KOLUMNA VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 40 MOČ UMETNOSTI ALI NEKAJ MISLI O RAZVIJANJU VIZUALNE PISMENOSTI V SLOVENSKIH GIMNAZIJAH Mag. Tjaša Plut, Zavod sv. Stanislava Power of Art or Thoughts on Visual Literacy Development in Slovenian Grammar Schools V razpravah, ki se ukvarjajo z na- stankom ali prenosom infor- macij v sodobni družbi, lahko že vrsto let ( če ne desetletij) sledimo misli, da današnji svet postaja (ali pa je že postal) svet vizualnega, torej svet, v katerem ima glavno besedo (pa naj se sliši še tako paradoksalno) podoba. Ameriški umetnostni zgodo- vinar W. J. T. Mitchell je (že) leta 1992 v eseju z naslovom Slikovni obrat (The Pictural turn) opažal, da lahko že od druge polovice 20. stoletja govorimo o vedno ve čjem vplivu in prisotnosti podob, kar sovpada z razvojem (vi- deo)tehnologije. Podobe so vse okrog nas in zdi se, da dobivajo le še vedno ve čjo vlogo. 1 V ta svet smo vklju čeni tudi u čitelji in dijaki, ki so z množi čno uporabo najrazli čnejših sodobnih naprav in (družbenih) omrežij verjetno še bolj izpostavljeni svetu podob kot njihovi nekaj (deset) let starejši mentorji. Edi- no smiselno bi torej bilo, da tovrstni svet naslovimo tudi v šolah, 2 saj tako velika in »pomembna vloga podob in vizualnih medijev v sodobni kulturi spreminja, kaj pomeni biti pismen v 21. stoletju« (ACRL Visual Literacy). Govorimo o novi vrsti pismenosti, t. i. vizualni pismenosti, ki jo lahko de- finiramo kot »sposobnost branja in in- terpretiranja vizualnih podob ter kot sposobnost posredovanja informacij s pomočjo vizualnih podob« (Vizualna pismenost). Kje je mesto vizualnega v splošni gimnaziji in zakaj bi se morali z vizualnim ukvarjati konkretneje? Tudi v šolah živimo v (pre)obilju slik in podob, ki so nosilke številnih in- formacij, a vprašanje je, koliko in kako poglobljeno se z vsemi temi podobami sploh ukvarjamo. Zdi se namre č, da so podobe (slike) velikokrat le ilustrativno gradivo v u čbenikih in na projekcijah, morda celo mašilo, ki pa se mu ne posve čamo na na čin, ki bi pripomogel k natančnejšemu, posledi čno pa tudi bolj kritičnemu »branju« slik ali povedano druga če – na na čin, ki bi pripomogel k razvijanju vizualne pismenosti. Če želimo doseči, da bodo dijaki vizualno pismeni, tj. opremljeni »za razumevanje in analizo kontekstu- alnih, kulturnih, eti čnih, estetskih, intelektualnih in tehničnih kompo- nent, ki so vklju čene v proizvodnjo in uporabo vizualnih materialov« (ACRL Visual Literacy), se je treba s podobami ukvarjati konkretno in poglobljeno. Ena izmed možnosti je prav gotovo stik z umetniškimi deli, ki pa ga je v splošnih gimnazijah ve- činoma žal precej malo. Zakaj je sre čevanje z umetniškimi deli ključno za sodobnega gimna- zijca in njegovo vizualno opisme- njevanje? Vprašanje »Zakaj umetnost?« je veliko preširoko in prekompleksno, da bi se ga poglobljeno lotili v tem prispevku, a za argumentiranje, zakaj je ukvarjanje z umetniškimi deli v gimnaziji ve č kot smiselno, je morda dovolj že pogled k splošnim u čnim ciljem predmetov likovna umetnost in umetnostna zgodovina. 3 Ob stiku z umetniškimi deli dijaki poleg spe- cifičnega umetnostnozgodovinskega znanja mdr. razvijajo ob čutljivost za vrednotenje umetnosti (oz. podob na splošno), pozitiven odnos do nacio- nalne in tuje umetnosti, zavedanje o medsebojni povezanosti produk- cije podob in družbenega ter zgodo- vinskega in sodobnega konteksta, sposobnosti besednega izražanja ob opisovanju podob ter kriti čnega spre- jemanja različnih stališč glede podob, se usposabljajo za razumevanje in analizo podob, do podob razvijajo kritičen odnos, ob samem ustvarjanju  SLIKA 1: Za razvijanje vizualne pisme- nosti je ključen poglobljen stik s podoba- mi, za katerega si vzamemo dovolj časa in prostora – šele takrat lahko »gledati« postane »videti«. (Na sliki Pokrajina z uličnimi svetilkami (1958) Paula Delvauxa, Albertina) (Foto: Tjaša Plut) 1 Danes imamo npr. povsod ogromno infografi k, podob z zelo malo besedila, ki nas obveš čajo/učijo o marsi čem. Da je to sorazmerno nov pojav, lahko sklepamo že iz rabe besede »infografi ka«. Ta se, sode č po podatkih iz razli čnih besedilnih korpusov, intenzivneje pojavlja predvsem od leta 2010 naprej. 2 Zelo dober premislek o položaju v šolah je v razpravi Za (s)likovno-vizualno, umetniško in za (o)pismen(je)nost za ustvarjalnost nam gre! leta 2013 objavil Marjan Prevodnik. Že v uvodu je postavil vprašanje, ali nam sploh gre za vizualno opismenjevanje slovenskega šolskega prostora, in glede na stanje skoraj desetletje kasneje bi težko odgovorili pritrdilno. 3 Likovna umetnost je predmet v 1. letniku, sestavljen iz umetnostne zgodovine in likovnega snovanja, umetnostna zgodovina pa je maturitetni predmet, ki likov- nega snovanja ne vsebuje. KOLUMNA | 2022 | št. 5 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 41 pa se urijo tudi v oblikovanju u čin- kovite vizualne govorice, razvijajo možnost lastne ustvarjalnosti ter »ob aktivnem delu bogatijo in razvijajo svoje čustvene, intelektualne, doži- vljajske, intuitivne, moralne, soci- alne in estetske osebnostne odlike, značilnosti in sposobnosti« (Likovna umetnost, 2008: 8). Glede na napisano bi torej lahko rek- li, da stik z umetniškimi deli pomeni razvijanje vizualne pismenosti par excellence, poleg tega pa ukvarjanje z umetn ostjo omogo ča tudi obliko- vanje razgledane osebnosti – gim- nazijca, ki naj bi ob koncu svojega srednješolskega izobraževanja mdr. samostojno kritično presojal in od- govorno ravnal, spoštoval soljudi ter obče kulturne in civilizacijske vred- note, bil strpen, imel razvito zavest o državni pripadnosti in narodni identiteti, razvijal in ohranjal lastno kulturno tradicijo ter bil seznanjen z drugimi kulturami, se izobraževal za trajnostni razvoj in bil pripravljen na vseživljenjsko učenje, razvijal svojo ustvarjalnost in inovativnost ter bil usposobljen za doživljanje umetni- ških del. 4 Ob preseku gimnazijskih ciljev in ciljev obeh omenjenih predmetov lahko vidimo, da nudi ukvarjanje z umetnostjo ogromen potencial za doseganje gimnazijskih ciljev. Prav tako pa omogo ča tudi razvijanje vi- zualne pismenosti ter celo ključnih kompetenc za vseživljenjsko u čenje, ki jih EU že vse od leta 2006 zelo spodbuja v šolah. 5 A težava se pojavi, ko pogledamo v gimnazijski pred- metnik. Izmed obveznih predmetov je namreč le likovna umetnost tista, ki dijakom omogo ča konkreten stik z umetniškimi deli, preostale prilož- nosti pa so odvisne od posameznih profesorjev drugih predmetov ter izbirnih vsebin, ekskurzij ipd. 6 V najslabšem primeru torej po- meni, da se slovenski gimna- zijec z umetniškimi deli sre ča pri (največ) 70 urah svojega izobraževanja, kar predstavlja 1,5 % vseh ur v šoli oz. 13 % ur v prvem letniku, ko je likovna umetnost na urniku (prim. Pred- metnik gimnazija). Iz tega lahko povzamemo, da bi se, če želimo slediti sodobnemu svetu in njegovim potrebam po vizualno pismenih, kritičnih in razmišljujo čih posameznikih, morali s podobami, katerih velik del so tudi umetniška dela, ukvarjati bistveno ve č kot le 70 ur v štirih letih. Možnosti za to je ve č – bistveno obsežnejši predmet, na- menjen preučevanju likovnih del, ali pa konkretno ukvarjanje z vizualnim pri vseh predmetih ter vklju čevanje umetnosti v druge vsebine. Pri prvem je potrebna korenita sprememba gimnazijskega predmetnika, pri drugem pa verjetno zelo konkretno izobraževanje u čiteljev, da bodo na smiseln način svojim vsebinam doda- li tudi razvijanje vizualne pismenosti. Kaj je lažje, je seveda drugo vpra- šanje, a vsekakor zelo bistveno, saj bodo naše šole sicer zapustili le redki vizualno (o)pismen(jen)i dijaki. Taki, ki bodo tudi kriti čni misleci, ki podobe okrog sebe resni čno (u)vidi- jo – o njih razmišljajo, jih natan čno opazujejo, iš čejo razli čne pomene, jih prevprašujejo in iz tovrstnih izkušenj ustvarjajo nekaj novega. 4 Gre za parafrazo ve čine ciljev splošne in strokovne gimnazije iz trenutno veljavnega Zakona o gimnazijah. 5 Osem klju čnih kompetenc, ki jih »vsi ljudje potrebujejo za osebno izpopolnitev in razvoj, dejavno državljanstvo, socialno vklju čenost in zaposljivost«, je: »1) sporazumevanje v maternem jeziku, 2) sporazumevanje v tujih jezikih, 3) matemati čna kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji, 4) digi- talna pismenost, 5) u čenje učenja, 6) socialne in državljanske kompetence, 7) samoiniciativnost in podjetnost ter 8) kulturna zavest in izražanje« (Osem ključ- nih kompetenc za vseživljenjsko učenje, 2012: 1). 6 Na to ob na črtovanju izobraževanja ne bi smeli ra čunati, saj lahko vsaka šola (ali u čitelj) tovrstne dejavnosti oblikuje po svojih željah, ki ne gredo nujno v smer srečevanja z umetnostjo.  SLIKA 2: V saka podoba v sebi nosi številne informacije, ki jih vizualno pismeni opazovalec zna in zmore prepoznavati; opazovanje podobe torej ni le gledanje vsebine, temve č pos- tavljanje podobe v kontekst, primerjanje, razmišljanje o ozadju nastanka del, uporabljenih sredstvih ipd. Tega se vse bolj zavedajo tudi umetniki, ki tovrstno tematiko naslavljajo na svojih razstavah. (Fotografi ja je z razstave Johanne Kandl; Material; Kaj slikamo in zakaj, Spodnji Belvedere, 12. september 2019–19. januar 2020) (Foto: Tjaša Plut) VIRI IN LITERATURA ACRL Visual Literacy Competency Standards for Higher Education, American Library Association. Dostopno na: http://www.ala.org/acrl/standards/ visualliteracy (4. 2. 2022). Mitchell, W. J. T. (2009). Slikovna teorija: Eseji o ver- balni in vizualni reprezentaciji. Ljubljana: Študent- ska založba. Osem ključnih kompetenc za vseživljenjsko učenje, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport (2012). Dostopno na: https://skupnost.sio.si/ pluginfile.php/432495/mod_resource/content/0/ Gradivo/Osem_kljucnih_kompetenc.pdf (4. 2. 2022). Predmetnik gimnazija. Dostopno na: http://eportal. mss.edus.si/msswww/programi2018/programi/gim- nazija/gimnazija/posebnidel.htm (4. 2. 2022). Prevodnik, M. (2013). Za (s)likovno-vizualno, ume- tniško in za (o)pismen(je)nost za ustvarjalnost nam gre! Vzgoja in izobraževanje, XLIV/4-5, 17–25. Vizualna pismenost: prvi nacionalni posvet. Dosto- pno na: https://www.cd-cc.si/kultura/literatura-in- humanistika/vizualna-pismenost. Učni načrt: Likovna umetnost (2008). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Učni načrt: Umetnostna zgodovina (2008). Lju- bljana: Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Zakon o gimnazijah (2019). Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo, 68/17, 6/18 – ZIO-1 in 46/19. Nadja Zgonik (2013). Vizualno kot področje spodbu- janja ustvarjalnega mišljenja. Vzgoja in izobraževa- nje, XLIV/4-5, 34–40.