Aleškova butara
Velikonočna slika.                               
V naravi se vse oživlja in vstaja. Pomladanskr dnevi nastopajo, lepi in čarni. Ptički se vračajo iz toplih krajev v naše nanovo zeleneče gozdove. Bitničev breg je zopet ves rožnat in pisan. BingeljČki bingljajo med zeleno travo in medneštetimi pomladanskimi žafrani. Tam zgoraj nad Bitničevim bregom, na obronku Lupar-jevega griča, pa se ponašajo beli zvončki, belobojni kralji mlade vesne. Po Rebru se vije p.otok Leskovec in hiti z nagajivimi valčki v dolino. V grmu čivka ptička, veseleča se zlatega solnca, ki obseva in ožarja vrhovc holmov.
Danes je v kmečkih hišah pomladno življenje med deco. Vežejo se velikono5ne butare. Vsi se pripravljajo na slovesni dan, na cvetno nedeljo. Ni čudno, da se imenuje ta dan — cvetna nedelja! Saj se povsod odpira cvetje in vonja novo življenje. Po dolgočasnih zimskih dneh — zopet rožna pomladl Blažcna sreča se nam seli v srca. Pomladni zrak dihamo, in nova rnoč vstaja v nas. Odšla je otožna starka zima. Zadnji pozdrav ji
   61                                  
je dalo solnce, ki se je uprlo s toplimi žarki ob bregove nizkih gričev in zasijalo po lazih.
Da bi vi vedeli, kako raja srce veselja Šinkovče-vemu Alešku danes na cvetne sobote popoldan! Njegov ded so zlezli z zapečka, ki jim je bil celo zimo naj-prijetnejše počivališče. Na palico oprti stopajo po hiši in pogledujejo zdajinzdaj Aleška, ki niti trenotek ne more biti pri miru. Semintja, gorindoli leta po hiši, kakor bi nečesa iskal.
BMama, kje je cajna, da grem po bršljana in bodičevja? Dajte mi jo, dajte!"
Mati odložijo delo iz rok in odidejo iz sobe. Ravnokar so šivali Jožkovo srajco. Jožka namreč ni doma; je v šoli. Pa se takoj vrnejo mati v hišo.
nTu imaš, Alešek, cajno; vidiš jo. Pazi, da se ti ne izsname ročaj. Toda počakaj Jožka!"
»Oče, ali bo še česa drugega treba za butaro kot bršljana in bodičevja? — Leskove šibe so že tamlc v kotu."
Ded se malo odkašljajo, ker jih tare naduha. Nato odgovore:
,,E, bova že midva tako naredila, da bo butara lepa. Nič ne skrbi preveč, Alešek."
BKajne, oče, moja butara bo najlepša zato, ker mi jo boste vi zvezali."
,,E, bo že, bo že!"
»Koliko boš pa dal očetu plačila, če ti bodo zvezali butaro," se oglasijo mati izza mize.
Alešek pogleda mater in deda. V zadregi je za odgovor. No,. pa mu dedek takoj pomagajo.
,,E, kaj bi tisto," dejo. BZ Aleškom sva prijalelja. Se bova že pobotala, da bo za oba prav."
To je Alešku všeč. Posmehne se nežno in zado-voljno V glavi mu roji polno misli. O, da bi že kmalu prišel Jožek iz šole, želi Aleškovo srce. Ncrad in ne-strpno ga čaka AleŠck. Pusto in neprijetno se rnu zdi to čakanje.
Ded sedejo na klop. Prižgo si dolgo pipo. Alešku pa postaja dolgočasno.
,,Pojdi scm, Alešek," mu reko dcdek in mu na-mignejo s prstom. Alešek gre in sedc na njihovo koieno
  62    
ter gleda goste, dimaste valčke, ki uhajajo iz dedovih ust v zrak in se širijo po sobi. ln kaj se mali AleŠek vsega ne izmisli? —
,,Oče, dajte meni lulo, bom še jaz kadil!" Ded se mu nasmehnejo. Mati pa reko: ,,Glejte,  glejte,   kaj vse pride Alešku  na misel." Seveda  so ded   prepametni,  da bi   mu izpolnili tako neprimerno prošnjo.
V sobo stopi ves zasopel Jožek. Tekel je iz šole, kar je mogel. Ni se dovolj zanesel na AleŠka. ,,Morda me pa Alešek ne bo počakal in bo šel kar sam," si je mislil celo popoldne, dokler je bil v šoli. Zato se je sedaj Aleška toliko bolj razveselil.
nNo, Jožek,  zdaj  pa kar pojdiva,"  reče AleŠek. Jožek  odloži torbico,   vzamc cajno v roke in se pripravi za odhod. Alešek stopi na njegovo stran.
BKajne, oče, takega bršljana, ki ima veliko jagod in je od njih ves črn."
nTakega, da! Dobila ga bosta, hm, tam, kjer so zelo goste smreke. Po bodičevja pa ti pojdi na stnreko, ki si večji, Jožek; Alešek naj pa počaka pod smreko in pobira, kar mu boš nametal z nje. Tako! Sedaj pa pojdita v božjem imenu!'1
nLe pazita, da se vama kaj ne primeri," ju po-svare mati.
Ded so sedeli na stolu in vezali butaro. Mati so šivaii za mizo obleko. Skozi okno je prihajal v sobo solnčni žarek, v njegovem pramenu se je poigraval prah. Ded in mafi sta se pogovarjala o AleŠku in o Jožku. Ded so ju hvalili, mati so ju pa bolj karali kot hvalili.
Tedaj vstopita veselih  obrazov AleSek in Jožek.
,,No, kako pa to, da sta že doma?" ju vprašajo mati.
,,Kaj bi hodila?" se oglasi Jožek. ,,Veste, mama, s Aleškom sva pametno pogodila."
BNo, no, saj imata bršljan in bodičevje," menijo ded. nKje sta ga pa dobila, da sta se vrnila tako hitro."
»To naj pa Alešek povc," pravi Jožek.
MV Brinovčku sva srečala Kajžarjevega Tonefa in Jakca. Poln koš sla imela bršljana in bodičevja. Prašala
   63   
sta naju, kam in po kaj greva. Povedala sva jima. Pa sta rekla: BNikari ne hodita! Saj ga vama midva dava, ko ga imava toliko. Le z nama pojdita domov, pa bo najbolje." ln z Jožkom sva se vrnila. Prihranila sva si trud, ki bi ga tako imela."
»To sta pa pametno napravila."
wMama, prosim, kruha dajte Kajžarjevima, kadar bosta prišla k nam v vas. Poglejte, toliko bršljana sta nama dala,"  kaže Jožek.
,,Obljubila sta, da bosta prišla jutri gledat mojo butaro," se hvali Alešek. ,,Le dajte jima kruha, mama."
(Konec prih.)