Prevalje. Prav prijetno smo se v nedeljo, dne 11. t. m., nasmejali. Zborovali so v gostilni Rozman žerjavovci in pridružil se jim je Pucelj, ki zadnje čase na vso moč sodeluje pri uničevanju klerikalnega lintverja, kateri pa, bolj se ga preganja in onemogočuje, tem bolj se množi. To so sklicatelji shoda dobro videli, ker se jim vkljub temu ni posrečilo obdržati predsedstvo zbola. Z nad dvetretjinsko večino je zasedel mesto predsednika g. Kuhar iz Guštanja in disciplini voditeljev delavstva se je zahvaliti, da ni prišlo do rabuke. Pucelj je lepo mirno razlagal, kako je z uro v roki v narodni skupščini motril potek žalostnega dogodka in vse to si je lepo naslikal na tablico, kakor v šoli. Pivko nam je pa prerokoval, da slanca ne mori samo rožice in travco, temveč da se že bliža čas, ko bo pomorjena tudi klerikalna travca in do zadnje koreninice iztrebljena. Hudi časi se nam obetajo, doba suhih let. Dr. Kukovec pa je velik optimist in pravi: Rumunija nam nai b'o za vzgled, tam je prevzela oblast v svoje roke kmetska koalicja in še malo potrpljenja, pa se zgodi to tudi pri nas. Res potrpežljiva je ta naša koalicija, ki prireja shode za druge in ob koncu se trka na prsa: Odlično je poteklo, glejte, kako smo priljubljeni, vse je v našem taboru! Samohvala, cena mala! Slovenjcradec. Tiho in skromno smo obhajali zadnji torek redko, pa pomenljivo slovesnost zlate poroke našega mestnega župana, gospoda ravnatelja Franca Vrečko in njegove blage žene gospe Elizabete, roj. Steinbauer. Vrli gospod jubilant se jo pač navzel ponižnosti svojega velikega rojaka Anton Martina Slomšeka in je zato odklonil vsako večjo proslavo. Naučil pa se je v njegovi šoli tudi prave ljubezni do mladine, katero je tu pri nas in v bližnjem Št. Ilju vneto učil in modro vodil blizu 50 !et, ter še vedno posnema njegovo požrtvovalno delaljubnost, ko se neprestano trudi za dobrobit njegovi skrbi izročene občine in še veclno rad postreže posebno mladim gospo darjem lepe Mislinjske doline s svojimi x\asveti in bogatimi skušnjami na polju pametne sadjereje. Lepa bakljada na predvečer in ljubka podoknica priča o pril.iubl.jenosti zlatoporočencev, katerima mesto in okolica z neštetimi prijatelji in čestilci želita, naj nju ljubi Botr ohrani še mnoan let srečna in zdrava. Sv. Barbara v Slov. sor. Letošnje leto se je že druga težka nesreča prigodila na brodu v Zgornjem Dupleku. Dne 6. t. m. zvečej so pogoltnili valovi narastle Drave par konj z vozom vred tukajšnjemu trgovcu Topovšeku in le malo je marijkalo, da ni bilo še tudi človeške žrtve. Skoraj 14 dni pa smo bili odrezani od sveta, ker brod ni vozil vsled velike vode. To se vidi, kako krvavo da smo potrebni mostu, da pridejo Slovenske gorice zvezane z Mariborom in Dravskim poljem. Zato se obračamo tem potom ponovno na vse prizadete fnktorje s prošnjo, da storijo sklep zadnje seje za zgradbo mosta. Občine, sedaj ko sestavljate proračune, dajte primerno svoto za most! Ožji gradbeni odbor, začni s pobiranjem lesa in denarja! Saj sedaj še bo vsak posestnik zmogel žrtvovati primerno svoto za most. Upamo in prosimo, da bodo tudi okra.ini in oblastni funkcijonarji storili svojo dolžtiost. Tudi g. poslanca Žebota prosimo. da ne pozabi na nas v tej zadevi in upamo, da liomo prišli vsaj enkrat do boljše prometne zveze. — Moramo se tudi pohvalno izraziti o delu okrajnega zastopa Maribor. ki tako lepo popravlja cesto Sv. Martin—Maribor. Prosimo okraj Sv. Lenart v Slov. gor.. da stori nekaj za zboljšanje ciglenškega brega, sicer bo kmalu tako, kot bi se vozili po stopnicah. Želimo, da ne bomo naleteli na gluha ušesa. — Spomenik vojnim žrtvam že stoji in gre javna hvala vsem nabiralcem, kakor tudi darovalcem in vsem, ki so kaj pripomogli k temu velikemu, idealnemu delu! Vurbarg. Na Martinovo nedeljo smo prvič imeli cerkev električno razsvetljeno. To dobroto nam je naklonilo vodstvo sanatorija ruskega Rdečega križa v našem gradu. Vse delo so vodili in opravili ruski gospodje. Vurberški župljani smo vsem in za vse zelo hvaležni! — V pondeljek, dne 12. t. m., je mariborski srbski svečenik pokopal tukaj usmiljeno sestro Pavlovo Kozlovo. Imela je prav lep sprevod. Spremljalo jn je dosti Rusov: navzoč je bil tudi grof Herberstein, nekaj ptujskih gospodov in več domačinov. — V zadnjem času je Drava zelo velika ter dela veliko škodo pod Vurbergom. Rodovitne njive in travniki padajo v vodo. Ljudstvo s strahom zre v prihodnjost. Nujna pomoč bi bila potrebnn. — Na dupleškem brodu se je oni teden zgodila velika nesreča. Dva konja z vozom sta padla v vruln in vso '» hiln uničfirtn. Tn hi bil res krvavo potreben, zato ga vsi težko .:_ujei__o. ¦.-.-. Jakob v Slov. gor. Na gostiji Štifter- uclerl so malostevilni gostje zbrali 75 D ' novo bogoslovnico v Mariboru. Daj Bog Mko naslednikov! i kovci. V Ižakovcih v Prekmurju je u- iolgoletni župan in odbornik hranilrii- Beltincih Ivan Sreš. Blagopokojni je • narljiv in dober gospodar občine in je . rano umrl v najlepši moški dobi 54 let. _-,~jegovo občo priljubljenost so dokazale ve- like ljudske množice, ki so ga spremljale k zadnjemu ppčitku. Pokojni je bil zvest Rristaš SLS iii naročnik našega časopisja. Bodi mu ohranjen časten spomin, žaluioči rodbini naše sožalje! Sv. Barbara v Halozah. V nedeljo, dne 2. decembra, se bo obhajala na čast sv. Barbari, farni patronici, velika služba božja in potem blagoslavljanje spomenika padlim nepozabljeni mvojakom iz svetovne vojne. Prosimo farani vse sosedne župnije in tudi nadalje eim večjo udeležbo pri tej lepi svečanosti! Ha.dina p_i Ptuju. Družino Pintarič iz Haj'line je zadela že druga težka nesreča. Pred pol letom je dobil gospodar težke telesne poškodbe pri vožnji, dne 6. t. m. pa je uničil požar deloma vse zgorljive dele. Le hitri pomočl domačega gasilnega dri-.Stva in drugih se je posrečilo rešiti stanovanje. Zavarovan je bil le stavbeni les prav malei-kostno. Ponesrečena družina prosi darežljiva srca nujne pomoči, najbolj glede prehrane živine. Sv. Urban pri Ptuju. Tukaj se je ustanovilo Društvo starih vojakov in invalidov, ki je dne 4. t. m. prvič nastopilo v posebnem kroju. Društvo ima namen: vzbujati patrijutizem med člani, udeleževati se vseh cerkvenih in državnih slovesnosti ter oskrbeti revnejšim članom primeren pogreb. Nabavilo si je svoj društveni prapor, krasno delo čč. šolskih sester v Mariboru, na katerem se blišči na eni strani okoli državnega grba primeren napis, kakšno nalogo ei je društvo postavilo, nami'eč: Vse za vero, dom in kralja! Na drugi strani je lepo vezana podoba sv. Urbana z napisom: Društvo stfivih vojakov in invalidov Sv. Urban pri Ptuju. Prapor je bil blagoslovljen ob priliki prvega nastopa. Kumovala mu je gospa F. Marinič, kateri se ima društvo veliko znhvaliti za njeno naklonjenost. Pokrovitel.jstvo je prevzel g. Franc Belec, veleposestnik in bivši dolgoletni župan v občini Vintarovci. Sv. Vid pri Ptaju. Žalostno so zapeli zvonovi, ko smo spremljali k večnemu počitku narn vsem priljubljeno mamico Nežko Božičko, ki je umrla v 65. letu svoje staroati. Da ie bila vsem aoaedom in tudi drugim daleč na okoli priljubljena, je pokazal njen pogreb. EupeUnci (Sv. Jurij ob Ščavnici). Pri nas je umrla Leopoldina Veis. Zapušča moža in tri nepreskrbljene otroke. Laško. Kmetijska podružnica v Laškem, ki spada v vrsto starejših podružnic, je imela v nedeljo, dne 18. novembra, svoj redni občni zbor in ob enem svoj praznik. Od 268 članov je bilo navzoCih 250. Kot prya točka dnevnega reda je bila izročitev častne in priznalne diplome tukajšnjemu nad vae delavnemu, požrtvovalnemu in strokovno naobraženemu drž. živinozdravniku g. dr. Francu Jerini. Načelnik g. Mih. Hrastnik je orisal pomen današnjega slavlja, omenjal zasluge tega strokovnjaka, da se ga kot kmet vsak dan mora s hvaležnostjo spominjati in ne samo' on, ampak velika večina kmetskega prebivalstva s tem, cla mu je podelilo šest kmetskih občin z župani na čelu in dve kmetijski podružnici tako vf.oko odlikovanje. V očeh marsikateregft kmeta ai videl Foli^, ploskali so,vsklikr... in bi! ¦;. rto sol?: prinjpii sinn ort- likovanec, ko je videl, kako ljudatvo ceni in prizna njegovo delo. Zahvalil se je za to visoko odlikovanje, izjavlja, da ga mogoč« ni zaslužil, toda po poročilu njegovega delovanja naj-ga narod sodi: v letu 1928 ja cepil 4000 svinj. Bil je skoraj v vsakem kraetskem hlevu. Bolanih svinj je cepil 137, od katerih je 123 ozdravilo. Ker je to leto bila izredna vročina, bi bolezen med svinjama imela tudi dobro žetev in je po njegovi praksi in znanju gotovo prihranil kmetu na tej živali kapital eden in pol milijona dinarjev. Živine je poginilo za 150 tisoč Din. Okrajni zastop bo člane kmetijskih podružnic odškodoval s podporo 100 tisoč Din in tako vsaj delno odškodoval nesrečne kmete. Nato je govoril o bodočem zavarovanju živine. Kmetje so ga poslušali kot otroci svojega očeta ter povpraševali pri nekaterih izvajanjih pojasnil in vsak jo je dobil. — Nato je sledila volitev delegatov. Ker je bila stavljena le ena lis.a, so bili aoglasno izvoljeni delegati na te.j listi. — Oblastni poslanec gospod Matevž Peželak je omenil, da je vložil predlog, da oblastni odbor regulira reko Savinjo, kjer bi prebivalstvu kat. občin Rifengozd, Lahomšek in Plazovje mnogo pripomoglo in jih rešilo vsakoletnih poplav. Poslanec se je na istem mestu zavzemal tudi za odpravo plazov, ki v nekaterih občinah v tem kraju delajo ogromno škodo. Kmetje so se pritoževali, da ne dobivajo svojega glasila »Kme tovalca« redno in prosijo posredovanja. G. načelnik zaključi krasno uspeli občni zbor. Sv. Miklavž pri Ormožu. Odkar je nastopilo megleno jesensko vreme, se smrt vedno bolj pogosto oglaša v župniji. Najbolj pobira otroke in starce. Koncem preteklega tedna smo položili v črno zemljo 771etnega Martina Zadravec. Imel je naduho in je trpel silne muke. — V nedeljo je praznoval tamburaški zbor »Slavček« petletnico obatoja s primerno prireditvijo. Nastopil je z ljudsko igro »Tihotapec« in z večimi glasbenimi točkami. Prireditev se je zaključila s srečolovom. Nastop je v splošnem dobro uspel, zlasti ako pomislimo, da je v jeseni mnogo dela in je za vaje preostajalo malo časa. Obisk je bil dober. Vabilu se je odzvala tudi domača inteligenca, zlasti ueiteljstvo, samo gg. župnik in kaplan sta bila zadržana in zato prireditve nista mogla posetiti. — Zadnji čas se podivjanost mladine tudi na dežell širi kot kuga. Pijančevanje, ponočno kričanje in pretepi so na dnevnem rdu. Ponoči se često slišijo celo streli. V rabo so pjrišli celo noži, o čemer zlasti priča neki fantalin K. z V. vrha. Pred nekaj dnevi je tako zabodel v noge moža C, da mora v bolnici iskati pomoči. Kakor se ališi, ima ta fant že precej masla za ušeai, zato bi bilo dobro, ako bi od merodajne strani dobil pošteno šolo. — Tudi Sv. Miklavž je tako »srečen«, da ima nekaj Orjuncev, ki so seveda zelo junaški. Eden je bil celo tako »korajžen«, da se je v nedeljo zvečer v bližini župnišča postavil pred gospoda kaplana, se začel tolči po prsih, l.ričati: »Jaz sem orjunaš!« in udrihati po »klerikalcih«. Gospod kaplan se ga seveda ni ustrašil, marveč mu je mirno odvvnil par besed. To je junaškega orjunaša f.iko razkačilo, da je jezno odšel in ko je bil že kakih 10 metrov oddalj.n, je zaklical: ^Ti vražji ded, pomnil še boš, kdaj si prišol k Miklavžu!« Frankolovo. Posebno v slabo voljo je apravil nekatere kmete neki hmeljski lažikupec iz Arjevaai, ki ga je večinoma po Frankolovem pokupil, pa ko je bilo treba hmelj oddati, je imel razne izgovore, enkrat je bilo pomanjkanje vagonov, drugič vreč, tretjič pa menda denarja! Tako, da nam je hmelj ostal in amo se ga šele zdaj komaj rešili po zelo nizki ceni. — Prod letom so prišli neki gospod.je iz HrvnSke k nam tar#so nam na vse vi/.s hvr"1.!!. kij rli bo vredno Frankolovo, ko bodo oni pričeli z rudokopom pri nas. Delavci so hodili pridno in vestno na delo, zanašajoč se iu lepo plačo. Sedaj pa ko bi bilo treba de< lavce plačati, pa ni od teh gospodov ne du> ba ne sluha, aamo da so delavci najlepšj poletni čas pri njih zapravili. — Dne 14 novembra se je vršil ogled za zgradbo ncn ye ceste Frankolovo-^-Socka—Dobrna, tega ogleda sta se udeležila gospoda oblastni in-i žener Fišer in oblastni posianec Uranjek, za kar jima in celemu oblastnemu odboru izrekamo najprisrčnajšo zahvalo, da nain gredo tako na roko! — Razmotrivati se ja tudi pričelo o ustanovitvi lastne elektrnrna za naš kraj, katera je na eni strani nujno potrebna, da drugi pa velikega gospodars-i kega pomena! Ustanovitev bi ne bila pre-1 več težavna, ker je dana možnost na dva načina. Na razpolago je falski tok in domača vodna moč, katero zadnjo nameravata izkoristiti domačina lesna trgovca gg. Hinko Hofbauer in Ivo Sodin. V to svrho sta že pridobila večje števflo gospodarjev.