Glasilo
Zveze Svobodnih Sindikatov w Slovenije
Minimalna plača od 1. avgusta 72.521 tolarjev
Ekonomsko-socialni svet je na seji to Jedo minimalno plačo povečal za 6,3 od-p°tku - tako zdaj znaša 72.521 tolarjev. n tem je upošteval letos sprejeti zakon 0 Vmimalni plači in usklajevanju plač. življenjske potrebščine so v letošnjem etu dražje za 2,7 odstotka, zaradi česar ^^minimalna plača povečala za 2,3 od-
Minimalna plača seje povečala tudi za-rasti povprečnih plač v predelovalnih javnostih in rasti bruto domačega pro-Jvoda. Povečanje iz tega naslova je 3,9-astotno. Minimalna plača je tako skupaj e^ja za 6,3 odstotka.
Nova minimalna plača velja od l. av-Susta dalje.
Pogovor s Francem Dolarjem, predsednikom Sindikata dejavnosti energetike Slovenije (SDE): Nova ekipa na ministrstvu za gospodarske dejavnosti vzbuja več zaupanja
Stran 5
Razprava o Pokojninskem zakonu se nadaljuje
k državnozborski odbor za delo v času, oh ZaMjučujemo redakcijo, še ni končal ruvnave predloga zakona o pokojnin-v p™1 zavarovanju, ki naj bi po napovedih Urzavnem zbom še ta teden prišel na vrsto D drugo branje. Kakšen bo razplet raz-tetVe v matičnem odboru in kako bo po-kala obravnava v državnem zboru, bo-q° dhko poročali šele v prihodnji številki. ^Poteku razprave poročamo na strani 4.
tifti,Van Šimunič, Javski direktor
Sk./-CT> Pravi’ da u$a pri svojem delu sindikat Povezovati z upravo Pogovor na strani 12 in 13
O zaposlovanju septembra
Program zaposlovanja do leta 2006 bo ekonomsko-socialni svet obravnaval jeseni. To je predlagal minister za delo Tone Rop, člani ESS pa so dodatno zahtevali, naj na septembrski seji pri tej točki sodeluje tudi predsednik vlade Janez Drnovšek. Ker je ta problematika za našo državo še posebej žgoča, lahko pričakujemo, da bo predsednik vlade kaj rekel tudi o tem, kako zmanjšati brezposelnost.
elma
Delavci Elme Črnuče na verjetno zadnji skupni fotografiji
Prekinili stavko in doma čakajo na zadnjo plačo ter likvidacijo podjetja Stran 2 in 3
Jeseni poglobljeno o plačah
Ekonomsko-socialni svet seje na seji to sredo seznanil z analizo gospodarskih gibanj v Sloveniji v letošnjem letu s ciljno projekcijo do leta 2003. Vendar je poročevalka dr. Alenka Kajzer z Urada za makroekonomske analize in razvoj 'pomladansko poročilo’, kot se analiza tudi imenuje, ažurirala z aktualnimi podatki o gospodarskih gibanjih in ocenami ter pričakovanji. Na kratko: gospodarska gibanja pri nas in v svetu niso tako ugodna, kot je sprva kazalo, vendar bo zaradi ugodnejših napovedi gospodarske rasti pri naših najpomembnejših partnericah v drugi polovici leta in zaradi umiritve kriznih žarišč verjetno še mogoče doseči načrtovano stopnjo gospodarske rasti.
Člani ekonomsko-socialnega sveta iz vrst delodajalcev, še posebej pa iz sindikatov, s poročilom niso bili preveč zadovoljni. Prvi so menili, da prihaja v javnost prepozno, z zastarelimi podatki in ocenami prihodnjih gospodarskih gibanj. Opozorili pa so tudi na pešajočo konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Sindikalisti pa so bili zaskrbljeni predvsem zaradi možnih posledic, kijih bodo svetovna gospodarska gibanja imela na slovensko gospodarstvo. Zlasti Brane Mišičje opozoril na nekatera kritična vprašanja, kot j e sorazmerno velik plačilni primanjkljaj v prvi polovici letošnjega leta, mnogo nižjo gospodar-
sko rast v prvih letošnjih mesecih kot v lanskem letu, na politiko Slovenske razvojne družbe, ki se razlikuje od vladine, in posebej na ponovno pojavljanje neugodne strukture plač v gospodarstvu. O plačah in plačni politiki seje potem večinoma vrtela razprava, pri čemer so sindikati opozarjali na zaostajanje plač v gospodarstvu in pretirano rast v negospodarstvu (čeprav vseh delavcev v javnem sektorju v ta koš ni mogoče dati), predstavniki delodajalcev pa so opozarjali na potrebo po takšnem gibanju plač, ki bo omogočalo tudi gospodarski razvoj. Soglasno je bil sprejet predlog Dušana Semoliča, naj bi na ekonomsko-socialnem svetu septembra razpravljali o gibanju plač in plačni politiki na osnovi pridobljenih realnih podatkov.
Eekonomsko-socialni svet je razpravljal še o minimalni plači, na prvo jesensko zasedanje pa preložil razpravo o zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o zavarovalništvu. Vzrok je poletni čas, v katerem sindikati ne zmorejo zbrati dovolj članov svojih organov (ki so jih delodajalci pač prav zdaj poslali na dopust, kot je duhovito pripomnil eden izmed predstavnikov sindikatov) za potrditev sklepov strokovne skupine. Ta razlog za preložitev so sprejeli, čeprav neradi, tudi predstavniki delodajalcev.
B. R.
Maribor d. d. v okviru družbe po-oblaščenke, ker je to naša pravica, ki je ne bomo pustili kratiti.
VI.	Z ozirom na izrazito negativne izkušnje s prejšnjo upravo poslovnega sistema Merinka, ki je kršila naše osnovne delavske pravice, ne bomo dopustili zamenjave sedanje uprave poslovnega sistema Merinka z nobeno novo upravo, vse dokler bodo spoštovane naše osnovne delavske pravice.
VII.	Izvršni odbori sindikatov podjetij poslovnega sistema Merinka zahtevamo, naj se naši zaključki objavijo v časniku Večer, Delo in Nova Delavska enotnost, da bi javnosti prikazali pravo plat medalje ter razkrinkali hudobije in revanšizem tistih, ki nam hočejo škodovati.
Stanka Brumec, predsednica izvršnega odbora sindikata Merinka Tkanina d. o. o.
Silva Kegl, predsednica izvršnega odbora sindikata podjetja Merinka Meri-kop d. o. o. - invalidski oddelek Janko Zakelšek, predsednik izvršnega odbora sindikata podjetja Merinka Merikop d. o. o. - strokovne službe
pm
Z združenjem našli skupni jezik
V časopisu Nova Delavska enotnost številka 25, z dne 1. 7. 1999je bil objavljen članek z naslovom Z ZDRUŽENJEM SMO NAŠLI SKUPNI JEZIK, katerega vsebina se navezuje na delovni razgovor predstavnikov Sindikata delavcev trgovine Slovenije in predstavnic Združenja trgovine, kije bil 23. 6. 1999 na Gospodarski zbornici Slovenije.
Glede obratovalnega časa je Združenje za trgovino zavzelo naslednja stališča: Delovnopravna zakonodaja, predvsem pa Kolektivna pogodba dejavnosti trgovine Slovenije, nudi delavcem v trgovini določeno raven pravic, od delodajalcev pa zahteva spoštovanje obveznosti. Da prihaja v praksi do nespoštovanja in kršenja predpisanih obveznosti, o tem Združenje za trgovino ne dvomi. Nadzor nad izvajanjem predpisane delovnopravne zakonodaje je v pristojnosti delovnega inšpektorata. Delov-
ni inšpektor kršitelje lahko sankcionira, saj ima zato podlago v veljavni zakonodaji. Zakaj je nadzor pomanjkljiv oziroma neučinkovit, je vprašanje, ki bi ga bilo potrebno nasloviti na pristojne inšpekcijske službe.
Pravilnik o obratovalnem času prodajaln je delovni čas v trgovini liberaliziral. Lokalne skupnosti so pridobile pristojnost odločanja glede dolžine obratovalnega časa. Izdajanje odločb o obratovalnem času ne izhaja iz strokovnih podlag in ekonomskih potreb lokalnih skupnosti, pač pa zgolj iz želja trgovskih podjetij. Tak pristop vodi k ekonomskemu izčrpavanju organizirane trgovine, ki se zaradi ohranjanja konkurenčnosti mora prilagajati obratovalnemu času ostalih trgovskih subjektov.
Da bi zagotovili večji red na tem področju, je potrebno poostriti nadzor in postopati v skladu z obstoječo delovnopravno zakonodajo, saj ta zagotavlja delavcem izplačilo dodatkov za posebne obremenitve (delo v neugodnem delovnem času, nočno delo, prazniki). Dosledno izplačevanje dodatkov za posebne obremenitve pa pomeni s stroškovnega vidika dodatno obremenitev za delodajalca, ki ima za posledico manjšo ekonomičnost poslovanja in s tem vpliv na rentabilnost poslovanja. Glede na vaše trditve je moč sklepati, da na tem področju prihaja do stalnih kršitev, saj v nasprotnem primeru delodajalci ne bi imeli tolikšnega interesa za opravljanje dejavnosti v času, ki je za delavca manj ugoden.
Upoštevati je potrebno, da omejevanje obratovalnega časa lahko vodi tudi do kršenja temeljne ustavne pravice, in sicer pravice do dela. Tudi v ostalih državah Evropske unije se obratovalni čas liberalizira in prilagaja spremenjenim navadam potrošnikov.
Po mnenju Združenja za trgovino bi veliko učinkoviteje deloval poostren nadzor nad spoštovanjem pravic delavcev, določenih s Kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine, kot pa administrativno omejevanje obratovalnega časa.
Združenje za trgovino se bo aktivno vključilo v oceno izvajanja pravilnika o obratovalnem času prodajaln, če bo sprejeta pobuda o obravnavi le-tega na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj.
Enrika Germ Metlika,
sekretarka združenja trgovine pri GZS
PREJELI
SMO
Napoved sindikalnega boja zoper vse, ki ogrožajo Merinko in varnost zaposlenih
Izvršni odbori sindikatov podjetij, vsi s sedežem na Žitni ulici 12, Maribor, in sicer Merinka-Tkanina d. o. o., Merinka-Meri-kop d. o. o. - invalidski oddelek in Merinka-Merikop d. o. o. -strokovne službe, smo 19. 7.1999 obravnavali propagando v medijih zoper poslovni sistem Merinka in predsednico njene uprave Danico Voglar Štic in v zvezi s tem sprejeli tele zaključke:
I.	Izvršni odbori sindikatov podjetij najodločneje obsojamo vse neresnične, netočne in zlonamerne informacije o poslovnem sistemu Merinka in njegovi upravi ter se od njih odločno ograjujemo.
II.	Te informacije škodujejo poslovnemu sistemu Merinka in njegovi upravi in izrazito negativno vplivajo na poslovanje. Te informacije ogrožajo 300 delovnih mest, ki zagotavljajo socialno in materialno varnost 300 delavcem in še najmanj trikrat toliko članom njihovih družin. Te informacije so plod maščevalnosti tistih, ki za poslovni sistem Merinka že zdavnaj niso več videli perspektive, zaradi česar so morali iz. njega prisilno oditi, sedaj pa želijo njegov propad.
III.	Upravi Merinke dajemo vso podporo, da vztraja v svojih prizadevanjih za obstoj poslovnega sistema. Ob spoštovanju zakonov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov ne bomo dovolili, da bi se tisti, ki so še pred nedavnim teptali naše osnovne delavske pravice in nas poniževali ter zaničevali, vrnili v poslovni sistem Merinka.
IV.	Upravi poslovnega sistema Merinka gre priznanje za uspešno prodajo še neprodanih najemnih stanovanj. Prizmnje zasluži tudi za pogodbe z najemniki z neprofitno najemnino, s pravico prenašanja najema na družinske člane, ker gre za starejša stanovanja, večina jih je v stari avstro-ogrski kasarni.
V.	Vztrajamo pri naši zahtevi, da se čimprej dokonča postopek za organizirano združevanje in povezovanje malih delničarjev Merinke
Delavci Elme stavkali za majsko plačo
Delavci Elme Črnuče j|0 stavko zahtevajo izp|a plač za maj. Vodstvo podjetja in največji lastnik jih prepričujeta! naj prej opravijo . nekakšen popis mater in osnovnih sredstev Rovvente. Pogovor s predsednikom stavkovnega odbora m ^ direktorjem je pokaza i je med obojimi . nepremostljiv prepadi, temelječ na nezaupanj jj Zaradi tega in tudi zar neupešnega poteka prisilne poravnave Je ...g sodišču že vložen P1* za uvedbo stečajnega postopka.
J*jj
Na pogovor v Elmo smo o po posvetu z Valterjem Zave ■ sekretarjem območne organ17 ,j je SKEI. Ta nas je “opremil. ^ z dvema papirjema. Prvcguj6 vidacijski upravitelj Igor poslal predsedniku likvidacij^ senata Škržetu. V njem med gim piše, da dolžnik v postopka g^ silne poravnave (gre za Elmo) n> q vršil sklepa poravnalnega scna . pripravi načrta finančne reorg zacije. Dolžnik po Bončino J •	•	. • •_____uanul P
mnenju ne izpolnjuje nobenih gojev za sklenitev prisilne P°r^. nave. Ker so glavni kupci odp° :e dali sodelovanje z dolžnikom, s ^ med prisilno poravnavo fman
stanje Elme še poslabšalo. v.
Ker za nadaljevanje P°stv1(l
•	* iiožn(:
prisilne poravnave ni več mol sti, predlaga Bončina likvidac j i	.	•	„l)st0pt'.
skemu senatu, naj ustavi PoSt<$ prisilne poravnave in obenem ne stečajni postopek nad E 1 Bončina še omenja, daje Ba „ Triglav (eden od upnikov) to P . lagala že pred uvedbo postop prisilne poravnave. .
Drugo listino je Pavel l>,r } naj večji (40-odstotni) lastnik, . slovil delavcem Elme. Piše,
izplačilo majskih plač mogoč^.
če bodo Rovventi odposlana.)
njena orodja in polizdelki, - . je Rovventa pripravljena odkuP Nemško podjetje je seznani6*^ tem, da bo predlog za uvedbo -čaja verjetno v kratkem sPr5|j zato pogojuje plačilo z iz.roci ^ orodij, ki so njena last. Če b0^ izpolnila to zahtevo, bo ita takoj nakazala dolg0'
ma vventa
iT! l?TTT,'"T^rl ki ie bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predse^. ' ".V7 v t El it- »d ! vi 11V/T1 ZSSS, Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 310-760 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232.	.
inar urednikTomaž Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 . Tisk: DeloTČAd.d., Dunajska 5, Ljubljana • Minist za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408-5569
esek, ki bo lahko uporabljen za izplačilo s^h plač še pred uvedbo stečaja. Če bo l®^aj Elme uveden pred plačilom Rowcnte, Ij se*e od stečajnega upravitelja odvisno, kdaj \eh aVcem ka.i izplačal iz stečajne mase. To i lahko zgodilo šele po nekaj mesecih, kar ,!ayce ne bo ugodno. Ker je Rovventa pri-avljena odkupiti tudi polizdelke, vendar le lauPaJ z orodji, bi to omogočilo tudi izplači-Prnč do začetka stečajnega postopka, .faradi vsega tega je Pirnat delavcem pred-naj dogovor z Rowento uresničijo in od-tn L-i0 zahtevano blago. S tem bi po Pirna-,QVla besedah ujeli še zadnji vlak za izplači-njajske plače pred začetkom stečaja. Oboroženi” s temi pismi smo se najprej A.as'b pri predsedniku stavkovnega odboji ranetu Radosavljeviču. Svoje videnje po-
teka d.
ll^-°8odkov nam je razložil takole: če . jun'Ja smo zahtevali izplačilo pla-; Za 'naj. Kasneje smo se sestali z direktor-u1”’ kije želel, naj s stavko nekoliko poča-Čar*0' Pred stavko naj bi namreč dokon-naročilo za Rowento (2600 likalnikov in sušilnih havb). Na zboru, bilje 28. juni-
Ja. so
zaposleni ta predlog direktorja spreje-
no zahtevo, gre le za majsko plačo, mogoče rešiti v nekaj dneh.
S Pirnatom, Turnškom in Valterjem Zav-cem smo se sestali še 16. julija. Dogovora ni bilo, saj smo vsi vztrajali pri svojem.” Odločitev o nadaljevanju stavke je naslednji dan potrdil tudi zbor zaposlenih. Zbor je zahteval tudi odgovornost članov nadzornega sveta. Poleg že prej omenjenega Pavla Pirnata so v njem še Alojz Pirnat, Tatjana Rupelj, Janko Homar, Zoran Petrič in Emil Vižintin (predstavnik delavcev). Po Radosavljevičevih besedah se nadzorni svet ni sestal niti enkrat.
Predsednik stavkovnega odbora nam je še povedal, daje bilo plačilo lanskega regresa za letni dopust vključeno v prisilno poravnavo. Po programu prisilne poravnave so se delavci odpovedali tudi razliki do polnih plač od februarja letos dalje.
Dokler so bile plače v Elmi normalne, niso bile nižje od z zakonom določenih minimalnih plač. Po zmanjšanju plač na raven zajamčenihč, pa je po Radosavljevičevih besedah podjetje moralo najni-
Andrej Turnšek, direktor, je v Elmo prišel marca lani. Delavci ga niso preveč cenili, bolj so računali na Pavla Pirnata, večinskega lastnika. Ta je še januarja za našo revijo izjavljal, da vidi možnost uspeha prisilne poravnave. V šestih mesecih se je očitno veliko spremenilo, saj upravitelju prisilne poravnave ni uspelo narediti niti načrta finančne reorganizacije.
Brane Radosavljevič, predsednik stavkovnega odbora Elme, pravi, da bi denar od plačila dobav za Ro-ivento zadoščal za izplačilo majske plače, vendar vodstvo podjetja denarja ni dovolj odločno zahtevalo.
Elma bo verjetno kmalu likvidirana
ilAf01' Je bilo le pet (jie^žencev. Poleg vtektorjaje ta dogodi P?dpisal tudi Pa-; .'mat. V zameno
m,	lektor obljubil iz->1 s 0 majske plače Hajk Julij- Ker plače ; ,.adan nismo pre-d *’ smo naslednji T" začeli stavkati. Dr rat je Pirnat klical . dstavnika sindika-JWSS (v Elmi de-Skc3 ^Va sindikata, AbI in KNSS, oba
Približno enako vj/j^na) in zagoto-
n,	v.da bodo plače na $1m meunih že naciji dan. Ker se to
zgodile), smo v poiti** *2jJuiij.a’
UkaiS:, nadaljevali-
Delavci Elme, od nekdanjih več kot 1000 jih je ostalo le še manj kot 100, na verjetno eni zadnjih fotografij pred ostankom velikih poslovnih objektov njihove tovarne. Na večini stavb in hal je že mogoče videti napise drugih firm. Ali je pri tem šlo tudi za oškodovanje nekdanjega velikega družbenega premoženja, lahko le ugibamo.
Vj,.alnike in havbe za Rowento smo izgoto-d- ln odpremili prej. Prepričani smo bili, da p)to daje vso pravico do izplačila plač.
)2 !rnat in direktor Andrej Turnšek sta bila (julija na obisku v Rowenti v Offenbachu, p: Sadne je upravitelj prisilne poravnave na-jnal predlog za uvedbo stečaja. Ze naslednjega ž sta direktor in naj večji lastnik prišla k nam tjp v° zahtevo, naj sestavimo seznam Rowen-eSa orodja in materiala za proizvodnjo. S tem k 'smo strinjali, saj vemo, da so orodja res % Rutina, material pa je naš. Material je po t|^'u ocenah vreden kar 120.(MK) mark. Za vse Le Plače skupaj s prispevki pa Elma potre-*\iuK- 0sem milijonov tolarjev. Po našem mne-br “i Rowenta dobavljeno blago lahko plačala "ek Postavljanja pogojev, saj smo bili pri njej ijpA) časa v plusu kar za 94.(KK) mark. Zakaj kviVa plačila brez pogojevanj ni zahtevala, de-c' ne vemo. Verjamemo pa, da je stavkov-
Elmini delavci doma čakajo na plačo in stečaj
Elmo smo obiskali prejšnji četrtek, že naslednjega dne pa je med stavkajočimi delavci in šefi le prišlo do dogovora. Delavci so odpremili blago za Rowento. V zameno za to bodo doma čakali na majsko plačo in uvedbo stečaja. Stavka je torej vsaj začasno prekinjena.
žjim plačam še nekaj dodajati.
Na naše vprašanje, ali se v podjetju kaj govori o možnosti obnovitve proizvodnje v nekem drugem organizacijskem okviru, je Radosavljevič odgovoril, da ni slišal ničesar. Ker je večina delavcev starih 40 ali še več let, bodo drugo delo zelo težko dobili. Povrh ima veliko zaposlenih zelo nizko izobrazbo, večina le osnovno šolo.
V Elmi je tudi precej invalidov, za katere niso uspeli ustanoviti invalidskega podjetja.
Po pogovoru s predsednikom stavkovnega odbora smo za mnenje o možnosti izhoda iz pat položaja vprašali še direktorja Andreja TTirnška. Najprej je povedal, da šef Rovven-te zagotavlja plačilo s pogojem, da bo blago zanjo naloženo. Poleg polproizvodov v vrednosti 12 milijonov tolarjev naj bi nemška firma bila pripravljena odkupiti še za pet milijonov polizdelkov drugih dobaviteljev.
Po programu prisilne poravnave je bila Elma novembra lani zadolžena za 642 milijonov tolarjev, njeno premoženje pa je bilo takrat ocenjeno na 390 milijonov. Zadolženost seje letos še povečala. Do tega je prišlo zaradi bistveno zmanjšanih naročil tako Rovvente kot Boscha. Slednji je likalnike naročil na Češkem.
Zaradi premajhnih naročil je bilo finančno poslovanje podjetja moteno, kar so reševali z dodatnimi ukrepi. Upniki, ki so sprva podprli konverzijo svojih terjatev v lastniške deleže, se s povečevanjem zadolženosti niso strinjali. Privilegirani upniki so napovedali vnovčenje svojih hipotek na Elmino premoženje. Triglav banka je Elmo prijavila v svojem stečajnem postopku.
Turnšek upa, da bo do uvedbe stečaja prišlo čimprej. O možnostih, da bi proizvodnjo likalnikov organiziralo drugo podjetje, tudi Turnšek ne ve ničesar. Pri njem pa so že bili nekateri podjetniki, ki bi po odhodu delavcev na zavod prevzeli nekatere. Koliko ni hotel povedati, češ da bi to zaposlene še dodatno vznemirilo. Sedanji položaj je zanj agonija. Na našo željo, naj komentira nezmožnost dogovora s stavkovnim odborom, je povedal le, da delavci več ne verjamejo nikomur. Poskušal jih je prepričati, naj popustijo, vendar... Ker je vsako njegovo besedo mogoče razumeti narobe, raje ne pove ničesar. Ko pa smo ga vprašali, ali se bo tudi sam prijavil na zavodu, je odgovoril, daje doma nekje na Kozjanskem, kjer bo skrbel za svoj vinograd.
Franček Kavčič

Druga obravnava predloga reformnega zakona
Različna tolmačenja dogovora o pokojninski reformi
Poslanci matičnega državnozborskega odbora so začeli drugo obravnavo predloga reformnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, da bi s tem omogočili njegovo obravnavo na državnem zboru že na julijski seji. Poslance čaka izredno naporno delo, saj se morajo prebiti skozi 417 členov predloga zakona ter desetine zahtevnih amandmajev, ki so jih pripravili v vladi in poslanskih skupinah. Nekaj predlogov amandmajev smo pripravili tudi socialni partnerji. Zasedanje odbora zato poteka v nadaljevanjih do začetka seje državnega zbora. Predstavniki ZSSS se vseh zasedanj aktivno udeležujemo.
Poslanci so spregledali, da so socialni partnerji z vlado sklepali dogovor o pokojninski reformi pod pritiskom stališč državnega zbora ob prvi obravnavi predloga reformnega zakona. Ta stališča so pokazala, da bo državni zbor podprl še tako ostro reformo. Socialni partnerji so zato izpoga-jali dogovor, kije to reformo omilil v nekaterih ključnih točkah. Na zahtevo predsedstva ZSSS pa je bilo v dogovoru jasno zapisano, da podpisniki dogovora ne prevzemamo odgovornost za ostali del reforme. Pridržali smo si pravico, da pripravimo predloge amandmajev na vse določbe predloga zakona, ki niso zajete v dogovoru.
Dosedanja razprava je pokazala, da vlada poslance ni popolno seznanila z vsebino dogovora o pokojninski reformi, ki so ga podpisali socialni partnerji in vlada. Poslanci so dogovoru pripisovali tudi rešitve v predlogu zakona, ki sploh niso bile vključene v vladni dogovor s socialnimi partnerji. Tako so bili poslanci prepričani, da vlada v predlog zakona za drugo obravnavo ni vključila določila o uvedbi drugega obveznega naložbenega stebra pokojninskega zavarovanja, ker da smo to zahtevali socialni partnerji v dogovoru. Dogovor v resnici drugega stebra niti ne omenja, saj ga v predlogu zakona sploh ni. Iz pojasnil predstavnikov vlade je postalo jasno, da vlada ocenjuje, da bi proračun le stežka pokril izpad v pokojninski blagajni, če bi se del prispevkov za obvezno pokojninsko zavarovanje preusmeril na osebne račune v drugem obveznem stebru. Predstavniki vlade so tudi poročali o težavah zaradi uvedbe drugega stebra v madžarskem pokojninskem sistemu. Nekateri poslanci so presenečeno ugotovili, da seje torej vlada samostojno odločila proti
drugemu obveznemu stebru, ki ga je tako vneto zagovarjala v predlogu bele knjige o pokojninski reformi.
Kljub temu je treba omeniti, da se zdi poslancem pomembno, da so idejo o drugem stebru očitno zelo dobro sprejeli študentje obeh slovenskih univerz. Za opozicijske poslance je to znak, da mlada generacija, ki bo kmalu aktivna generacija v medgeneracijski pogodbi pokojninskega zavarovanja, išče lastno socialno varnost na starost tudi v uvedbi naložbenega pokojninskega stebra.
Izvršni odbor predsedstva Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na predlog reformnega zakona za drugo obravnavo za poslance pripravil nekaj predlogov amandmajev. Poleg predlogov amandmajev v zvezi z reformo invalidskega zavarovanja gre za predloge amandmajev, ki so pomembni za vsebinsko pravilno povzemanje podpisanega dogovora o pokojninski reformi med vlado in socialnimi partnerji. Predlogi amandmajev so bili potrebni, ker vlada nekatera določila dogovora o pokojninski reformi tolmači drugače kot Zveza svobodnih sindikatov Slovenije. Zal so vladno tolmačenje (na primer o načinu seštevanja malusov in bonusov) na delovnem sestanku podprli tudi predstavniki vseh drugih podpisnikov dogovora! Zato izvršnemu odboru predsedstva ZSSS ni preostalo nič drugega, kot priprava predlogov amandmajev za sejo matičnega državnozborskega odbora.
Kljub temu, daje vlada povzela dogovor v predlog zakona, se je naknadno izkazalo, da vlada zagovarja drugačno metodo seštevanja malusov zaradi upokojitve pred polno starostjo. Tako bi naj večji možni seštevek malusov za moškega, ki bi se pri 58. letu starosti upokojil s polno pokojnin-
sko dobo (ne pa tudi s polno delovno dobo), po vladni metodi znašal skupaj 18 %, po metodi ZSSS pa le 12 %. Vlada trdi, da se moškemu, ki se upokoji pri 58. letu starosti, za vseh 60 mesecev pred dopolnitvijo polne starosti 63 let obračuna maluse po 0,3 % na mesec. Po metodi ZSSS pa se malus 0,3 % obračuna zgolj za prvih 12 mesecev, za vsakih naslednjih 12 mesecev po 0,25 %, po 0,2 %, po 0,15 % in po 0,1 %. Pri odločanju, kdo ima prav, so koalicijski poslanci glasovali tako, kot so jim je svetoval minister Anton Rop. In to kljub temu, da so nekateri opozicijski poslanci (ZLSD in SKD) opozarjali na nelogičnost, da veljata različni metodi seštevanja za maluse in za bonuse! Poslanci političnih strank koalicije imajo namreč večino ne le v državnem zboru ampak tudi v matičnem državnozborskem odboru za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. In ti poslanci praviloma glasujejo samo za predloge amandmajev, ki jih podpre minister za delo.
Poslanec Združene liste socialnih demokratov Bojan Kontič je kot svoje povzel predloge amandmajev ZSSS v zvezi z odmero invalidske pokojnine in nadomestil plače novim delovnim invalidom. Poslanci so potrdili njegov amandma, ki pri odmeri invalidske pokojnine odpravlja maluse zaradi nedoseganja polne starosti. Zelo pomemben amandma, ki gaje vlada na srečo podprla! Zaradi tega amandmaja bodo delovni invalidi, ki bodo po reformi to postali zaradi bolezni in poškodbe z vzrokom izven dela, med drugim deležni tudi precej višje odmere nadomestil plače.
Invalidska pokojnina bo namreč v skladu s predlogi vlade osnova za odmero tudi denarnih nadomestil plače delovnim invalidom, ki še delajo. Vedeti je treba, da so denarna nadomestila pla-
če po sedanjem zakonu odmef) na od pokojninske osnove, h' P je bistveno višja od invalidske po kojnine. Nadomestitev pokoj n ske osnove z invalidsko P°^°inl bo avtomatično ostro znižala ven nadomestil plače, ki naj bi lovnim invalidom, ki bodo to P stali po reformi, nadomestila pad dohodka na račun invalj sti. ZSSS (in z njo tudi poslan«
i ostane osnova za odmero amestil delovnim invalidom-In kaj je vlada v zvezi z dena mi nadomestili delovnih in dov podprla namesto zgaram obrazložitev sprejet s nandmaja, ki so ga v sodelo . u z vlado pripravili koalicij-Dslanci Liberalne demokra J lovenije: “Denarna nadome po predlogu zakona, še bo J F d vladnih amandmajih se pr . no znižuieio. Tolikšno ZHiZ J
lcev. Zlasti koahc asujejo povsem v s dnimi stališči. .|0
e tega članka še m D ^ glasovanje P°sl

Vse to pomeni, da je SDE dosegel svoje cilje?
Dolar: “Tega ne morem reči, saj smo zahtevali, da sev času veljavnosti sedanje družbeniške pogodbe sprejmejo dokončne rešitve o posodobitvi rafinerije in sanaciji podjetja. Ker se to ni zgodilo, ne moremo biti povsem zadovoljni. Vsem vladinim potezam bomo sledili z veliko mero opreznosti.”
Druga točka vaše seje bo reševanje položaja v Zasavju, nastalega po propadu programa za izgradnjo TET 3. Kaj lahko rečete za vladin predlog zakona m dogajanje v državnem zboru?
Pogovor s Francem Dolarjem, predsednikom SDE
Nova ekipa na ministrstvu za gospodarske dejavnosti vzbuja več zaupanja
Pj^dsednikom SDE, v katerega se povezujejo zaposleni iz ektrogospodarstva, premogovništva in še nekaterih vej energetske-9ospodarstva, smo se pogovarjali o najbolj žgočih problemih tega 'odikata. Čeprav ima sindikat kar precej problemov, je Franc Dolar enil, da nova ekipa na ministrstvu za gospodarske dejavnosti vzbuja Panje, da bo probleme mogoče reševati z dogovorom.
v°dstvo SDE naredilo še pred odhodom na dopust?
vid 0 ar:.“Se pred koncem tega meseca je pred-ena seja predsedstva SDE, na kateri bomo go-(jnn 1 0 reševanju Nafte Lendava. Druga točka T, Vne8a reda bo namenjena perspektivi Rudnika ne “vlie Hrastnik in tamkajšnje termoelektrarni tovorili bomo tudi o energetskem zakonu, ob ° v davnem zboru kmalu dočakal drugo : ravnavo. Nekakšna dežurna tema pa bo zaostaja* v energetiki za plačami v gospodarje začnemo pri slednji, za kaj pravzaprav j”6' kaj hoče vaš sindikat?
. olar: “Ko plače v naših dejavnostih primer-I 0 s povprečjem plač, ugotavljamo, da naše tre- zaostajajo, ker druge plače naraščajo hi-! -*e kot naše. Če ne bomo naredili ničesar, bo ^Majanje naših plač razlike še povečalo. Naš in e’ c!a d* razmerja med plačami v energetiki nj Vlern' drugimi plačami ostala na evropski rav-3fi 80 energetiki tam plačani naprimer okoli jtotkov boljše kot drugi, naj bi bilo tako 01 v Sloveniji.
?a Prvo točko seje predsedstva ste uoiočili reševanje Nafte Lendava, tudi seja o vtem kraju v Pomurju. Kakšne °*ultate ste dosegli z dosedanjimi aktivnostmi, kaj boste še poskušali? v °*ar: “Na dogajanja smo do sestanka z no-ri ni'nistrico za gospodarske dejavnosti Teo Petin f v a*' ze*° rezervirano. Pogovor z ministrico rzavnim sekretarjem za energetiko Rober-^ Golobom je v nas vzbudil dobre občutke.” se je spremenilo?
Žel' ° 3r: ' dobili smo občutek, da na ministrstvu se h° s'ndikat imeti za partnerja. Dogovorili smo I ’da se bomo sestajali enkrat mesečno. Pravi-... aa d° pogovor na ravni državnega sekretarji K° bodo na dnevnem redu težja vprašanja, pa b| Sodelovala tudi ministrica. O vseh perečih pro-l(0ertlih v Nafti, RTH, vsebini energetskega zanj .?a se bomo pogovarjali tudi neposredno z mi-ya ,riC0' Z novo ekipo na našem ministrstvu smo ža °V°*jn'’ sajso se razmere izboljšale. Nov dr-j. a' sekretarje izbral tudi sodobnejši pristop "-sevanju problematike." fako ocenjujete vladine sklepe v zvezi z ^afto Lendava?
t()o °*ai": “Čeprav so vladini sklepi objavljeni,
^ !|arn nekatere ponoviti, saj so ti sklepi za naš ^oikut korektni. To velja zlasti za sklep, po ka-oQ ,dl bo ministrstvo takoj pripravilo novo poti bo med vlado in Petrolom za to podjetje, seči Ja se namreč izteče konec avgusta. Nova povij ba bo v prehodnem obdobju takoj zagoto-bo® °dl°g plačila zapadlih terjatev. Omogočila . *U(b jamstva za najetje kreditov za obratna ljai slVa v sedanji višini. Nova pogodba bo ve-d a Jo sklenitve nove dmžbeniške pogodbe, ven-itin n;,id'je dve leti. V tem času bo prišlo do spre-SK.^be lastniške sestave, tako da bo država po-s a večinski lastnik. To pomeni, da bo Petrol pJ® zadolžitev predal državi. Vladini sklepi so jbni tudi zaradi tega, ker predvidevajo iska-strateškega partnerja. Le takšen partner bo podjetju iz Lendave lahko zagotovil dolino stabilnost poslovanja.”
Kakšni pa so pogledi SDE na predlog energetskega zakona, o katerem ste se prejšnji teden pogovarjali z državnim sekretarjem?
Dolar: “Te problematike smo se lotili zelo štu-diozno, pomaga nam tudi dr. Franci Križanič z ekonomskega inštituta pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Zakon bo uredil zelo zahtevno problematiko, za drugo branje v državnem zboru je vloženih kar 200 amandmajev. Bojim se, da so pri različnih pogledih na nekatere rešitve v tem zakonu v ozadju tudi politični interesi. Tudi ta zakon je zaradi različno obarvanih političnih interesov lahko v začaranem krogu, iz katerega ni videti izhoda.”
Prejšnji teden ste se srečali tudi s predstavniki mednarodnih sindikalnih central. O čem ste se pogovarjali? Kaj so vas poučili?
Dolar: “Ugotovili smo, daje vlada pogajalska izhodišča za priključitev Evropski uniji pri-
Franc Dolar, predsednik SDE, prvi predsednik sindikata, ki se je lahko pogovarjal z ministrico za gospodarske dejavnosti.
Dolar: “Najprej želim izraziti razočaranje nad strankami. Te so najprej zrušile projekt izgradnje TET 3, sedaj, ko je vlada vložila za nas sprejemljiv predlog zakona o sanaciji Zasavja..., pa se po našem mnenju zgodba ponavlja. Prepričani smo, da ima vlada mandat zaradi tega, ker predstavlja parlamentarno večino. Pri problematiki Zasavja pa vse kaže, da vlada večine nima. Če naj bi bil predlagani zakon sprejet, bo vsaj ena od strank morala spremeniti svoja stališča. Prav zaradi tega je SDE vse stranke pozval, naj za Zasavje začnejo iskati pozitivne rešitve."
pravila brez našega sodelovanja. Zaradi tega smo zelo razočarani. Prek ICEM in drugih mednarodnih sindikalnih central bi SDE lahko zavrl ali vsaj močno upočasnil proces priključevanja Evropski uniji. Ker smo na pogovoru z državnim sekretarjem razčistili nekaj vprašanj, tega ne bomo naredili, vsaj zaenkrat. Prek mednarodnih central bomo intervenirali le, če naše sodelovanje z ministrstvom ne bo dalo sadov.”
In na kaj so vas kolegi iz Evrope še opozorili?
Dolar: “Zlasti na to, da so se pri reformah v energetiki v državah članicah Evropske unije dogajale tudi neumnosti. Tako so bile nekatere stranske dejavnosti privatizirane, ne da bi se funkcioniranje sistema izboljšalo. Tudi pri nas je že bila narejena takšna napaka, kije botrovala temu, da daljnovode lahko gradijo tudi nestrokovnjaki. Prepričani smo, da delavci, zaposleni v energetskih podjetjih, boljše skrbijo za vzdrževanje energetskih objektov kot delavci zunanjih služb. Neumnosti so seje pri nas zgodile tudi pri oddajanju nekaterih drugih stranskih dejavnosti (priprava hrane, čiščenje prostorov)”
Ali strah pred nevarnostjo izgube delovnih mest najbolj vpliva na stališča SDE o energetskem zakonu?
Dolar: ‘Ta strah je res velik, saj bi zakon lahko povzročil izgubo več tisočev delovnih mesi. Če bo predlagani zakon o sanaciji Zasavja sprejet in uresničen, bo nevarnost izgube delovnih mest v energetiki in premogovništvu precej manjša. Naši člani bodo imeli veliko manj problemov.”
Kaj še pripravljate za jesen?
Dolar: “Septembra bomo v Mariboru gostitelji konference držav višegrajske skupine. Na dnevnem redu te konference bodo zlasti vprašanja kolektivnih pogajanj, pravice do stavke in vključevanja v Evropsko unijo.”
Franček Kavčič
Z Jožetom Korparjem smo se pogovarjali o prvih vtisih, ko je štorsko železarno kupila švedska lnexa. Po njegovem mnenju je s tem dejanjem uresničen cilj tega sindikata, ki je že pet let navijal za tega partnerja. Najpomembneje je, da bodo vsi delavci obdržali delo, tudi šefom se zaenkrat še ne tresejo stolčki.
Jože Korpar

omenil tudi to, da od naše države Pr'^a^pj jo elektriko po evropski ceni, za kar si 8 že dalj časa prizadeva.”	,
SKEI je s švedskim prevzemom Jekla segel svoj cilj v celoti. Kako pa bo novo ništvo vplivalo na okolje? “Ce merite na ^ ravovarstvene zadeve, je bojazen odveč, pa mislite na Kozjansko, kjer je nezapos nost več kot 20-odstotna, je to lahko le P tivno. Prevzem lastništva namreč pomeni o^, nitev delovnih mest, mogoče bo čas prin 1 še nova. Za naše območje je Inexin nakup P
VOKakšneniodo naslednje poteze SKEIJ '*r dosedaj sveta delavcev nismo imeli, bo J gova ustanovitev ena od prioritetnih nalog'
Pogovor z Jožetom Korparjem, predsednikom SKEI v lnexi (prej Jeklo) Štore
Prvi vtisi o novem lastniku so ugodni
V bivšem Jeklu, ki je, potem ko gaje kupila švedska Inexa, prevzel tudi novo ime, je SKEI naj večji sindikat. Od 475 zaposlenih je vanj včlanjenih nekaj več kot 300 delavcev. Naš sogovornik je predsedniške posle prevzel novembra lani, prej je bil podpredsednik. V SKEI je aktiven od leta 1990. Svojo funkcijo opravlja neprofesionalno, tako kot še 11 drugih sindikalnih zaupnikov. Edini profesionalni delavec SKEI v Štorah je Tone Motoh, predsednik vseh sindikalnih podružnic SKEI na lokaciji Štore.
Korpar, ki je prišel v Štore leta 1980, se še živo spominja, daje v najboljših letih v železarni delalo 3700 delavcev. Dobro se spominja tudi leta 1994, ko je v Jeklu še vedno imelo delo 1200 železarjev. Številni bivši kolegi so odšli v pokoj, nekateri so našli delo drugje. Nekaj presežnih delavcev še vedno čaka na možnost upokojitve v IC - tam torej ne delajo, v družbo se le javljajo. V vseh družbah na štorski lokaciji danes dela le 1050 delavcev. V Livarni, organizirani v zasebni družbi Ko-vis, zdaj dela 70 delavcev. V zasebni lasti je skupaj 13 družb. V lasti Slovenskih železarn pa so še Valji, Energetika in Prostand, ki so predmet prodaje.
Na vprašanje, kakšne so plače in kako je z drugimi materialnimi pravicami zaposlenih, je naš sogovornik odgovoril: “Plače imamo po kolektivni pogodbi. Tudi vse druge pravice so skladne s kolektivno pogodbo. Denar prejemamo praviloma 20. dan v mesecu. Tako je bilo ves čas, ko smo bili v Metalu, tako je tudi sedaj, ko so nas prevzeli Švedi.”
In kakšni so prvi vtisi o švedskih lastnikih? “Klima je zelo ugodna. Ljudje so si za to, da nas bo kupila Inexa, tudi prizadevali in so zdaj veseli. Za ta cilj sije od leta 1994 prizadeval tudi SKEI. Naj spomnim, daje bilo za Štore takrat več variant, verjeten je bil tudi stečaj. Takrat so nas združili z ravenskim Metalom. Za Švede smo se ogreli, ker je ta država socialna, ker ima do delavstva primeren odnos.”
Kakšna pa je struktura lastništva podjetja? “Švedska družba j e 60-odstotni lastnik, 20 odstotkov pripada Uniorju, preostalih 20 odstotkov pa je bilo rezerviranih za notranji odkup. Prek družbe pooblaščenke Železar Štore smo od Slovenskih železarn že zahtevali, naj nanjo prenesejo naša potrdila za premalo izplačane plače v letih 1991 in 1992 ter tudi vložene
Nižja cena elektrike
Konferenca SKEI Železarne Štore in sindikalna podružnica SKEI v Jeklu sta prejšnji teden poslali ministrstvu za gospodarske dejavnosti pismo, s katerim izražata zahtevo, naj bo cena elektrike v Jeklu enaka kot v drugih delih koncema Slovenskih železarn. Slovenske železarne in Elektro Slovenija naj bi bila pred sklenitvijo pogodbe, po kateri bi bila cena elektrike določena na 5,5 pfeniga za kilovatno uro.
vršni odbor je že sklenil začeti postopc ^ ustanovitev sveta delavcev. Pričakujemo-lastniki, ki doma odnose z zaposlenim* čislajo, temu ne bodo nasprotovali-’
Je v Štorah sindikalna konkurenca se ^ va? “Živa je še, saj je v KNSS kakšni članov. Ker z njo že dalj časa sodelujem0 vsem korektno, nam ne povzroča proble Prepričan sem, da moramo še naprej m _,j jati tudi sodelovanje vseh podružnic 8 koncerna Slovenskih železarn, saj so Pr°
mi skupni.”
Franček
Kav&t
inexa|inside
državljanske certifikate. Obveščeni smo, da tega ne bo dovolj, zaradi česar bodo Slovenske železarne, kot lastnik, morale ta delež prodati posebej. Do tega je prišlo zaradi tega, ker je oblast s privatizacijo železarn predolgo odlašala in so ljudje certifikate zaradi tega vložili drugam.”
Se je potem, ko je tovarno prevzel večinski lastnik, že kaj zgodilo? “Pravzaprav še nič. S Christerjem Olsonom, predstavnikom lastnika, sicer opravlja vlogo direktorja Inexe Profila iz Lulee na Švedskem, smo se enkrat sestali. Zagotovil nam je, da zaenkrat ne bo nobenih sprememb.
Tudi naš dosedanji direktor Marjan Mačkošek in njegovi sodelavci so ostali na svojem mestu.
To moram povedati tudi zaradi tega, ker smo z njim in njegovimi predhodniki imeli korektne odnose. Olson je tudi zagotovil, da se število zaposlenih ne bo zmanjšalo. Seznanil nas j e tudi z načrti, po katerih bodo takoj začeli uresničevati nekatere investicije. Najprej bodo postavili novo ogrevno peč, nekoliko kasneje ravnalni stroj v adjustaži, novo kontrolno linijo in še kaj. Kmalu naj bi prišle na vrsto tudi druge obljube, zaradi katerih so Švedi dobili prednost pred nemškimi interesenti za nakup Jekla. Olson je seveda
Novi lastnik začel izdajati interno glasil0
Inexa, novi lastnik Jekla Štore, jc 'n^ no glasilo Inexa Inside že začela izdajati v slovenščini. Glasilo, ki izhaja petkrat no, je namenjeno zaposlenim, stranka*0 drugim interesentom. V letošnji drug*s vilki, prvi v slovenščini,je na najbolj vidn mestu objavljen članek o prevzemu J c Štore, po novem se imenuje Inexa ŠtorC' njega povzemamo nekaj poudarkov:
Prvi cilj nakupa jeklarne v J
rah je podvojitev prometa, daj znaša šest milijard ro/nj? (300 milijonov švedskih kron)■ * .j vzem Štor bo Švedom omoS0 zlasti razširitev obsega Inexap' fdov. Štore so za Švede P<»ner>' ne tudi zaradi zmožnosti valjan-1 manjših ploščatih profilov. , lnexa Store leži na izredno ^ brem strateškem položaju. Sloy nija je moderna evropska drS s stabilnim razvojem. V nePi!f\..). dni bližini Štor, na vzhodu £v ' pe, so pomembni presežki star $ železa, ki je pomembna surtn" za proizvodnjo jekla. Blizu tudi pomembna tržišče: Av.V* J
----- Nemčija, Švica, Italija in Hrvašjr
Ne morete si kaj, da ne bi vzljubili" venije. Narava je lepa, klima je prije‘ ’ ljudje so pozitivni in predani. Čvrsto v jamejo v krepitev vezi s Slovenijo. TiplL. g primer je hmelj (Savinjski golding), ' Že uporablja pri varjenju piva Nils 0$c proizvaja ga sestrska družba Inexe-^
ki se'
5kei______________________
p°9ovor s predsednikom SKEI Albertom Vodovnikom
Nasprotna stran mora oblikovati novo pogajalsko ekipo

b r/6 cille želite doseči s *'mo državnega sekretarja a industrijo, o čemer smo Poroda// v prejšnji številki laše9a glasila?
Rodovnik: “Cilj SKEI je, da bi o : ate8*ji gospodarske politike svo-la'^nenJe povedala tudi vlada, par-ci n'11 'nnenazadnjetudidelodajal-re^t rePričani smo, da Slovenija brez ^ ne8a industrijskega projekta ne ; rf" Preživeti. Naša samostojnost imt V'Sna z*ast' °d visoko razvite austrije. Da bi industrija spet za-r |a napredovati, bodo podjetja mo-oživiti razvojne oddelke, ki so ja„■ lnda v ^asu privatizacije in uva-ški^ trzne8a gospodarstva. Tehni-ra sf^0k°vnjaki zaradi tega zdaj ne .:VlJajo novih izdelkov in tehnolo-anipak trgujejo z izdelki drugih
naaP°darstev’veliko Paj'hje odšlo n, e|° v tujino. Takšen položaj lahko s° industrijo vodi le k dokončne-^ Propadu.
ir e8alomanstvo pri povezovanju jj° Vlne in konjunktura pri prodajo Vt0rn°kdov ne moreta dajati ka-h V°stnih rezultatov na dolgi rok. iori *j.udje lahko kupovali, morajo e*ati in dobro zaslužiti. Vse dru-p3s ne more voditi naprej. de esl° kongresa Evropske konfete sindikatov Evropa mora ) atl, še kako velja tudi za našo dr-°' Namesto o upokojevanju bi l)0 nas morali govoriti o tem, kdo tegU'StVar.ial novo vrednost. Zaradi i^Jezelo pomemben tudi sistem razevanja, pri njegovem nastanek SKEI sodelovati, k' želi slovenski javnosti do-$trj.ati' da Slovenija z uničeno indu-k 1°:za kakršno si prizadevajo ne-|)j(. n Poslanci in državniki, ne more č ' c*)j naša države. Posledica uni-^ja industrije je lahko izguba sa-^ ^jnosti, ali izoliranost, nekak-li^ kibuc. V prejšnji državi smo bi-p.]. Jh°ljši, ker smo v razvoju odsto-0(l drugih. Sedaj se ne zavedata ’da Evropo potrebujemo mi, je ha nas. Za Evropo pa potrebu-n0 0 nove tovarne, nove programe, ka delovna mesta... SKEI vidi se-ck,01 Partnerja pri postavljanju so-- 1,6 države, ki bo delovala v trž-
netn
Zadnja seja republiškega odbora SKEI pred počitnicami je postavila odločno zahtevo, naslovljeno novi ministrici za gospodarske dejavnosti, naj SKEI predstavi bodočo gospodarsko politiko naše države. Pri tej zahtevi se bo SKEI povezal z vsemi sindikati gospodarskih dejavnosti, povezanimi v ZSSS. O tem in drugih aktualnih nalogah SKEI smo se pogovarjali s predsednikom tega največjega in najbolj samostojnega sindikata dejavnosti.
ces združevanja začne. Združevanje hote ovira tudi država s sedanjim zakonom o reprezentativnosti sindikatov. Država ne preverja, koliko ima kdo res članov. Dopušča, da
reu mesocum um jjuupisau neks. Napovedana pogajanja ugodnejši tarifni prilogi vas jrej še čakajo?
Albert Vodovnik
v igro vstopi organizacija, ki deklarira 160.000 članov, pa kasneje propade. Če tega ne bomo razčistili, lahko na sindikalni sceni pride še do novih drobljenj, celo do razkroja. Načrt SKEI pa je v sodelovanju z drugimi sindikati okrepiti sindikalno gibanje. Pri tem se lahko zgledujemo po Nemčiji, kjer so
se kovinarjem pridružili sindikati tekstilcev, lesarjev in predelovalcev plastičnih mas.”
Je povezovanje sindikatov potrebno zaradi povečevanja njihove moči ali možnosti ponujanja storitev članstvu? Vodovnik: “Gre za oboje, vendar na prvo mesto postavljam povečevanje kritične mase. Večje število članov pomeni več članarine, več denarja za pritisk na delodajalce.”
K vaši kolektivni pogodbi ste pred mesecem dni podpisali aneks, o I
torej še Čakajo?
Vodovnik: “Pred nami je zahtevna naloga prepričati nasprotno stran, naj oblikuje novo pogajalsko ekipo. Dosedanja ekipa je namreč po volitvah v organe zbornice izrazila željo, dajo zamenjajo. Mislim, da se moramo o tem dogovoriti sedaj, da bi v jeseni pogajanja res lahko stekla. Obljube delavcem namerava SKEI izpolniti. Če partnerjev ne bomo uspeli prepričati, bo SKEI prisiljen uporabiti druga sredstva. Upam, da tega ne bo treba.
Želite za konec pogovora še kaj dodati?
Vodovnik: “Vsem našim članom in simpatizerjem želim prijeten dopust, jesen bo namreč težka.”
F. K. * v
Agonija delavcev Loga je končana
- podjetje je v stečaju
' 1
^.gospodarstvu. Če država tega I,,?0 Ugotovila, bo Slovenija kmalu lfana od neposrednih sosedov.
se bo SKEI organiziral
>|^°d<)vnik: “Resno razmišljamo .'°združevanju sindikatov. Da v«.1 J hrez nas ni uresničljiv, se za-Vpra-[() tudi v drugih sindikatih. asanje je torej le, kdo naj pro-
Jože Lonec: Logo dolguje delavcem, ki niso prejeli plač od lanskega decembra, preko 70 milijonov tolarjev.
O problemih Loga iz Lendave smo v našem glasilu pred nedavnim že poročali. Pred dnevi pa je Okrožno sodišče v Murski Soboti za to podjetje z več kot 80 delavci uvedlo stečajni postopek. Za ste-
čajnega upravitelja je sodišče imenovalo Štefana Ščapa.
Žalostno,/ vendar resnično: čeprav je imel Logo več kot leto dni blokiran žiro račun in čeprav delavci že od lanskega decembra niso dobili plač, predloga za uvedbo stečajnega postopka niso vložili niti lastnik podjetja (gre za podjetje Gradbenik), niti direktor Štefan Seršen in niti sodišče po uradni dolžnosti. Predlog stečajnega postopka so morali vložiti delavci sami, ki so že od aprila stavkali. Zadnje mesece so v soglasju z vodstvom podjetja stavkali doma, saj niso imeli več sredstev niti za prevoz na delo, v tovarni pa so pustili samo stavkovne straže. Zanimivo je, da ni predlagala stečajnega postopka niti Pomurska banka, čeprav je med največjimi upniki podjetja. Ob tem pa velja omeniti, da so pristojne inšpekcijske službe Logu že 8. aprila prepovedale opravljati delo do odprave ugotovljenih nepravilnosti.
Zaposleni v Logu, ki so bili več kot pol leta brez rednih dohodkov, so si z dnem uvedbe stečajnega
postopka zagotovili vsaj minimalno socialno varnost na zavodu za zaposlovanje, kjer so se prijavili kot brezposelni delavci.
Doslej sta delavcem stala ob strani samo SKEI in območna organizacija ZSSS v Pomurju. Sekretarka krajevne pisarne ZSSS v Lendavi Zdenka Bobovec je pred časom organizirala tudi sestanek predstavnikov stavkovnega odbora, vodstva podjetja in lastnika. Vendar vsi napori sindikata niso mogli ohraniti podjetja. SKEI in Območna organizacija ZSSS v Pomurju sta svojim članom v času najhujše stiske pomagala tudi s solidarnostnimi pomočmi.
Sicer pa bodo, kakor je povedal predsednik SKEI v Logu Jože Lonec, Svobodni sindikati sedaj svoje člane iz Loga zastopali
v stečajnem postopku. Delavci so danes največji upniki podjetja v stečaju, saj jim Logo dolguje 70 milijonov tolarjev. Za kakšno vsoto pa bo mogoče prodati Logo v stečaju, pa ta čas še ni mogoče reči.
T.K.
Kvik delavcem, ki so bili odpuščeni po prisilni poravnavi, ni priznal odpravnine
Itajno presežni delavci Kvika se borijo za pravico do odpravnine
Potem ko je na naroku na Okrožnem sodišču v Mariboru uspela prisilna poravnava za trgovsko podjetje Kvik, o čemer smo v Novi Delavski enotnosti že poročali, so v tem podjetju v skladu z načrtom finančne reorganizacije začeli odpuščati trajno presežne delavce.
Konec lanskega leta je bilo v podjetju zaposlenih 184 delavcev, po načrtu finančne reorganizacije pa naj bi število zaposlenih zmanjšali naokoli 100. Pred šestimi meseci so v K viku že pripravili program razreševanja trajno presežnih delavcev. Takrat so 30 delavcev opredelili kot trajno presežne delavce ter jim izdali sklepe o prenehanju delovnega razmerja s šestmesečnim odpovednim rokom. Delavcem, ki jim je prenehalo delovno razmerje po programu reševanja trajno presežnih delavcev, podjetje priznava pravico do odpravnine, kije opredeljena v zakonu o delovnih razmerjih. Prav tako Kvik omenjenim delavcem priznava pravico do poplačila manj izplačanih plač, regresa, stroškov prevoza na delo ter odškodnine za neizkoriščen letni dopust. Podjetje naj bi v skladu s programom finančne reorganizacije omenjenim delavcem odpravnine in druge terjatve poplačalo v petih letih.
Po programu finančne reorganizacije, ki so ga pripravili v skladu z določili zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, pa bodo v K viku odpustili še 50 trajno presežnih delavcev. Tem delavcem podjetje ni priznalo pravice do odpravnine. Po programu finančne reorganizacije mora Kvik svojim upnikom v letu dni poplačati 110 milijonov tolarjev, v naslednjih štirih letih pa še 155 milijonov tolarjev. V omenjenih sredstvih pa niso predvidena sredstva za odpravnine tistim trajno presežnim delavcem, kijih je podjetje že in jih še bo odpustilo po prisilni poravnavi. V Kviku so namreč menili, da presežnim delavcem, ki so odpuščeni po zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, odpravnina ne pripada.
V strokovnih službah območne organizacije ZSSS v Podravju pa menijo dmgače. Po besedah sekre-
Vekoslava Krašovec: Tildi delavcem, ki so bili kot trajno presežni odpuščeni po prisilni poravnavi, pripada odpravnina.
tarke območne organizacije Vekoslave Krašovec pripada odpravnina tudi delavcem, ki so bili kot trajno presežni odpuščeni po prisilni poravnavi. V zvezi s tem je bilo v preteklosti sicer nekaj dilem zaradi nedorečenosti novega zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, vendar pa so po sprejemu novele zakona o jamstvenem skladu stvari jasne. Kljub temu pa se nekateri delodajalci izmikajo ob-
veznostim do trajno presežnih delavcev, češ da zakonodaja ni dorečena, medtem ko so strokovnjaki v območni organizaciji ZSSS prepričani, daje njihovo stališče pravno utemeljeno. Zato se nameravajo vsi presežni delavci, ki sojih v Kviku po prisilni poravnavi odpustili, na sklep pritožiti na drugostopenjski organ v podjetju. Če bodo v Kviku po ponovni proučitvi problema njihovi prošnji ugodili,
bo podjetje za odpravnine olTien^tl nim trajno presežnih moralo nameniti še dodatnih milijonov tolarjev.
Tudi zadnji primer v Kviku jep3"
kazal, kakšno škodo in zmedo me
ljudmi povzroča nedorečenost i nejasnost naše delovnopravne z konodaje oziroma njeno nespost vanje, saj delavci nikakor ne10 rejo razumeti, daje podjetje ne terim trajno presežnih delavcem P znalo pravico do odpravnine, d gim pa ne, čeprav so desetletja0 lali skupaj in bili odpuščeni v ra? miku nekaj mesecev. Zato tisti m J no presežni delavci, ki jim p°°J . je ni priznalo pravice do odpr°v ne, to doživljajo kot veliko krivic Takšni primeri samo slabijo zaup3 nje med delavci, daje Slovenija^ snično pravna in socialna drža kakor piše v ustavi.
Kako se bo razpletla zgodba odpravninah v Kviku, bo p°^ zal čas. Že danes pa je mogoče či, da delavci nikakor ne bodo m gli razumeti naše delovnoprav^ zakonodaje, če pravica do odpra nine ne bo pripadla vsem traj presežnim ne glede na to, kdaj bili odpuščeni - pred prisil01 P
ravnavi ali po njej.	,,
7>
Milan Utroša - predsednik upravnega odbora ZPIZ
V četrtek, 15. julija 1999, je bila konstitutivna se)0 nove skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Tridesetčlanska skupščina je v skladu z zakonom sestavljena iz petih predstavnikov zavarovancev, petih predstavnikov delodajalcev, osmih predstavnikov upokojencev, dveh predstavnikov delovnih invalidov ter desetih predstavnikov vlade. Prvič, odkar spremljam delo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, so v sestavo njene doslej zgolj interesno sestavljene skupščin vključeni tudi predstavniki slovenske politike.
Milan Utroša
Zaradi dogovora o pokojninski reformi med socialnimi partnerji in vlado pa se zdi, da bo mandat te skupščine dolg le leto dni. Dogovor namreč odreja predstavnikom delodajalcev in zavarovancev v organih skupščine bistveno večji delež, kot ga imajo v novoizvoljeni skupščini. Do novih volitev naj bi prišlo najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi reformnega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Ta pa bo verjetno začel veljati 1. 1.2000.
Za predsednika skupšč voda je ZSSS kandidirala 1
poslanec Ivan Kebrič, I kandidirala skupina, ki v i stopa vlado. Utroša je do
predsednico upravnegt zavoda je bila izvoljena \ niča delodajalcev Mar

_ai
delajo
fhdikat zdravstva "socialnega trbstva Slovenije
Krovna pogodba Za nezgodno ^varovanje c'anov sindikata
pregledu ponudb različnih
hvalnic seje vodstvo sin-
dikata odločilo za sklenitev krovne pogodbe z Zavarovalnico Maribor. Po tej pogodbi se lahko kolektivno zavarujejo vsi člani sindikata zdravstva in socialnega skrbstva, če zanje pogodbo sklene direktor njihovega zavoda.
Za mesečno premijo 590 tolarjev bodo v primeru nezgodne smrti svojci zavarovancev prejeli štiri milijone tolarjev, v primeru trajne invalidnosti pa osem milijonov. Za stroške zdravljenja bodo zavarovanci lahko prejeli 20.000 tolarjev. Ti zneski veljajo za pogodbe, za katere bo zavarovalnica podpisala neomejeno jamstvo, ne glede na to, kje se je zavarovancu zgodila nezgoda.
PRAVNA MNENJA IN NAOVETI

Piše: Katarina Lavrin, dipl, iur.
Pravica do regresa za letni dopust
Kaj naj stori delavec, ki mu zasebni delodajalec noče izplačati regresa? Do kdaj lahko to pravico uveljavlja?
Ipavcu po določbi 53. člena cj.eKtivne pogodbe med delav-I n zasebnimi delodajalci enkrat ph .° Pr*pada regres za letni do-VD\v višini najmanj 60 % po-tek|ecne bruto plače v RS za pre-j;, cJri mesece. Regres je treba racati najkasneje do konca me-
Mačj
^.julija. Zakon o minimalni
načinu usklajevanja plač in
JiMnresu za *etn' dopust v obdob-*-1 "99-2001 v 20. členu dolo-
te:-,™........
s ^ V|sini in na način, določenim j °lektivnimi pogodbami, ven-Jnajmanj 102.000 tolarjev in pl „eč 70 % povprečne mesečne I e na zaposlenega v RS. nayedenega sledi, daje de-d0QC (če je pridobil pravico do PUsta in s tem pravico do regre-
sa) upravičen do regresa v opisani višini in ga ima pravico zahtevati od delodajalca.
Če delodajalec regresa noče izplačati, ima delavec na voljo dve možnosti. Lahko se obrne na inšpektorat za delo, ki bo delodajalcu z odločbo naložil izpolnitev obveznosti. Naslednja pot pa je na sodišče. Pravica do izplačila regresa je premoženjska pravica iz delovnega razmerja, za odločanje o njej je po Zakonu o delovnih in socialnih sodiščih pristojno delovno sodišče. Pravica do izplačila regresa za letni dopust zastara po petih letih od dneva zapadlosti, torej jo lahko delavec za leto 1999 uveljavlja še 5 let po zadnjem dnevu meseca julija letošnjega leta.
djj^ ni imela nasprotnega kan-
I fedstavniki zavarovancev izveze svobodnih sindikatov p , Venije v organih Zavoda za v k°jninsko in invalidsko za-čr°vnnje Slovenije so: Milan jj.ritša, Srečko Čater, Drago flčfnjavič, Metka Roksan-c ‘n Lučka Bohm.
>
i)w-inb predvidoma kratkemu aatu novoizvoljeno skupšči-
no čakajo odgovorne naloge. Kot je v pozdravnem govoru na začetku konstitutivne seje poudaril predsednik ZSSS Dušan Semolič, je bilo doslej delo organov upravljanja in strokovne službe Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije jamstvo za kakovostno socialno varnost upokojencev in invalidov. Novoizvoljenim elanom skupščine je zaželel enako uspešnost tudi v bodoče.
Lučka Bčhm
Če se sklenitelj zavarovanja odloči za omejeno jamstvo (le za dogodke na delu in v zvezi z delom), je premija enaka, odškodnina ponesrečenemu pa za 20 odstotkov večja.
F. K.
KNG pomagal
delavcem
Garhilla
Predsednik Sindikata KNG Janez Justin je prejšnji teden obiskal delavce Garhilla iz Ruš, ki že več kot tri mesece niso dobili plač.
Osemnajstim delavcem, ki so v veliki stiski, je izročil skupaj
640.000 tolaijev solidarnostne pomoči.
Sindikat KNG seje odločil pomagati delavcem, ker jim podjetje že dalj čas ne izplačuje plač. To je območna organizacija ZSSS za Podravje že prijavila inšpektoratu, ki naj bi z izdajo odločbe delavcem omogočil prijavo na zavodu za zaposlovanje. Ker je bila prijava vložena šele prejšnji teden, bodo delavci na odločbo inšpektorata verjetno še nekaj časa čakali.
Naj še povemo, daje Garhill nastal iz bivše Tovarne dušika Ruše in daje položaj zaposlenih dodatno zapleten, ker so tudi solastniki podjetja.
F. K.
Sindikalna lista
Julij 1999	Gospodarske dejavnosti	Javni sektor"
(temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo)
Prvi del	SIT	SIT
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica
(nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)3.500,00	3.693,00
-	polovična dnevnica
(nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00	1.846,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur)	1.218,00	1.285,00
2.	Kilometrina (od 27. 3. 1998 dalje)	35,94	35,94
3.	Ločeno življenje	66.858,00	53.909,00
4.	Prenočišče - Povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano (od I. 7. 1999)
-	po SKPGD (na delovni dan)'	558,00	558,00
Drugi del
1.	Jubilejne nagrade
-	po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu)
-za 10 let	53.311,00
- za 20 let	79.967,00
-za 30 let	106.622,00
2.	Odpravnina ob upokojitvi	334.288,00
oziroma dve	plači delavca,
če je to	zanj ugodneje
3.	Solidarnostne pomoči
-	po SKPD - ob smrti delavca	100.286,00
- ob smrti v ožji družini 50.143,00
4.	Minimalna plača (od	1. 1. 1999)	68.233,00
5.	Zajamčena plača	39.082,00
6.	Regres za letni dopust
-	najmanj	102.000,00
-	ali največ	za julij - 117.973,00
(70 % povprečne slovenske plače)
45.321.00
67.981.00
90.641.00 505.599,00
oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje
90.641.00
68.223.00
39.082.00
96.500,00'
102.000,00
1.	Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97).
2.	V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba.
3.	V negospodarstvu znaša regres po podpisu aneksa h kolektivni pogodbi (Ur. list RS št. 39/99) za leto 1999 96.5(X) SIT. Za delavce, katerih mesečna bruto plača za obdobje marec-maj 1999 ne presega 120.000 SIT, znaša regres 102.000 SIT. Do 5. junija se vsem delavcem izplača 85.012 SIT regresa, preostali del pa do 5. januarja prihodnje leto.
4.	Regres za prehrano se bo v mesecu juliju spremenil.
Strokovna slulba ZSSS
Svobodne sindikate obiskali kolegi iz mednarodnih sindikalnih central
Pohvala našim sindikatom za dobro usidranost v družbi
Sindikate SDE, KNG, KŽI in GiT iz sestave ZSSS so prejšnji teden obiskali kolegi iz dveh mednarodnih sindikalnih central -ICEM in IUL. Na skupni tiskovni konferenci so predstavili različne oblike medsebojnega sodelovanja, ki je v času, ko se Slovenija pripravlja za vstop v Evropsko unijo, še kako pomembno.
Medsebojno sodelovanje je prvi predstavil Franc Jožef Mollenberg, predsednik nemškega sindikata prehrambene industrije in turizma. Funkcionarji obeh mednarodnih sindikalnih central so obiskali kolege iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije, stik pa so navezali tu-
di z Neodvisnostjo iz Srbije. Vsi obiski so bili povezani z načrtom, da bi obe mednarodni sindikalni organizaciji prihodnje leto pripravili posebno konferenco o položaju zaposlenih v jugovzhodni Evropi. Njihov cilj sta zlasti večja socialna varnost zaposlenih in razvoj demokracije v teh državah. Po Mollen-bergovih besedah ima Slovenija v južni in vzhodni Evropi posebno mesto, saj je že dosegla pozitivni razvoj. Tudi slovenski sindikati so po besedah predsednika nemškega sindikata visoko uveljavljeni in v družbi dobro usidrani. Do tega so naši sindikati prišli, ker je naša država ubrala pravo pot - socialno partnerstvo. Zaradi tega naj bi slovenski sindikati igrali pomembno vlogo pri usposobitvi sindikatov jugovzhodne Evrope. Svoje dobre izkušnje naj bi tako posredovali kolegom iz dru-
gih držav, nastalih iz bivše Jugoslavije, in tudi kolegom iz Bolgarije, Romunije in Albanije. Takšno mesto slovenskih sindikatov je tudi posledica tega, da bo Slovenija prva na vrsti za vstop v Evropsko unijo. Mollenberg je sklenil z besedami, da se v Nemčijo vrača z dobrimi vtisi, saj je pri nas pridobil nove prijatelje.
Predstavniki obeh mednarodnih sindikalnih central so v Sloveniji obiskali Savo, kjer so se pogovarjali o evropskih svetih delavcev. V obeh organizacijah so namreč prepričani, da morajo v evropskih svetih delavcev sodelovati tudi predstavniki podjetij, ki se na vključitev v Evropsko unijo šele pripravljajo. Ker je za Goodyear evropski svet delavcev že oblikovan, naj bi v njem bilo mesto tudi za predstavnike zaposlenih v Savi.
Evropski sindikati želijo sodelovati kot enakovreden partner v
procesu širitve Evropske unije
Sindikalizem ni komunizem
Ljudje, ki se selijo, so pridobitev za Evropo, vendar jih kljub govoricam ne bo veliko
Oborožena s tem jasnim sporočilom in podporo evropskih sindikatov seje iz Helsinkov vrnila tudi delegacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki si v procesu vključevanja Slovenije v EU prizadeva doseči tisti položaj, ki po prepričanju sindikatov pripada socialnim partnerjem. O vlogi sindikatov v procesu povezovanja EU s srednjo in vzhodno Evropo smo se v Helsinkih pogovarjali z Emiliom Gabagliom, ki je bil ponovno izvoljen na položaj generalnega sekretarja ETUC-a.
Evropska zveza sindikatov (ETUC) je na kongresu v Helsinkih sprejela resolucijo o politični vlogi sindikatov, v kateri se je prvič doslej organizirano lotila tudi vprašanja vloge socialnih partnerjev v procesu širitve Evropske unije (EU) na srednje- in vzhodnoevropske države. Sporočilo sindikalistov je jasno: širitev ne more uspeti, če jo bodo države članice in kandidatke obravnavale kot zgolj vladni in politični projekt, brez udeležbe civilne družbe. Zato morajo vlade sindikatom priznati vlogo legitimnih partnerjev v procesu in jih vključiti v vse faze pogajanj, so dejali evropski sindikalisti v resoluciji o širitvi.
Kakšen pomen pripisujete sodelovanju sindikatov iz držav kandidatk v razpravah Evropske zveze sindikatov pri sprejemanju resolucij in njihovem uresničevanju?
Sodelovanje sindikatov je absolutno nujno, kajti proces širitve Evropske unije ne bo uspešen brez jasne socialne usmeritve. Za zdaj smo precej kritični do bruseljskih oblasti, ker v pogajanja še niso v celoti vključile vprašanj trga delovne sile, politike zaposlovanja,
Peter Schmitt, generalni ^ kretar ICEM, je povedal, da ^ projekt usposabljanja sindikat jugovzhodne Evrope trajal» 1 leta. Načrtujejo posebne tetne kolektivnih pogajanjih, Pr*vaj. zaciji, svetih delavcev in izgra'j nji sindikalnega gibanja. Seve^ pa na seminarjih ne bodo pr(,P‘ girali tega, da bi sindikati Pr®vZ|j mali in kopirali izkušnje sin ^ katov iz članic Evropske unU ' Namesto tega bodo sindikalb učili prepoznavati dobro od s bega, vse rešitve bodo nantf morali prilagoditi domačimra
M
meram.	,
Mato Lalic, ki vodi izobraZ
valni projekt za jugovzhod
Evropo, njegov sedež je v Zag bu, je dodal, da nekatere obl' izobraževanja za sindikalist6 Romunije, Bolgarije in Alba" je že potekajo. Največ preda'1 M, teljev prihaja iz Nemčije, AvstU c in Nizozemske. Da bi se slo'6 1
k
-N
Sloveniji in drugih kandidatkah?
V tem pogleduje nujno, dajj.-sindikati v Sloveniji in drug t
državah kandidatkah del Pr's.]r u j pnega procesa. Zato smo te st dikate sprejeli medse, vendar • še ni dovolj. V Bruslju mora^ *it storiti vse, kar moremo, dal' n pomagamo, da bodo imeli . Jt. stop do informacij, do stroko' J: podpore, da bodo v Ljubljaf hi lahko igrali vlogo kot pravi, n’ k
čan sogovornik in partner ^1 de ter drugih skupin, da b°' . 8t
lahko vključeni v pr° „ Jd vključevanja v EU in vanj vj' ^ sli socialno razsežnost. In da st do lahko sodelovali v c 3'
ETUC-a v Bruslju, da bi I^U0
vsi skupaj skušali doseči istm, ^

socialne varnostne mreže in socialne podpore. Če ne bomo znali pomagati državam kandidatkam pri vzpostavljanju socialnih sistemov, primerljivih s tistimi v EU, bo ta proces izredno težak.
Kakšno vlogo pa bi pri tem morali igrati sindikati v
Evropski komisiji in ministrsk6 du svetu EU. Kajti problem n1:, ^ mo v Ljubljani, ampak tud', Bruslju. Sindikati v Ljubil^ d" morajo biti kos tej novi nul* V" toda potrebujemo jih tudi v
lju, da bodo pritisnili na EU-C, r. e za svobodnih sindikatov Sl° , ^ nije je v svojem članst'a ETUC-u našla oporo za utrd' ^
svoje vloge v Sloveniji.
-, Jo,
MilNEVROPA
št. 28 / 22. julij 1999
i»I3ET?3[ET3TmiI'}--i! 11
n 1 sindikalisti dobro pripravili /j vstop v Evropsko unijo, je bil
en °d seminarjev tudi v Slo-Vemji.
Na novinarsko vprašanje o ni- kakšne smeri razvoja zlasti etujejo mednarodne delavske r8anizacije, je Mollenberg od-^0V°ri 1’ daje treba pri globali-dClJi posebej paziti na njeno so-'a n° sprejemljivost. Zaradi tega v 0raj° sindikati sproti spremljati ^spremembe v gospodarstvu, U ' spremembe strukture. Med-r°dne delavske organizacije 'e||j° pri novih članicah doseči
i s^narodne zveze so zastopali Mato Lalic, Hubertus u.htnoldt, Reihard Reibsch, Franc Jožef Mollenberg in '9vs Jessolat.
A-----
^kšna pa je vloga ETUC-a v °rn procesu?
.|i ^TUC je priznan partner r°pske komisije, ima posveto-i , ni s i"' '»hko,
'9*n' status in redne stike, torej uveljavljamo svoje intcre-
fl ^ O
. K-' Ostajamo se z delovno sku-J-n° za širitev in direkcijo za zu-! s:dnJe odnose pri Evropski komi-j jel’ Enako je z delodajalci, le da
j*aša članska mreža v srednji in
irft'
^*!°dni Evropi bolje izoblikovali obk0t mreža delodajalcev. Za to
raz-
ji' lo!tajuj° določeni objektivni . P' saj delodajalcev ni moj nl^izirati, če v državni ni zaseb-
•i' Org,’ SuJ delodajalcev ni mogoče
f. J Podjetij ali pa so šele začela stajati. To je povezano z last-
»\r'
linjem in gospodarsko refor-
_li .jj. v državah kandidatkah. Sin-'p, ij|.ati smo se zelo odločno posve-4 i^Uresnidevanju potrebe po utr-' drunju sindikalnih organizacij "
L-tinzlirltifVtih Hn hi i7n
iyah kandidatkah, da bi se izo-kakršnikoli sindikalni prali C!1 P° padcu komunističnih re-
l\‘ C°V- Komunizem nima nič sku-\ in?e8a s sindikalizmom - komu-■' i iJ^je konec, toda sindikati mo-U(1 £°stati! Zato smo takoj šli tja, latern ko so delodajalci neko-
Zaostali v tem procesu.
In kaj ste doslej dosegli?
Sicer smo potrebovali dve leti, toda Evropsko komisijo smo prepričali, daje marca letos v Varšavi prvič pripravila konferenco socialnih partnerjev iz EU in držav kandidatk - vseh sindikatov in vseh delodajalskih organizacij iz 15 držav članic in 11 držav kandidatk. Na tridnevnem sestanku s komisijo in ministrskim svetom - nemškim predsedstvom - smo razpravljali o tem, kako morajo biti socialni partnerji vključeni v ta proces. Drugi uspeh pa je v tem, da smo prepričali UNICE (Zveza evropskih delodajalcev), da smo po varšavski konferenci ustanovili stalen skupni odbor ETUC in UNICE, ki bo spremljal pogajalski proces. Na UNICE pritiskamo predvsem z namenom, da v vseh državah kandidatkah zagotovi socialni dialog in sodobne industrijske odnose. Nujno je treba organizirati vzajemno priznavanje socialnih partnerstev. Skušamo vplivati na UNICE, da bi to sporočilo lahko prenesli tudi na delodajalske organizacije v državah kandidatkah. Uspelo nam je tudi preusmeriti program Phare na
Slovenske sindikate so na tiskovni konferenci zastopali (od desne proti levi); Franc Dolar (SDE), Janez Justin (KNG) in Jovo Laba-nac (KZI), med njimi je Peter Schmitt iz ICEM.
stabilnost. Glede evropskih svetov delavcev pa je gost iz Nemčije dejal, da bodo poleg pravice do obveščenosti morali pridobiti še pravico do posvetovanja. Na ta način bodo skušali preprečiti, da bi bili sindikati lahko izigrani proti svetom delavcev.
Reinhard Reibsch, član vodstva IUL, je dodal, daje za dejavnosti, kijih pokriva ta mednarodna zveza, podpisanih le 150 sporazumov o ustanovitvi evropskih
področje socialne politike, ki je bila doslej precej obrobna, zdaj pa je ena od glavnih nalog. Torej smo dosegli določene odzive, ne še sicer vseh, ki bi jih radi, toda za naše sporočilo, da bo ta proces brez prave udeležbe socialnih in gospodarskih akterjev zašel v težave, se je našlo razumevanje. Širitev EU namreč ni samo diplomatski, političen proces. Civilna družba mora biti udeležena v njem, ali pa bo zelo težko uspeti - proces pa mora uspeti.
Kje pričakujete težave? Bi razlika v življenjski ravni med Vzhodom in Zahodom ob odprtju trga delovne sile lahko privedla do množične selitve delovne sile na Zahod, če se vzhodni socialni standardi ne približajo zahodnim, kot se bojijo v Avstriji in Nemčiji? Tega ne bi dramatiziral, čeprav lahko razumem, da so sindikati v državah članicah, ki mejijo na države kandidatke, bolj občutljivi. Toda na splošno ne verjamem, da bo prišlo do množičnih selitev. Bodo pa problemi z dnevnim potovanjem na delo prek meje: tega se je treba lotiti, ne pa dramatizirati. Ljudje se selijo, ker
svetov delavcev. Pozitivna vloga teh svetov je v tem, da članom z različnih lokacij omogočajo pridobiti informacije o višini plač. Sveti delavcev na ta način preprečujejo, da bi bili delavci na eni lokaciji izigrani proti drugim delavcem.
Na naše vprašanje, ali sta obe mednarodni delavski centrali že, podobno kot kovinarji, razmišljali o evropski tarifni politiki, pa je Mollenberg odgovoril, da so cilji povezovanja nacionalnih sindikatov v evropske in mednarodne zveze zlasti enoten delovni čas, ta je sedaj 35 ur in pet dni v tednu. Ta cilj je v različnih deželah različno uresničen. Drugi cilj povezovanja sindikatov je usposabljanje aktivistov za njihovo delo. Za tretji cilj pa je Mollenberg navedel plačno politiko. Taje pomembna naprimer pri procesih združevanja samostojnih podjetij, do katerih zaradi globalizacije in drugih vzrokov prihaja kar pogosto. Tako sedaj ena od velikih nizozemskih mlekarn prevzema dve mlekarni iz Nemčije. Ko v takšnih podjetjih potekajo kolektivna pogajanja, so navzoči tudi predstavniki sindikata iz drugih delov takšne nove združbe. Pogajalci skušajo v multinacionalkah doseči vsaj grobe okvire skupne plačne politike.
Franček Kavčič
hočejo izboljšati svoje življenjski standard, toda tu gre samo za manjšino, do množičnih selitev pa prihaja, če je prepad med socialnimi standardi in možnostmi zaposlovanja prevelik. Zato potrebujemo predpristopen proces, kot močno spodbudo za izboljšanje rasti, zaposlovanja in socialnih pogojev. Če imate sprejemljivo ravnotežje, ljudje ne bodo zapuščali svojih držav in bodo ostali doma, razen seveda posameznikov in skupin, ki želijo napredovati. To pa je normalno: ljudje, ki se selijo v druge države, so pridobitev za Evropo. Torej ne dramatizirajmo: ob včla-njenju Španije in Portugalske se je govorilo, da se bo preselilo na milijone ljudi, pa se to ni zgodilo, nekateri so se celo vrnili domov. Uspešni smo bili v primeru Portugalske, Španije in Grčije, in menim, da bomo uspešni tudi v primeru srednje in vzhodne Evrope. Zato je pomembno delati za gospodarski, zaposlovalni in socialni razvoj v državah kandidatkah.
(Simona Pilko, Dnevnik, 17. 7. 1999)
Ne vmesni, pač pa povezovalni člen med delavci in upravo
SCT, d. d. je pred kratkim dobila stalno upravo, katere član je tudi delavski direktor Ivan Šimunič
SCT, eno največjih slovenskih gradbenih podjetij, se je po dolgih zapletih ob lastninskem preoblikovanju in postopkih v zvezi s tem na ustavnem sodišču sredi januarja letos registriralo kot delniška družba. Sredi julija pa je dobilo stalno upravo, v kateri pa je tudi delavski_direktor. Z Ivanom Šimuničem, ki je bil na to mesto imenovan, smo se dogovorili za kratek pogovor.
“V tem podjetju sem tako rekoč zrasel, saj sem se v njem zaposlil leta 1968, takoj po končani vajenski šoli,” je o svoji karieri v SCT začel pripovedovati Ivan Šimunič. “Potem sem se dodatno izobraževal ob delu na srednji, pa še na višji šoli za socialne delavce ter imel nekaj dodatnega izobraževanja na pravnem področju s poudarkom na socialni tematiki. Zadnjih petnajst let pa sem bil vodja, najprej sektorja takratne samouprave, ki pa seje kasneje reorganiziral v sekretariat organov upravljanja.” Ivan Šimunič je tudi dolgoletni aktivni delavec v sindikatu gradbenih delavcev pri Zvezi svobodnih sindikatov. Kljub drugačnim profesionalnim nalogam je bil, kot pravi sam, ves čas 'posvečen’ sindikalnemu delu, ki se mu je ves predal, kljub temu, da gaje opravljal volontersko. Zadnja dva mandata je bil predsednik sindikata podjetja. Delavci so ga na to funkcijo izvolili neposredno, s tajnim glasovanjem, poudari z opazno noto ponosa v glasu, zaradi izkazanega zaupanja. Drugi mandat se mu izteka z imenovanjem za člana uprave - delavskega direktorja.
Aktiven je tudi na republiški ravni organiziranosti sindikata gradbenih delavcev. Že drugi mandat je podpredsednik republiškega odbora tega sindikata. Je stalni član pogajalske skupine delojemalcev pri pogajanjih o kolektivni pogodbi.
Koliko je zdaj zaposlenih v
SCT, d. d.?
Zdaj nas je 2772 in smo eno največjih gradbenih podjetij v Sloveniji. Mislim pa, da se bo to število glede na obseg dela in komercialno aktivnost v kratkem povečalo na 3000 zaposlenih, če le ne bo prišlo do kakšnih finančnih zapletov pri gradnji avtocest.
Ali ste v podjetju organe
soupravljanja nemara izvolili
že pred registracijo podjetja
kot delniške družbe?
Postopke za izvolitev organov soupravljanja smo začeli že kako leto pred vpisom družbe v sodni register. Švet delavcev smo izvolili ’na zalogo’. Vpis v sodni register smo dočakali pripravljeni, saj smo se zadnje leto temeljito pripravili na sodelovanje delavcev pri upravljanju družbe. Tako tudi na participativni sporazum, ki ga bo svet delavcev z upravo sklenil verjetno že to jesen.
Svet delavcev je 17-članski, sestavljen iz predstavnikov vseh organizacijskih oblik SCT oziroma hčerinskih podjetij. Te razen ene v Murski Soboti, kije strojegra-dniška dejavnost in ima svoj svet delavcev, lastnih svetov delavcev nimajo. Ima pa podjetje iz Murske Sobote svojega predstavnika kajpak tudi v svetu delavcev na ravni družbe.
Pobudnik za izvolitev delavskega direktorja je tudi bil sindikat, ki je želel dobiti organ, ki bo zaposlene predstavljal pri upravi. Sindikat je predlagal svetu delavcev kandidata za delavskega direktorja, ki ga je svet delavcev
sprejel in predlagal nadzornemu svetu v imenovanje.
Sindikat v SCT je zelo dobro organiziran in deluje zelo organizirano.
Vseskozi pa smo v sindikatu bili prepričani, da če ne bomo uspeli organizirati sodelovanja delavcev pri upravljanju v tem obdobju, ko je bilo podjetje v postopku lastninskega preoblikovanja, če zamudimo priložnost zdaj, bo kasneje to veliko težje organizirati. Vse bo časovno odmaknjeno.
Pa še neka nevarnost je, namreč da bi kasneje stvari kolikor toliko v redu tekle, pa bi se l/udje začeli spraševati, ali delavskega direktorja sploh potrebujejo ...
Tudi to bi lahko bila uresničljiva nevarnost. Nam so krila še bolj zrasla lani, ko smo se uspešno pritožili na ustavno sodišče zaradi nevarnosti, da bi prišli pod Slovensko razvojno družbo. Takrat smo se v sindikatu uprli tako, da smo se aktivno vključili v dokazovanje, da se SCT-ju dela krivica. Svet delavcev, ki je takrat že deloval, in sindikat sta se poenotila v mnenju, daje treba podjetje ohraniti, mu omogočiti lastnin-
Ivan Šimunič: Kot delavski direktor bom druge člane uprave seznanjal z interesi zaposlenih, pri svojih predlogih in odločitvah P bom kajpak vseskozi. moral imeti pred ocnii dolgoročne koristi - ta* gospodarske družbe tudi zaposlenih.
sko preoblikovanje in dati n°v^ upravi čas, da podjetje popeUe novo obdobje.	k0
Takrat se nam je splačalo ta* močno angažirati.
začetku, da še ne veste natanko, kako in kaj boste delovali kot delavski direk[ Vseeno vas vprašam, kaKo to delo zamišljate?
da
be
ril
Pri
ga
Vo
ge
me
Vo;
Po
iu ueiu zamisijaie ■■ , v.
Dogovorili smo se, dab° °^ifl
ski direktor pokrival kadrovsi socialno področje. Na tem bo žišče mojega dela kot člana upr ve. Moje področje bo, tako s prepričan, ostalo v okvirih za
tal
Pri
za|
je
dm
del
litr
rav
Sre
Pni
ser
zna
oni
bo
o soupravljanju, kot zastopanj6
teresov zaposlenih pri upravi- ^ slim, da ga ne bomo širili se kakšno izvršilno funkcijo, saj11 nimo, da je najbolje, če sode jem pri kreiranju odločitev s ga področja.	e.
Ker pa se mora podjetje se P strukturirati, reorganizirati mP staviti na novo, da bo kos pn . j njim izzivom, bom kot delavs direktor imel precej dela s Pr -
stavljanjem in zastopanjem ko	.
vseh zaposlenih v teh procesi V. upravi. Vsekakor bomo m° vzpostaviti optimalno organih nost družbe SCT, vendar ne na čun zaposlenih. Postopki bo ki g. morali biti korektno vodeni. so]a kakšnega šikaniranja, razpoNJ kad, nje presežkov delavcev pa us ko j; zno opravljeno.
nic
Upr
£
b
Z,
N van Žat tori, sko jo d ŽeVi
m o
ve. to si loV; dro
Prej ste dejali, da boste ■ potrebovali več delavcev, * > se tista izjava ne tepe s toi
zadnjo?
Pravzaprav govorim o pr
■avi'"
ni notranji razporeditvi zap°s* nih. Sploh ne gre za odpuščanj
pač pa za pravilno razporej
ianje'

da bodo ljudje optimalno zaP sleni. Denimo, da bi kdaj kak ^ hčerinsko podjetje statusno sp. menili, pripojili k matičnemu P^j
no p
Jekt
neb
take
■hop
£i
Pi
sl,
iz
z\
0
spl šoto jak
jetju. Pri tem se bodo p°J-^ presežki zaposlenih na določen področju dela. Te bo treba us
sežn
na
%
zno razporediti v podjetju- j Srh0
Obseg poslovanja pa raste j* ^kup razloga za ugotavljanje preše2 h~'
delavcev.
Naziv 'kadrovsko in sodeM0 področje’je zelo obširen pojem, ki pa malo pove o
Pek
>
dela
aiis
^nkretnih nalogah. Česa se °oste najprej lotili?
rj, ouročjc je res zelo široko. Ven-ar če nanj gledam z očmi grad-■,nika 'n nalog, ki jih je pouda-Dr a3 Zac^nj* skupščini družbe edsednik uprave, gre za prila-Janje sistema SCT novim izzi-»•bodonajbolj aktualnenalo-e °čitno organizacijske sprevodi’ ° katcr'h sem pravkar go-Pozo	Potrcbna kar naj večja
Trudil se bom tudi, da bo os-
^SDremPniPn	tronrl
" “juhi. Nomunu r °hraniti najmanj na se sr a 'v?ato ’mam tudi pisarn Dn l^U T-jubljane, ki je dos i vsem zaposlenim. Ker
-	žnm v Podjetju že 30 let in |
-	Q arn osebno večino zaposler 1 j, 1 Pa niene, komuniciranje i ^ko.
-	f.^ebrnpa podobno dobro kon
-	UpLaJat' tudi s preostalimi čl
hf?.,od delovnih področij na zaposlenih ** razvr°y'karien
y M’se držimo zakona o sode y Tb' delavcev pri upravljan r (0 .° funkcije delavskega din 1- S|fja ne bomo mešali z mene
I-o ti
ebom° skrbeli za izobr; 0 zahtevnih objektov l %8b izvajati.
°d problemov v
ne pisarne našli zase najbolj optimalno rešitev.
Tudi v prihodnje se bomo trudili za naj večjo korektnost postopkov, če bi spet kdaj morali denimo določati presežne delavce, ali pa ob katerem koli drugem postopku, pri katerem bi ljudje lahko bili prizadeti. Pri tem bi kot delavski direktor sodeloval tako, da bi pripomogel k trezni presoji položaja in upoštevanju pozitivne normativne zakonodaje v naj večji meri. In da bi se slišalo tako tistega, ki bi vodil postopek, kot prizadetega.
V podjetjih, katerih delavci veliko delajo v za zdravje neugodnih pogojih, je skrb za varstvo pri delu, skrb za invalide posebej nujna. Ali kot delavski direktor vidite na tem področju nalogo zase?
To za našo firmo zagotovo velja, gradbeno delo je težavno, zato prihaja do poškodb, nesreč, tele-
snih okvar. Za delavskega direktorja je tu odprto široko delovno področje, ne glede na to, da imamo službeno zadolžene kadre za varnost pri delu.
Seveda se ne vidim kot nadzornik nad temi službami, pač pa v funkciji sodelovanja. Pomagati bi hotel le, da bi se napake v čim krajšem času odpravile. Obveščal bi upravo, odgovorne službe.
V	gradbeništvu so roki zelo kratki, investitorji o tem, ali je delo mogoče opraviti v kratkem času in o delovnih pogojih, kot posledici hitenja, ne razmišljajo mnogo. Kot delavski direktor bi hotel skrbeti, da bi delavci v takih pogojih imeli od tega kaj več kot le nadurno delo ter delo ob sobotah, nedeljah ...
V	gradbeništvu je od vseh gospodarskih dejavnosti zaposlenih največ tujih delavcev. Skrb za njih bi prav
gotovo sodila v delovno področje delavskega direktorja.
Pri nas bo zelo pomembno delovno področje delavskega direktorja komuniciranje s tujimi delavci, kijih imamo v SCT precej. Z ljudmi je treba komunicirati vsak dan, preverjati, ali so nastanjeni, kot je treba, ali je zanje poskrbljeno tudi v vseh drugih pogledih. Predvsem pa morajo dobiti občutek, da se vedno lahko obrnejo na nekoga, ki v resnici skrbi zanje.
Skratka, približno takšno bo vaše delo...
Tako je. Pri tem računam na izkušnje, ki sem sijih pridobil v sindikatu pri dogovarjanju, komuniciranju in ustvarjanju boljših pogojev za zaposlene. Poudariti moram, da mi korektnost uprave do sindikata in zdaj tudi do soupra-ve vliva optimizem.
Nerazumen sklep nadzornega sveta SRD
Igrice v zvezi s privatizacijo mariborskih Term se nadaljujejo
Delavci mariborskih Term se še vedno borijo za pravično lastninjenje podjetja, ki so ga ustvarili s svojim delom. Kakor smo v Novi Delavski enotnosti že poročali, so morali delavci Term, kije najbolj uspešno mariborsko podjetje, zaradi zakona o igralništvu formalno prenesti premoženje podjetja na Sklad Republike Slovenije za razvoj. Takrat je bilo jasno dogovorjeno, da bodo delavci, bivši zaposleni in upokojenci podjetje v skladu s takrat veljavnimi zakoni olastninili z notranjim odkupom ter postali njegovi večinski lastniki. Zato so delavci v Termah za notranje lastninjenje pet let varčevali in skupno privarčevali več kot 550 milijonov tolarjev. Pred kratkim pa je nadzorni svet Slovenske razvojne družbe, kije pravni naslednik sklada, sprejel sklep, da bo delnice Term prodal p<x>blaščenim investicijskim skladom, delavci pa naj bi se za podjetje, ki so ga z odrekanjem sami ustvarili, obrisali pod nosom.
Sindikat delavcev gostinstva in turizma v Termah, vodstvo podjetja in poseben odbor za zaščito interesov upravičencev do notranjega odkupa delnic Term seje na sklep pritožil. Nadzorni svet Slovenske razvojne družbe je svoj prvotni nesmiselni in nepravični sklep zato delno korigiral in v Uradnem listu pred dnevi objavil nov sklep o privatizaciji družbe Terme, kije med delavci ponovno povzročil razburjenje.
Kot zanimivost naj povemo, daje nadzorni svet Slovenske razvojne družbe v svojem sklepu napačno opredelil dejavnost naj večjega podjetja za zdravstvo, turizem in rekreacijo na Štajerskem, katerega lastnik je. V sklepu o privatizaciji namreč piše, da se Terme Maribor ukvarjajo z dejavnostjo trgovine na drobno in debelo, posredništvom in drugim. Res lepa reč, da lastnik najbolj uspešnega mariborskega podjetja niti ne ve, s kakšno dejavnostjo se njegovo podjetje ukvarja?! Naj razume, kdor more!
To pa delavcev Term še ni najbolj razjezilo. Temperaturo v podjetju je dvignil sklep nadzornega sveta
Slovenske razvojne družbe, da lahko delavci pri notranjem odkupu sodelujejo največ s 1.500.000 tolarji in do višine privarčevanih sredstev. Dejstva pa so takšna: od 860 upravičencev do notranjega odkupa jih je organizirano v okviru podjetja za nakup delnic varčevalo samo 583. Vsi dragi so za sodelovanje v notranjem odkupu varčevali sami. Zakaj sedaj omenjeni delavci, ki so varčevali za nakup delnic Temi v lastni režiji, ne bi smeli sodelovati v privatizaciji? Ali so državljani drugega reda? Ob tem pa se zaposlenim v Termah postavlja tudi vprašanje, kakšna je pravna osnova za sklep nadzornega sveta Slovenske razvojne družbe. Na osnovi katerega zakona je omenjeni organ sprejel sklep, da lahko delavci sodelujejo v notranjem odkupu samo do višine 1.500.000 tolarjev?
Zaradi sklepa nadzornega sveta Slovenske razvojne dražbe seje na izredni seji že sestal izvršni odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma v Termah. Kakor je povedala sekretarka Marjanca Onič, so delavci nad sklepom ogorčeni in se bodo nanj pritožili. Menijo, da morajo imeti pravico do sodelovanja pri notranjem odkupu vsi delavci, bivši zaposleni in upokojenci, ne glede na to, ali so varčevali organizirano preko podjetja ali sami. Zakaj bi bili tisti, ki tehnično niso mogli varčevati preko podjetja (upokojenci in bivši zaposleni), zaradi tega prikrajšani za pravico, ki jim jo daje zakon o privazizaciji?
Na sklep nadzornega sveta Slovenske razvojne dražbe pa se nameravata pritožiti tudi odbor za zaščito interesov upravičencev do notranjega odkupa delnic Term in vodstvo podjetja.
Kakor kaže, igric v zvezi s privatizacijo najbolj uspešnega mariborskega podjetja še ni konec. Očitno se nekaterim lakomnežem, ki so blizu oblastnikom, cedijo sline po podjetju, ki uspešno posluje. Škoda, da se tako zavzeto ne potegujejo tudi za mariborski Tam!
T. K.
ffcunore-g£a
“Vsega mi je dovolj,” je pred dnevi v menzi pri malici v naši tovarni dejal rezkar Vili. “Odslej se bom tudi jaz ukvarjal samo še z velikimi stvarmi. Saj nisem edini butelj in nesposobnež, da bi se moral v življenju ukvarjati s samimi malenkostmi!”
“Kaj pa govoriš neumnosti, Vili?” ga je izpod očal pogledal mizar Tone.
“To niso nobene neumnosti! Poglej, vsi - od politikov in državnikov do našega direktorja - se ukvarjajo samo z velikimi temami in rešujejo samo velike in za narod usodne probleme. Vsi se želijo z velikimi dejanji vpisati v zgodovino slovenskega naroda. Samo jaz ne delam nič pomembnega in nič takega, s čimer bi se vpisal v zgodovino,” je dejal potrto Vili.
“Prav nič te ne razumem,” se je v pogovor vključila kuharica
Špela.
“Poglej, Špela! "je začel razlagati Vili. “Naši politiki govorijo samo interpelacijah, vključevanju Slovenije v Evropsko unijo, denacionalizaciji in o drugih usodnih problemih. Menedžerji govorijo o davku na dodano vrednost, o subvencijah, o tečajnih razlikah, interventnih uvozih in o podobnih velikih projektih. Ministri govorijo o novi zakonski re-gulativi, o makroekonomskih problemih, o bruseljskih direktivah in o drugih bistvenih vprašanjih. O čem pa govorim jaz!? Samo o aksah z.a avtomobile, ki jih “drejam ”, S temi našimi se ne bom vpisal v zgodovino! ”
“Tudi naš direktor se zadnje čase ukvarja samo z velikimi problemi,” se je v pogovor vključil kurir Peter. “Nenehno govori o davku na dodano vrednost, o reformi plačilnega prometa, o izravnani bilanci poslovanja in o drugih vprašanjih, ki jih sploh ne razumem. Kakor kaže, je to, da se vsi ukvarjajo z velikimi vprašanji, postalo pri nas moderno! ”
“Resje!” je vzkliknila Tanja iz komerciale. “Naškomercialni direktor sploh nič več ne dela, samo govori še o velikih poslih, s katerimi bo naša tovarna zaslovela. Škoda je samo, da mu še nobenega takšnega posla ni uspelo skleniti.”
Iz dnevnika delavca Jožeta
“Moj šef pa kar naprej govori, da bo poskrbel za modernizacij0 strojnega parka, zato na starih strojih sploh nič večne dela,” je prib11 strugar Lojze. “Očitno se je tudi moj šef odločil, da se bo ukvarjal samo z velikimi problemi.”
“V našem oddelku pa šef toliko govori o nujnosti dviga produ*' tivnosti dela, da sploh nima več časa organizirati in voditi dela, je dejal Ernest iz vzdrževanja. “Takšnega nereda kot je v naši tovarni in državi, še ni bilo, saj vsi šefi samo govorijo o velikih problemih, polno majhnih problemov pa ostaja nerešenih."
“Vsi dedci pa niste nič boljši,” je pribila Trezika iz pakirnice. stari samo še govori, kako na veliko bo seksal, stori pa ne nič vec-
Medtem ko smo kramljali na111 je kuharica Špela namesto gol°' Ža, ki je bil na jedilniku, razde'
Velike in male stvari
lila nekakšne letake. Na njihje pisalo: “Nareži 1/2 kg čebule J« jo praži na 3 žlicah olja, doda) 1/2 kg govejega mesa in dušt -uri. Nato dodaj moko in vodo ter posoli."	,
“Se ti je zmešalo, Špela!?” smo vzkliknili vsi v en glas. “Spi°l ne!” je odvrnila Špela. “Pred vami je najboljši recept za kuhauje golaža v Evropi. Boljši je od vsakega francoskega. Ker sem sestavljala recept, nisem imela časa skuhati golaža. Odslej se bom tud jaz ukvarjala samo še z velikimi stvarmi, zato lahko vsaki danprl' čakujete, da boste namesto malice dobili na mizi kakšen Čudo v' recept. Zakaj bi se jaz edina v tej državi ukvarjala s tako nepomembnimi, majhnimi in banalnimi zadevami, kot je kuhanje malic, čep0 se lahko s pisanjem receptov uvrstim v zgodovino slovenskega kuharstva."
“Če je tako, se bomo odslej tudi mi vsi skupaj ukvarjali Z veh*1 mi stvarmi, saj, kakor kaže to v tej državi edino še nekaj velja. mesto da bi “drejali akse ”, bomo raje za velik denar diskutirali o velikih nalogah: denimo o tem, kako bi lahko delali Marcedese m pa celo vesoljske ladje. Našo in vse ostale tovarne pa lahko zapre' jo, saj se v njih - vsaj po naših plačah sodeč - delavci očitno U* varjamo samo z nepomembnimi majhnimi stvarmi!
turistična f\. agencija /jjjf J
BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4,
DRUŽINSKE POČITNICE V SLOVENIJI IN NA HRVAŠKEM
Fl ESA-tri in štiripostelj-ne sobe v apartmajskih hišah - polpenzion od 4.200 do 6.000 SIT, tedenski paketi
PIRAN - APARTMAJI
za 2 ali 4 osebe - najem od 7.000 do 10.000 SIT
KRANJSKA GORA,
POKLJUKA, ROGLA,
ČATEŽ, ATOMSKE TOPLICE - posamezni termini
TURIZEM NA KMETIJI - ŠENTANEL, “Rifel”, polpenzion v dvo- ali tri-posteljnih sobah, cena 3300 SIT
SAVUDRIJA - bungalov-ske hišice za tri ali štiri osebe, polpenzion odrasli 4200 SIT, otroci 3500 SIT POREČ - apartmaji
LANTERNA - najem za 4 osebe - 93.000 SIT za 7 dni
-	Hotel Neptun - polpenzion za 1 osebo za 7 dni 41.700 SIT
NOVIGRAD - KASTANJA - sobe v bungalovih za 3 oziroma 4 osebe, cena polpenziona za odrasle 4900 SIT, za otroke 3500 SIT. Za člane ZSSS 5-% popust
-	počitniški dom - Šaini: polpenzion 4400 SIT, otroci popust
NOVIGRAD-počitniško stanovanje za 6 oseb, prosto v avgustu, cena najema 7900 SIT na dan DAJ LA - apartmaji za 4 osebe, cena 8000 SIT na dan
OTOK KRK - počitniški dom TAM, polpenzion za 7 dni 34.000 SIT, otroci imajo popust OTOK PAG - STARA NOVALJA - kvalitetna počitniška stanovanja za 4 do 6 oseb, od 9800 SIT dalje
PLAČILNI POGOJI V DOGOVORU Z GOSTI. POKLIČITE TURISTIČNO AGENCIJO ATRIS, 061/1341 255 ALI 061/ 322 975.
Prijaten dan vam želiva Katarina in Metod


Težka sklanjatev
“Janezek, sklanjaj besedo tubi “Tabla, table, tabli ...” “Kako pa se sklanja babica-
“Zelo težko. Zato ji moram vC /t,
____i_—*.•	/__: _ „ ,/„ m/j TiU-
jaz pobrati, če ji kaj pade na 1
Odkritosrčnost
“Ali sem pravilno slišal, da ste df
mu od tujih gostov rekli: nimam0^
Saj vendar veste, da v našem I vse: imamo!! "
"Vem, gospod direktor."
“Za kaj pa so se gostje zanima ' “Vprašali so, če imamo diru* , ja, ki zna kakšen tuj jezik, da bi njim pogovorili!"
Z menzi
i še**
“ Kuharice, zakaj ste dale nl1" direktorju tri polže v solato, dr™
pane?’ .,r
“Upale smo, da slabo vidi!
“Kje si sedaj v službi?"
“V tovarni čevljev.”
“Kako pa te plačajo?" "Pošteno me plačajo samo zal naj st minut.”	„
“Za katerih petnajst minut? “Takrat, ko serjem!"
'f-^asav/u novih 1°00 delovnih mest?
akonski predlog je nastal kot s edica lani propadlega referen-uma o izgradnji TET 3. Vlada |Tjaga. naj bi rudnik Trbovlje ta P°stoPno zapirali do le-1 v, ‘9, termoelektrarno bi eko-pa i°san'rali do leta2003, zaprli eta 2015. S programom raz-b J tega prestrukturiranja pa naj 4(y3savskih občinah zagotovili d . novih delovnih mest. Vla-k„ Je^a stroške tega projekta v za-tskem predlogu namenila 82,7 d ‘ja[de tolarjev. Zapiranje ru-k, ka o' pobralo okoli 80 odstot-namenskih sredstev ali dnhrih
J kQt 18 milijard tolarjev, tto pa so vključeni tudistn pr ®rama aktivnega reševt psezn'h delavcev rudnika. Sa lnan^ne posledice ekolc v nraClJe termoelektrarne TE
tile ?ra^unu Slovenije se bodo . c Se vse do lpt:> onno ctrr.su
VsaiA6 mi’kl si boi
.°k,^no potrebn 7n'h virov.
CSarske občin asln|k in Zagorje,
Dolgotrajno razpravljanje o prestrukturiranju Zasavja
Državni zbor o Zasavju razpravlja v rednem namesto v skrajšanem postopku, kot je predlagala vlada - Zakonu očitana nejasnost glede porabe sredstev - Ali gre v resnici za ’Drnovškov tolar’
Državni zbor te dni s prekinitvami razpravlja o predlogu zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, ekološki sanaciji Termoelektrarne Trbovlje 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije. Zakon je vlada poslala v parlament pred mesecem in pol z željo, naj ga ta obravnava po hitrem, se pravi skrajšanem postopku. Vendar državni zbor te želje ni upošteval in je zakon začel obravnavati v rednem postopku. Zakon predvideva, naj bi za vse tri namene porabili postopno skupaj skoraj 83 milijard tolarjev proračunskega denarja, za razvoj regije pa naj bi prispevale tudi občine in kajpak zainteresirani in prizadeti posamezniki. Ta projekt naj bi bil pilotni, torej referenčni način reševanja podobne problematike v Sloveniji v prihodnje.
povprečno stopnjo nezaposlenosti in jih bo zapiranje rudnika še dodatno obremenilo, zakon opredeljuje kot posebno območje za pospeševanje novega zaposlovanja, in to v obliki posebnih spodbud za delovanje podjetij, ki bodo odpirala nova delovna mesta na tem območju. Takšna podjetja bodo upravičena do sofinanciranja nakupa ali najema nepremičnin, oprostitve prispevka za spremembo namembnosti zemljišč in ponovnega plačila za obstoječe komunalne prispevke. Deležna bodo sofinanciranja poslovnih storitev v tem območju, sofinanciranja dela stroškov za nove zaposlene s sedmo ali višjo stopnjo izobrazbe v prvem letu po zaposlitvi, sofinanciranja dela stroškov za uvajanje v delo.
Znižala se jim bo davčna osnova po določbah 42. člena zakona o davku od dobička pravnih oseb za sklenjena delovna razmerja (ne glede na to, ali delavec prvič sklepa delovno razmerje ali pa je bil pred tem nezaposlen), in to za znesek, ki je enak 45 odstotkom plač teh zaposlenih za dobo prvih 60 mesecev njihove zaposlitve.
Zakon predvideva še sofinanciranje samozaposlovanja, subvencioniranje tehnoloških razvojnih projektov, ki pomenijo razvoj novih izdelkov, pridobivanje novih trgov ali uvajanje novih tehnologij. Sofinanciranja bodo deležna tudi prizadevanja za oh-
ranjanje obstoječih in vzpostavljanje novih razvojno-tehnoloških jeder, programi povezovanja podjetij in še kaj. Podrobnosti seveda še niso znane, zakon določa le, naj bodo vse oblike spodbud za četrtino večje kot sicer v Sloveniji (razen seveda v primerih, ko bi povečanje spodbude preseglo nastale stroške podjetja). Predvidena pa je tudi najmanj ena indu-strijsko-podjetniška cona, katere glavni namen naj bi bil privabljanje investitorjev na to območje.
Zapiranje rudnika potrebno, vendar...
Kolje v državnem zboru v navadi, se tudi okrog tega državnega projekta za razvojno sanacijo Zasavja krešejo različna mnenja, od podpore do nasprotovanja. Poslanci sicer ne nasprotujejo zapiranju rudnika in ne sanaciji ter-molektrarne, vendar jih moti kar precej določil tega zakonskega predloga.
Kar nekaj poslancev namreč ni bilo zadovoljnih s predlagano porabo omenjenih sredstev oziroma nejasnostjo, kako naj bi se trošila, ter navidezno preveliko odmero sredstev za zapiranje rudnika v primeri s sredstvi, namenjenimi za razvoj regije. Podobno sta menila tudi odbor državnega zbora za gospodarstvo in odbor za finance. Nihče sicer ne nasprotuje temu projektu. Ven-
dar pa so v dosedanji razpravi tako vodje poslanskih skupin kot posamezni poslanci nanizali kar precej nedorečenosti tega zakonskega predloga, ki bi lahko pomenile tudi nenadzorovano porabo proračunskega denarja, vloženega v ta projekt. Tako je denimo padel očitek na račun predloga v zakonu, naj bi zasavske občine poskrbele za razvojne programe, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj pa za njihovo realizacijo. Občine po zakonu o lokalni samoupravi takšne pristojnosti namreč nimajo.
Nekateri poslanci so v programu videli veliko privilegiranost Zasavja, češ da druge regije, kjer je nezaposlenost še večja, niso bile deležne takšne državne pomoči, niti je ne bodo. Nekateri so menili, daje odločno preveč denarja namenjenega zapiranju rudnika in premalo razvojnim spodbudam. Eden med njimi je celo trdil, da bi s sredstvi za zapiranje rudnika in ekološko sanacijo termoelektrarne lahko odprli deset tisoč novih delovnih mest.
Padel je celo predlog, naj bi državni zbor sejo prekinil za toliko časa, da bi zakonski predlog prišel zagovarjat sam predsednik vlade, saj gre po mnenju nekaj poslancev očitno za 'Drnovškov tolar’. Torej za projekt, ki gaje izsilil in bo od njega največ (politične) koristi imel Janez Drnovšek. Predsedujoči državnega zbora je proceduralni predlog, ki sicer ni bil povsem v skladu s poslovnikom, kot je dejal, dal na glasovanje, vendar seje zanj ogrelo premalo poslancev, da bi bil sprejet.
Nekateri drugi poslanci pa o ustreznosti vsebine zakona ne dvomijo in ne verjamejo, da bi Zasavci ta sredstva slabo izkoristili.
Skratka, namesto sprejetja zakona po hitrem postopku, za kar je vlada menila, da obstaja utemeljen razlog, namreč potreba po hitrem začetku gospodarskega prestrukturiranja Zasavja, se nam nemara obeta še kar dolga in vroča debata v državnem zboru.
B. R.

NAGRADNA KRIŽSi
GESLA NAGRADNE KRIŽANKE št. 28(22. 7.1999):
Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, iz^;
0
in pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sin1
0L
tov Slovenije - Svet, Dalmatinova 4, Ljubljana. Tudi tokrat je 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno štev'1 ^ Upoštevali bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedelj^3’ avgusta 1999.
Pravilna rešitev gesel iz 26. letošnje številke Nove Delavske ‘•'JV nosti: I. VRAŽJI GOBAN, 2. ZELENA MUŠNICA, 3. OUKOVA Nagrado 5000 tolarjev prejme Nives Jurman, C. na Plužne 31,5282 Cen9 Nagrado bomo poslali po pošti.