri 1U m popoldne oso boi vlak i Grosuplje od 2. junija do 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — Ob 7 in * u čer v Nuvomesto, Kočevje PRIHOD V LJUBLJANO juž. kol. PROGA IZ TRBIŽA Ob 3 2H m zjutraj osobni vlak z Dunaja čez Amstetten, Munakovo, .Monakuvu-Ljubljana rektni vez I. in II. razr.) Inomost Franzensteste, So1 nagrad, Line, Steyr, ftnt—ri, L celovec. Beljak. — Ob 7. ari lii m zjutraj osobni vlak iz Trbiža — ob ll. ur; l dopoldne osobni viak z Dunaja tez Amstetten, Lipsko, Karlove vare, Heb, Man i tre Prago Praga-Lmc Ljubljana direktni voz I in Ii razr), Plzen, Budejevice, Solnog. Line, Stevr, Pariz, Genevo. Curib, Bregeuc, Inomost, Zeli ob jezeru Lend-(iastem, Ljun Celovec, Šmobor, Pontabel. Ob 4 uri 44 m popoldne osobni vlak z Dmuga ' Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzenslesta. Pootabia - u 30 m zvečer z Lesc-Bleda le ob nedeljah in praznikih od 2. junija naprej. - (», h 44 m zvečer oeolbai vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Franzensfeste, Karlovih v:« Heba, Plzna, Budejevic, Linca, Ljubnega, Beljaka, Celovca, Puntabla, čez Selziha; ■ mosta in Soinograda. — Ob 10. uri 4t\' m ponoči osobni vlak s Trbiža od 2. juni t 18. septembra ob nedeljah in praznikih. — PROGA IZ NOVEGAMESTA IN K0ĆL » Osobni vlaki: Ob H un 44 m zjutraj iz Nove^t mosta :u K č rja, ob 2 uri 12 n poldne iz Straže, Toplic, Novega mesta, K •< v rja n. , b H ari So m zvečer istotako Ob 9. uri 22 m ponoči osobni vlak z Grosupljega od 2. junija do is septembra ob deljah in praznikih. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol. V KAMNIK. Mešani vlak; 7. uri 2S m zjutraj, ob 2. uri B m popoldne, ob 7. ari 10 m zvečer - Ob 10. un ponoči samo ob nedeljah in praznikih. PRIHOD V LJUBLJANO dr2 kol. IZ KAMN Mešani vlaki: Ob tt. uri 49 m zjutraj, ob 10. uri .^9 m dopoiudne, ob 6. un 1 I m zvC 9, uri 55 ui ponoči samo ob nedeljah in praznikih. — Oaa prihoda In it. ta . po srednjeevropeiskem časa ki je za min. pred Krajevnim časom v Izubijam Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejSih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjSujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. Rez. fondi: 29,217 094 46 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 78,324.623*17 K Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države r. \ r-t »kozi »l<»» nnMko - narodno upravo. 3-70 V«» ; . .ja. Generalni zastop v Ljubljani, de^rar pis^rn^ so v lastnej bnnčn^j hiši Zavaruje posl<»p]a m premičnine \ požarnim Skoda in po najniži ;h cenah Škode cenjuje takoj m riajkulantneje Uživa najboljfti sloves, koder posluio Dovoljuje iz čistega dobička izdati • podpoie v narodne in občnokoristne namene izdajatelj in odgovorni arednik: O r. Ivan Tavčar. Laatniua iu tisk .Narodne tiskaru**" 29