Le še nekaj dni nas loči od kolektivnega dopusta. Že 19. julija sc v podjetju zaprejo vrata. V tovarni bodo ostale le dežurne službo in kompletna odprema ter remont. Vsi drugi, in to pretežna večina pa se bomo razkropili po naši lepi domovini, ob morju, po gorah, kopališčih in drugje. Spet drugi bodo svoj dopust porabili doma. Čeprav imamo ta čas najmočnejšo konjunkturo, je bolje, da letni oddih porabimo vsi naenkrat in da zopet po dopustu vsi naenkrat pljunemo v dlani in intenzivno nadaljujemo z delom, za izpolnitev1 prodajnih rokov. V tem času pa si bomo nabrali novih moči in utrdili zdravje. Želimo vsem lepo vreme, v ........... otilo zabave, in počitka. Po dopustu pa veselo na delo! Uredništvo! Mlllhn/iii 1. Fiz. obseg proizvodnje maj januar — maj 1969/1968 1969/1968 index index a) smuči 115,1 106,1 - lesene smuči 122,1 111,9 — metalne smuči 102,2 92,9 - plastične smuči 75,1 86,6 b) sanke - - c) holasj palice - - č) smučarske palice - 25,1 d) čolni 129,4 109,8 e) le stve 173,4 141,3 Pod fizični obseg proizvodnje je prikazana količinska.primerjava v, fenakem časovnem vpb dob ju prejšnjega leta. Index nam'pokaže dvig količinske proizvodnje predvsem pri lesenih smučeh, čolnih in največ pri lestvah. Metalnih in plastičnih smuči smo izdelali manj kot prejšnje leto ob istem času. Sploh ja-nismo letos še pristopili k izdelavi dur-al palic, kot je bil pri mor lansko leto. Sama primerjava za mesec maj pa pokaže, da je bilo izdelanih tudi metalnih smuči več kot maja lanskega leta. • .. • • . ■ 2. Vrednost proizvodnje po PLO maj januar - maj 1969/1903 1^69/1968 ,i index ; index . a) smuči 106,2 91,0 —lesene smuči . 118,8 93,6 - metalne smuči 101,1 . 88,0 — plastične.smuči 1 60,5 90,0 b) 'ostAli zimski šport • 28,5 — smučarske palice - ' 23,4 c) telovadno orodje 321,4 156,6 č) rekviziti za športne igre 178,5 178,5 - i’oketi - - d) vodni šport 109,6 135,8 — čolni 126,3 146,0 e) le stve 170,6 "135,3 f) zaščitna in reševalna sredstva 26,4 46,5 g) ostali proizvodi - 208,8 h) razno 91,8 215,7 skupaj 116,2 101,7 2 Ti pokazatelji nam bolj realno dajo primerjavo uspeha poslovanja,kot fizični obseg proizvodnje. Kajti kljub temu, da smo številčno izdelali vseh smuči več, je bila vrednost izdelave smuči komaj 91 % v primerjavi s prejšnjim letom« Če primerjamo tč. 1. in 2. smo od januarja do vključno maja izdelali 6,1 % štauči po številu več, vrednost te proizvodnje po PLC pa je 9 $ manjša kot v istom obdobju lani. Zelo močan porast pa je pri vseh ostalih vrstah proizvodnje razen pri zaščitnih sredstvih. 3. Vrednost proizvodnje po enotah maj 1969/1968 index januar — maj 1969/1968 index a) obrat smuči 106,2 93,9 b) splošno lesni oddelek 120,6 125,0 c) kovinski oddelek 97,1 110,0 č) sedlarski oddelek 123,6 126,5 d) obrat plastike 118,7 145,8 e) ostalo 506,4 93,4 skupaj 113,5 102,7 Vrednost proizvodnje po enotah pokaže približno isto proizvodov pod tč« 2. sliko kot po vrstah Stroški maj januar - maj 1969/1968 1969/1968 index index a) celotni stroški proizvodnje 107,8 110,9 - materialni izdatki 108,9 107,3 — bruto OD 123,7 113,7 — ostali splošni.stroški 91,9 114,3 b) nabava materiala 111,0 122,1 c) poraba materiala 106,5 108,1 Stroški pa so se povečali za 10,9 3 5. Sredstva maj 1969/1968 index januar - mnj 1969/1960 index - zaloge materiala - zaloge nedovršene proizvodnje - zaloge gotovih izdelkov 127,2 105,0 84,8 Zaloge so v primerjavi z lanskiri letom v skladišču gotovih izdelkov zu 5,2 io manjši, dočim so zaloge materiala in nedokončane proizvodnje narasle. 6. Osebni dohodki maj 1969/1968 index januar - maj 1969/1968 index Izplačani bruto OD Izplačani neto OD 121.3 121.3 113,5 113,3 Osebni dohodki so se povečali za 13,5 $ v Ce vse gornje točke povežemo- V medsebojno odvisnost in primerjamo g poslovnim rezultatom lanskega leta, ko je bila proizvodnja v I. polletju zadrževana gle— tat v smučariji letos slabše. Re sume j a) smuči smo izdelali več in to enostavnejših b) pri tem smo dosegli slabšo vrednost e) pri povečanju stroškov proizvodnje d) pri povečanju zalog materialov > e) ter povečanju osebnih dohodkov . - • " prod. . . . , Seveda pa je nami še C.o’jra druga polovica leta intenzivne porizvodnje, ki nam bo nedvomno spremenila strukturo piikazane analize za obdobjo januar — maj* To tudi pričakujemo in to nam že dokazuje izrazito močna proizvodnja v mesecu juniju. Vendar nas to ne sine odvračati od vsesplošnega varčevanja•in skrbi za [ de na zaloge v skladišču gotovih izdelkov, potem lahko ocenimo poslovni rezul- čim boljši poslovni rezultat ter angažiranja Vseh še obstoječih notranjih rezerv = O (—1 Q /> 3) '/im f) tr^il 'i II <& <43 U// a<*= H IIII&/f h PEREČI PROBLEMI OSEBNIH DOHODKOV Strokovna komisija ZSJ za družbenoekonomske odnose je pretekli mesec izdelala krajše gradivo o perečih pro blemih osebnih dohodkov (Aktualni pro blemi ličnih dohodaka iz radoog odnosa). Gradivo vsebuje v prvem delu nekatere bistvene kvantitativne ienden-oe v gibanju osebnih dohodko- i iva-litativnega spoznan,-]a, ki izhajajo iz analiz in tez dr. Seferja, dr o Ko-rača. dr« Novaka in drugih, v drugem delu gradiva pa je pregled, in kratka obrazložitev osaovTi.lh problemov v zve zi s politike osebnih dohodkov. Gre za probleme, ki izh .-.jo iz spojnem j lrnmtitativr ih teorij o denar j • • medificirane Kenesovo temeljne enačbe o splošni gladini c«n (odstavki o i? ro-ru ne. stabilno st j.) -- in znana -sta— lišča sindikatov o pogojih gospodarjenja, o minimalnih osebnih dohodkih, o usmerjanju in dogovarjanju oziroma nekaterih poskusih praktične vrednosti o Pohvalno je za gradivo zlasti to, da skuša - med vrsticami - prikazati politiko osebnih dohodkov kot eno najpomembnejših determinant globalnega ravnotežja v narodnem gospodarjenju. K takemu gledanju lahko dodamo še vpliv osebnih dohodkov na določanje parixetir‘.h odnosov dinarja nasproti ostalim valutam, Ta neposredno še veča pomembnost politike osebnih dohodkov kot aktivnega činitelja globalnega gospodarskega ravnotežju, ki je po nekaterih zadnjih zunanjih znakih resno ogroženo. Politiko osebnih dohodkov torej lahko presojamo kot enakopraven instrument v monetarni politiki, v politik j. zunanjih menjalnih tečajev.. Gibanja osebnih dohodkov moramo seveda presojati v zvezi z ostalimi gospodarskimi gibanji. Gradivo posreduje dinamiko osebnih dohodkov in živi! jenskih stroškov za tri mesece letošnjega leta-in ugotavlja, da je dinamika rasti nominalnih osebnih dohodkov občumo živahnejša in da osebni dohodki tako presegajo rezultate g o sp o dar j e nj a. Ugotovitve gradiva glede navedenih problemov so, da so bili pogoji gospodarjenja - ki opredeljujejo dohodek in s tem v največji.meri tudi osebni dohodek -■ v preteklem letu izboljšani Ostal L pa so problemi pridobivan-j;. dohodka, vezani na delovanje'deviznega sistema, odnosov med bankama gospodarstvom ter na formiranje cen 4 ■ • . ■ ■ i Iz grad:! »-a izhajajo še naslednji pro- I blemi; 5 | V pogojih dinamičnega razvoja ni op- • ! ra.viol j iv premik delitve dohodkov v I korist osebnih dohodkov. Nivo akumu-I lacije se je namreč v tem dinamičnem razvoju - po ugotovitvah gradiva -I že približal spodnji meji, nelikvid-j nost mnogih gospodarskih organizacij I pa se povečuje zaradi neprimernih o-I sebnih dohodkov v primerjavi z rezul I tati gospodarjenja. I Led bistvenimi žarišči splošnega po-I večevanja osebnih dohodkov je zago-1 tovo večanje živijenskih stroškov. ; Neka analiza je pokazala, da je v j preteklih desetih letih na večanje I rasti osebnih dohodkov vpl-^-ival najbolj porast živi jenskih stroškov, še_ I le na drugem mestu je rast povpreč— ; nih realnih osebnih dohodkov, na tre I tjom pa zaposlenost, itd. Rast živ-1jenskih stroškov je v zadnjih mese-I cih tako intenzivna, da postaja nji— j hovo nadomeščanje v politiki osebnih I. dohodkov centralni problem. I Bistven vzrok za več-anje živi jenskih stroškov jo po avtorjevem mnenju v instrvi~antariju gospodarskega sistema. Davek na promet je n. pr. ne s or čezmerno bolj povečan od osebnih dohod kov. Enako velja za lokalne prispevke, takse ipd. Vse to vpliva neposredno na porast cen. Nadaljni vir ne_' stabilnosti je seveda lahko še politika delitve med gospodarstvom in ne go spodarskimi de j avnostmi. Problem neustreznega nagrajevanja -predvsem kvalificiranega kadra - pov zroča migracije in emigracije. Vsiljujejo se dileme, pa tudi pritiskij naj bi zaposleni za enako delo (po kvalifikacijah) dobivali enak osebni dohodek. Seveda bi to pomenilo za, nikanje tržno valoriziranih rezulta-tov dela in praktično zahtevo za odrejanje tarifnih postavk. To je ne- sprejemljivo, čeprav so takšni pogledi v zavesti mnogih. Toda akcijo bi morali usmeriti v likvidacijo neopravičljivih razlik v politično pojasnjevanje teženj po tarifnem sistemu. V nekaterih republikah so že pripravljeni načrti za progresivno obdavčenje osebnih dohodkov, če ti presegajo določeno raven« Instrument vpli vanja na interno delitev pa mora up_o števati vrsto faktorjev in ne samo dejstvo, da ima neka gospodarska organizacija visoke osebne dohodke. Tako zbrana sredstva naj bi se avtomatično stekala v skladih delovnih organizacij (nefiskalni zno.čaj). Dolgoročni razvojni programi morajo upoštevati možnosti za likvidacijo nizkih osebnih dohodkov, saj so dejansko ekonomski in socialni problem. Na področju znanstvenega analitičnega raziskovanja osebnih dohodkov je treba nekaj ukreniti. Sindikati se lahko le z argumenti borijo za drugačne poglede. Analize pa so potrebne tiidi samim delovnim organizacijam in njihovim asociacijam. Ko je 18. junija ožja skupina na republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije razpravljala o navedenem gra*-divu, je pozitivno ocenila pobudo za 6 njegovo izdelavo’, kakor tudi potrdilu najvažnejša načeln* stališča, ki izhajajo iz problematike osebnih dohodkov. Prav tako je ugodno ocenila avtorjev pristop, da obravnava politiko osebnih dohodkov kot eno najpomembnejših determinant splošnega ravnovesja v narodnem gospodarstvu in eno središčnih kategorij.v gospodarjenju, v Zal pa je gradivo ostalo zgolj na posplošenih ugotovitvah in iz njoga ni razvidno ali je namenjeno za zavzemanje stališč v dolgoročni politiki ose_ bnih dohodkov ali za presojo trenutne situacije osebnih dohodkov, ko predvsem iz rastočih živijenskih stroškov naraščajoči osebni dohodki (in splošna poraba) postajajo eden od žarišč inflacijskih tendenc. Gradivo skuša le na posameznih mestih tudi podrobneje obravnavati tendence in problematiko,, kar pa j.e premalo, da bi lahko služilo za pripravo konkretnih političnih stališč bodisi za politiko osebnih dohodkov, bodisi za oceno sedanjega stanja. Zato priporoča, de se gradivo v prvi fazi dodala predvsem v smeri, ki bi dajala ocene gibanja OD v sklopu ostalih makrokategorij v sedanjem stanju, medtem ko naj bi bilo gradivo, ki se tiče politike osebnih dohodkov stvar temeljitejšega pristopa, vključno angažiranja znanstvenih institucij. 22. JULIJ NAROENI PRAZNIK Pošastni zublji požgane slovenske va si Rašice pod Šmarno goro, so bili maščevanje okupatorja za prvo uspešno partizansko akcijo. V Tacnu je počila prva partizanska puška. Temu jeku so sledili šo drugi in se združili v pogubonosno rjovenje zatiranih proti zatiralcem do kon čne zmage. 22. julij praznujemo ob spominu na tiste težko dni z zavestjo, da še t£ dneje stisnemo pesti pri graditvi in obrambi naše socialistične domovine. novo l.K. DETEKTOR ZA ŽRTVE PLAZOV Cornell Aeronautical Laboratory iz ZDA je razvil l!Skadi" elektronsko svetlobno napravo za odkrivanje žrtev v plazovih. Le—ta sestoji iz oddajnika in sprejemnika žepnega, formata na baterijo ter iz zložljive antene. Naprava deluje ali kot signalna ali kot sprejema enota. Če jo nosi žrtev, ki se je ponesrečila v plazu, oddaja naprava elektronske si, gnale, ki jih lahko odkrije identična naprava, ki deluje kot sprejemnik pri reševalcu, Niko 1 j-Jj.ndmi jeva baterija oddaja lahko 200 ur ali spre_ jema 1.500 ur. Frekvenca, s katero deluje elektronska signalna naprava, ne ovira druge elektronske naprave. \ A/ 4> (c '/ ^ / / /u^ 7 končno predstavništvo 'S.K. -■;> (>' iflVN ;.,T'AI Dne 1. julija je "bilo po dveh letih gradnje in priprav le odprto naše pre_ dstavništvo v Zagrebu na Domjaničevoj 18. Svečani otvoritvi so prisostvovali najvidnejši predstavniki podjetja ter 34 od 80 povabljenih poslovnih partnerjev, Tiovinarjev, predstavnikov oblasti in drugih« Reportažo o tem je še isti dan objavil po radiu Stane Urek, televizijske posnetke pa Filmske Novosti iz Za- .7' Udeleženci so se pohvalno izrazili o ureditvi prostorov in o nujnosti predstavništva v Zagrebu. Zadovoljni so tudi 'kupci, ker imajo vzorce na ogled in takojšnjo strokovne nasvete in podatke. Razstavljeni so Čolni, smuči, smučarske palice, okova, telovadno orodje, lestve in drugo. V prostorih je tudi priročno skladišče, od koder bodo lahko takoj postregli kupcem. Lhenja smo, da bi podobna predstavništva v bližnji bodočnosti morali odpreti vsaj še v Beogradu, Skopju in Sarajevu. zagrenil Na otvoritvi je sodeloval tudi predstavnik firme MARKER.. proizvajalec smu , , • Neniq 1.1,e.. . - carske okove iz Za to pri- ložnost je izročil naslednje posvetilo: "Marker Garmisch Parten Kirchen se zahvaljuje za povabilo na otvoritev Elanovega predstavništva v Zagrebu. V imenu gospoda Hannes Markerja vam želim mnogo uspeha v bodoče. Elan, tovarna športnega orodja je velik potrošnik svetovnoznanih varnostnih vezi Marker za celo jugoslovansko področje, ki bo-vzporedno s svetovno znanimi Elanovimi smučmi tudi preko tega predstavništva doseglo še boljši promet. S temi najboljšimi željnmi, vas pozdravlja Marker O NEKAJ INFORMACIJ 0 PREDSTAVNIŠTVU V ZAGREBU! Ko sem prišel v Elan, sem takoj sprožil predlog za formiranje predstavništva v Zagrebu. Osnovni motiv tega predloga je bil, da se kup^i usmerijo na firmo tjElan') in ne na neko ime po-edino. S konkretnim odhodom mojega predhodnika ali mene so in bi vedno nastale težave za podjetje. J Kot drugo smatram, da se nobeno res-! no delo ne more opravljati v stanovan 8 ju, brez poslovnega prostora in to iz več razlogov: pomanjkanje osobja, spre jemu strank niizgledov za razširitev, kupci 'pa imajo odpor prihajati v take prostore, itd. Poleg tega sem večino trdil, da se bo po otvoritvi predstavništva pod normalnimi pogoji - podvojila realizacija v roku dveh let. Da to drži že danes lahko primerjamo rezultate. Zahvaljujoč vodstvu podjetja in samoupravnim organom za razumevanje, sem dobil itiooblastilo da poiščem odgovarjajočo prostore v Zagrebu. To ni bilp lahko, ker mesto in odgovorni organi niso }>ili za otvoritev predstavništva. Ta politika je razumljiva, ker se iz_o gnemo plačilu občinskega in republiškega davka na promet. Toda kljub temu sem prostore le našel. Maja 1967 smo odkupili od podjetja "Slavonski partizan" v Domjaničevoj ulici 18 (kjer je zdaj predstavništvo) polovico sodaniSih prostorov in to v izmeri 81,18 m , od tega poslovni pr£ stor 77,68 m^ in klet 13,50 m^ za 153.280 Ndin, Kljub prigovarjanju,ome_ njonn. firir/i ni hotela prodati še ostala dva prostora s sanitarijami, ki pravzaprav tvorita neko celoto kuplje_ nega lokala. Zaradi tega so za nas nastali nekateri nepotrebni stroški, ker smo kupi je_ no prostore morali oddvojiti od ostalih dveh. Govorimo o nepotrebnih stro ških zato, ker je firma "Slavonski partizan" po likvidaciji poslovne enote v Zagrebu le nam prodala še ostala dva prostora. To je bilo februar j C/ 1968. Pretekle zime smo ugotovili, da predstavništvo brez centralnega ogrevanja ne more poslovati. Kurjenje z drv- mi ali oljem ni dovoljeno v prostorih s tako velikimi steklenimi izložbami* Izdelava centralne kurjave ni bila enostavna. Od projekta iz tehnične fakultete do odobritve mestne plinar ne je preteklo 4 mesece časa. Po teh formalnostih je najboljši ponudnik IMT iz Ljubljane prevzel tozadevna dela, mestna plinarna iz Zagreba pa plinske instalacije. Tu smo zopet imeli težave, ker komunala mesta Zagreb dolgo ni dovolila kopanje ceste za dovod plinskih cevi, ker se točno pred našim predstavništvom nahaja av tobusna postaja za bolnico "Rebro", Nazadnje so začasno premestili postajališče* Tako je letos marca bila končno centralna kurjava montirana. Po tem času so bil« opravljena še os_ tale adaptacije ip nazadnje že dekoracija in oprema lokalov ter montaža exponatov .z naše tovarne. Danes ima predstavništvo dva peslovna prostora v izmeri 77^-68 m^, izložbeni salon in to enega ža sezonske 9 in onega za stalne exponate. V naslednjem prostoru 18 m2 je pisarna predstavništva in zelo majhno priročno skladišče z 29,16 m2. Prav tako lahko delno služi skladišču še klet v izmeri 13,50 m2. Pravno je predstavništvo registrirano že 31. 10. 1967 leta pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Zagrebu pod št. Fi-3017/67. Predstavništvo ne razpolaga s točnimi podatki stroškov za to adaptacijo, ve ndar vsota ne presega 40 milj, Sdin. Tako so prostori Elanovi in ne plačujemo nikakršne najemnine. Smatramo, da jo denar dobro naložen. Danes so že ti prostori vredni okrog 60 milj, Sdin, vrednost pa še stalno raste. Z vpeljavo administratorke, se bo pre_ dstavništvo do konca leta usposobilo za vodenje kvalitetne komercialne evidence, posebno pa raziskavi tržišča* Tako bo predstavništvo lahko s 1. 1. 1970 obratovalo samostojno. In na koncu v imenu predstavništva va bim vse člane kolektiva v okviru sindikata, da obiščejo predstavništvo. Dipl,oec. Boris Dičič S.O.S. VEČ PONESREČENCEV PRI SMUČANJU KOT PA LRTEV PROi/ETA Kljub temu, da so se varnostne vezi razširile skoro že povsod po svetu, se število nesreč pri smučanju še stalno veča. V deželi smuča#»nja - Av- atriji število ponesrečencev pri zim skem športu celo presega število žrtev pri prometu, medtem ko so v letu dni našteli tu "samo" 67.000 ponesrečencev, je treba v eni smučarski sezoni prepeljati s smučišč v bolnišnice kar 88.000 ljudi. fl D E R WIN T E R" M*K* 40 milijardprometa prj. smučarskem ŠPORTU V skladu s poročilom revije "Der Vinter" znaša letna prodaja v smučarskem športu po vsem svetu 40 milijard DM. Letno proizvodnjo smuči cenijo na približno 5 milijonov parov. Za temi številkami stoji približno 30 milijonov smučarjev: 20 milijonov v Evropi, 6 milijonov na Japonskem, 3 milijoni v ZDA in milijon v nekaterih drugih deželah kot sta n.pr. Čile in Argentina. gibljivi del OD ZA lffiSEC JUNIJ JE BILO IZPLAČANO: SMUČARIJA 122 t TELOVAIN0 ORODJE' 126 KOVINSKI OBRAT 115 % SEDLARSKI OBRAT 110 1° OBRAT PLASTIKE 128 r/c SKUPNO LESNI OBRAT 122 PODJETJE 121 % 10 stanovanjsko varčevanje V letu 1965 jo Zvozna skupščina spr£ jola resolucijo o nadaljnem razvoju sistema stanovanjskega gospodarstva. Eosolucija jo pričetek stanovanjske i’eforme, -d. je sestavni del celotno rospodarske reforme. Z raznimi zakoni, ki so sledili resoluciji smo pri čeli uresničevati cilje in načela, vsebovana v resoluciji. :> nadaljnem razvoju sistema stanovanjskega gospo darstva. , Prenehali so obstojati takratni sta-novanjpki skla,di, njihova sredstva in obveznosti pa so prevzele poslovno banice v smislu načela, da je troba financiranje stanovanjske'gra-ditite čim bolj vključiti vsplošni kreditni in bančni mehanizem. Banke so takoj v začetku izvajanja stanovanjsko reforme pričele z • akcijo, kako zagotoviti trajne, vire sredstev za financiranje stanovanjske graditve in razviti vse oblike mobilizacije dodatnih sredstev za financiranje,’ predvsem nalaganje namenskih sredstev delovnih in drugih organizacij v banko in namensko varčevanje bodočih uporabnikov stanovanj, in graditeljev lastnih stanovanjskih hiš. Banke sc to urejevale s posebnimi pravilniki, ki so se med seboj razlikovali. V lanskem -letu pa so se poslovne banko v Sloveniji sporazumele in sprejele enotni pravilnik o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo, ki je v veljavi od 1. januarja 1969. Po tora pravilniku so pogoji za stanovanjsko kreditiranje enaki pri vseh bankah v Sloveniji. X Ui i/miiil/f. »y ///// o o J o r L’ n 5 o 0 J Triletne izkušnjo nam kažejo, kako močnejše je že uveljavilo varčevanje za stanovanjsko gradnjo. Varčevalci pa so zaradi različnih pogojev kreditiranja« v posameznih bankah izgubljali mnogo časa z iskanjem ustrezne jših.pogojev. Sedaj tp ne bo potrebno. Po novem in enotnem pravilniku sc po goji za pridobitev in odplačevanje kredita ugodnejši za tiste varčevalce, ki varčujejo na daljši rok. Tako 'tudi lahko skromnejši varčevalci 'ure-.Sničijo svoje želje za nakun ali gradnjo stanovanja. Samo Gorenjska kreditna banka je do konca leta 1963 sklenila že preko 1.3Č0 pogodb za sta novanjsko varčevanje, število varčevalcev pa stalr\o narašča. Čeprav smo v razmeroma kratkem času pridobili ogromno varčevalcev za stanovanja, pa. vseeno ne moremo reči,da je pri nas stnovanjsko varčevanje že ukoreninjeno in načrtno. Mnogokrat se še dogaja, da nekdo, ki si želi kupiti ali zgraditi lastno stanovanje, s težavo prihrani nekaj sredstev, si nato pridobi lokacijsko in gradbeno dovoljenje ter takoj prične z gradnjo. Včasih mu pri tem nekoliko pomaga s posojilom njegova delovna organizacija. Graditelj navadno računa le s tem da hišo gradi do strehe, češ potem bo pa že šlo nekako* Dobro pa vemo, da gradnja do tretje faze pomeni največ 30 do 35 % vrednosti hiše ob vselitvi. Podjetje, ki je delavcu pomagalo s posojilom, se je sicer s tem rešilo prosilca, vendar njegov stanovanjski problem še nekaj časa ni rešen in tako ostajajo stanovanj ske hiše nedograjene ter znaša povprečna gradnja hiše 4 do 7 let. Z varčevanjem v banki, še zlp„sti pa z združenim Varčevanjem skupno z delovno organizacijo, lahko interesenti za gradnjo ali makup stanovanja skrajšajo čas za pridobitev star-novanja najmanj za polovico. Poglejmo samo proprost primer, ki nam v številkah nazorno pokale gornjo trditev; Varčevalec je sam prihranil 10,000,00 Ndin in jih za 2 loti vezal v banki. Istočasno mu je tudi njegova delovna organizacija posodila 20,000,00 Ndin ter jih zanj vezala v banko* Poleg tega se je varčevalec obvezal, da bo v teh 2 letih mesečno vlagal v banko še po 300,00 Ndin, Po pravilniku o posojilih za stanova*-njsko gospodarstvo bo delavec po dveh letih razpolagal z naslednjimi sredstvi: Lastna sredstva delav. Sredstva (posojilo) podjetja Kredit y • banki Skupaj Enkratni polog 2 leti mesečno varčevanje po 300 Ndin 10,000,- 7.200,- 20,000,- 120 io 36,000,-80 % 5.760,- 66,000,- 12,960,- Skupaj: 17.200,- 20.000,- 41,760,- 78.960,- Bančni kredit z 2 ?» obrestno mero bo delavec odplačeval 12 let ali mesečno in pri podjetju (recimo 20 let po 1 /o) ali mesečno Ndin 327,65 " 92,15 Skupaj mesečno Ndin 419,80 Čim daljša je varčevalna doba oziroma vezava sredstev v banki, tem ugodnejši so kreditni pogoji, dobi se več kradita za daljšo dobo. Če se v prednjem primeru varčevalna doba podaljša le na tri leta, potem po troh letih varčevalec razpolaga z naslednjimi sredstvi: 1, lastna sredstva 2* posojilo podjetja 3. kredit pri banki na oba zneska Ndin 20,800,-" 20,000,-" 62,040,- skupaj 102,840,- Če bi mu podjetje odobrilo posojilo pod' istimi pogoji, t.j, za 20 let po 1 bi odplačeval mesečno Ndin 92,15 bančni kredit pa bi odplačeval po 2 ^ obresni meri 18 let ali mesečno " 343,50 skupaj Ndin 435,65 12 Z gotovostjo lahko trdimo, da bo stanovanje, ki ga gradi delavec na tak način, da svoja lastna sredstva in sredstva podjetja varčuje pri ban ki, vseljivo prej, čeprav bo pričel z gradnjo dve ali tri leta kasneje. Ce pa upoštevamo še delovnost, pri za devnost, iznajdljivost in gospodarno st naših ljudi, potem je realna vrednost vloženega dinarja v gradnjo ve Č ja. v Člani delavskih svetov oziroma člani komisij, ki rešujejo stanovanjske pro bleme, bi se morali podrobno seznani" ti z določili enotnega pravilnika za stanovanjsko gospodarstvo ih navajati člane delovnih skupnosti, da varčujejo za gradnjo stanovanj, istočasno pa skrbeti v podjetjih, da vsak ustvarjen dinar, namenjen za stanova nja delavcev naložijo v banko ter si s kreditom povečajo možnosti za rese vanje stanovanjskih problemov svojih delavcev, Pri nasi banki, podružnica Radovljica smo imeli koncem leta 1968 197 varčevalcev od tega 31 podjetij. Neizkoriščenih možnosti je torej Še Veliko. Enako velja to za vsa podjetja, še bolj pi za manjjša, ki izključno z lastnimi sredstvi skorajda ne Korejo bistveno pomagati svojim delavcem. V tem sestavku sta navedena le dva Primera, kako je možno "oploditi11 svoj privarčevani dinar ali sredstva Podjetja z bančnim kreditom. Pravilnik o posojilih za stanovanjsko gospodarstvo vsebuje o tem podrobna določila in lahko dobite vsa pojasnila v rseh poslovnih enotah Gorenjske kre ^itne banke. O S ROMAN ALBREHT j V h L A N U j Pretekli teden se je kot gost radov— j ljiške občine mudil v "Elanu" in "Ve-I rigi" zvezni poslanec tov« Roman Alb— I reht. J Po ogledu tovarne je bil z njim v I družbenem centru kratek razgovor o I gospodarjenju v podjetju, kjer so bi-J le iznesene težave Elana v okviru ne— ( katerih ne živijenskih gospodarskih I instrumentov, kjer se udeležba v do-I hodku zmanjšuje prav zaradi tega. Za j podjetja ki mnogo izvažajo, kot je I Elan, primenjkuje elementov ekonoms-I ke stimulacije, Tov. Albreht bo te i ugotovitve posredoval zboru narodov, kjer bo treba ostreje začrtati probleme našega blagovnega in carinskega režima. junija Franc Valjavec STANJE DELOVI® SILE DNE 30. 6. 1969 V podjtetju z obratom družbene prehrane je bilo skupno zaposlenih 618 delavcev, od tega: moških 332 •jensk 286 V inštitutu pa je bilo zaposlenih 29 delavcev, od tega: moških 25 &ensk 4 GIBANJE DELOVNE SILE O V podjetje smo sprejeli sledeče nove delavce: STEFELIN Anton — ključavničar, se je | zaposlil na delih remontne- j ga ključavničarja v pomožnem j 6bratu I I JEGLIČ Franc - delavec NK, se je za— j poslil na mizarskih ročnih delih v obratu smuči 'LANGUS Slavko - mizar, se je zaposlil na mizarskih delih v telovadnem orodju KLAVŽAR Marko - delavec NK, še je. zaposlil na delih vzdolžnega žaganja lesa v razrezu lesa I SELČAN Vincenc - električar, se je zaposlil na električarskih delih v pomožnem obratu KN^jPELJ Jože - delavec NK, se je za- | poslil na ročnih mizarskih delih v obratu smuči | ROZkAN Jože - delavec NK, se je zapo- | slil na mizarskih ročnih delih v obratu smuči ) v KOŠIR Janez - delavec NK, se je zapo— | slil na delih skladiščnega delavca na skladišču lesa GREGORIČ Franc - mizar, se je zaposlil I na delovnem mestu gasilca POŠTRAK Jakob - delavec PK, se je »za- [ poslil na delih skladiščnega I delavca na skladišču lesa PODLIPEC Amalija — delavka NK, se je zaposlila na montažnih delih I v smučarskem obratu POŽAR Vili - traktorist, se je' zapos- 't lil na delih lepljenja v obratu I smuči 14 5. HORVAT Marija - delavka NK, se je zaposlila na montažnih delih v . smučarskem obratu Iz podjetja pa so odšli! ■ JAKOMINI Alojz - delavec NK, zaposlen na delovnem mei?tu transportnega dclavca v pomožnem obratu - umrl HRENCE Marija - delavka PK, zaposlena na delovnem mestu skladiščne delavke na skladišču lesa -po sporazumu ŠOLAR Franc - mizar, zaposlen na delovnem mestu kontrolorja - po sporazumu v pokoj POROKE! Q Poročil se je: LUZNAR Janez, zaposlen na delovnem mestu pomočnika skladiščnika gotovih izdelkov« Čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva na novi živijenski poti. ROJSTVA' Q Rodil so je s TADIČ Mileni deček OD NAS SE po£iv:.j v miru! L..0JZLTU JAKOMINIJl SO Ne najuemo besedi, da bi mogli posloviti od njega.. Večletno-naše skuj.u '• dol > r.as je zbližalo in med ;anii ustvarilo tovarištvo in prijateljstvo, ki v srcih ne more prenehati z nekaj skopimi besedami. V naših gasilskih vrstah prostovoljcev je z njegovo izgubo nastala globoka vrzel. Več let -je aktivno sodeloval v IGD Elanu. Bil je na vseh vajah, discip]ini.ran in požrtvovalen. Večkrat je sodeloval tudi v akcijah. Vedno dobre volje, pripravljen pctmogn.ld vsakomur. le— loven in skromen,, tak je bil njegov značaj in vsi. zaposleni so ga poznali in ga'kot takega vslju-biJi. Tudi sam jo to ui.il, srtj je pc pogrebu tragično preminulega gasilca Matevža Zupana, pred no’raj dnevi neprizadeto isrc,/,il željo, da bi. tudi njega na 7-Min ji poti spremljalo tako veliko števi lo gasilcev. '!Saj me imajo radi", Slava TU 19 KINO RADOVLJICA | i pr Marija Čemažar ' RAJ NA HAVAJSKI NAČIN - ameriški barvni glasbeni film 15. 7. 1969 ob 20 uri 16. 7. 1969 ob 18 uri 20. 7. 1969 ob 18 uri SLER SANTA K0STA - francoski barvni pustolovski film 16. 7. 1969 ob 20 uri 18. 7. 1969 ob 20 uri 19. 7. 1969 ob 18 uri 20. 7. 1969 ob 20,uri ODPADNIK PRERIJE - ameriški barvni vestern film 17. 7. 1969 ob 20 uri 19. 7. 1969 ob 20 uri 20. 7. 1969 ob 16 uri ROKE KVIŠKU FREDI — švedski barvni zabavni film 22. 7. 1969 ob 18 uri 23. 7. 1969 ob 20 uri 24. 7. 1969 ob 20 uri VOLK S PROKLETIJ - jugoslovanski barvni film 22. 7. 1969 ob 20 uri 23. 7. 1969 ob 18 uri V ZNAMENJU PIŠTOL - ameriški barvni vestern film 25. 7. 1969 ob 20 uri 26. 7. 1969 ob 20 uri 27. 7. 1969 ob 18 uri DOLINA LUTK - ameriški barvni film 26. 7. 1969 ob 18 uri 27. 7. 1969 ob 16 in 20 uri GRBAVEC IZ S0H0JE - zahodno nemški kriminalni film 29. 7. 1969 ob 20 uri 30. 7. 1969 ob 18 uri TUJEC V,HIŠI — angleški barvni film 30. 7. 1969 ob 20 uri 1. 8. 1969 ob 20 uri 2. 8. 1969 ob 18 uri STREŠNIK, ŽENE IN SEKS... - danski barvni zabavni film 31. 7. 1969 ob 20 uri 1. 8. 1969 ob 18 uri 3. 8. 1969 ob 20 uri CAMEL0T - ameriški barvni film 2. 8. 1969 ob 20 uri 3. 8. 1969 ob 15 uri BRIGADE ANTI-GANGS - francoski barvni kriminalni film 3. 8. 1969 ob 18 uri 5. 8. 1969 ob 20 uri VIVA VILA - ameriški film (kinoteka) 4. 8. 1969 ob 20 uri LAMIEL - francoski barvni film 6. 8. 1969 ob 18 in 20 uri 7. 8. 1969, ob 20 uri KAJ SI DELAL V VOJNI, OČKA? - ameriški barvni film 9. 8, 1969 ob 20 uri 10. 8. 1969 ob 18 in 20 uri I • . , IMENUJEM SE PEK0S - italijanski barvni vestern film 8. 8. 1969 ob 20 uri 9. 8. 1969 ob 18 uri 10. 8. 1969 ob 18 uri