Grad Struga na Krki Zver v »novem človeku« Vsa slovenska zemlja dane9 trepeta pod vtisom odprtih jelendolskih grobov, kamor so lanskega oktobra komunisti pometali trupla svojih 119 slovenskih rojakov. Ti grobovi ostanejo večni spomenik komunistične grozovitosti, ostanejo pa tudi spomenik slovenske vernosti in junaštva v boju zoper zver, ki jo komunisti imenujejo »novi človek«. 6 Samo zver jc mogla zagrešiti tako strašno grozovitost, o kakršni nam govori Jelendol pri Ribnici, o kakršni nam govore stotine grobov v Mozlju in drugod. Samo zver v človeški podobi si je mogla izmisliti tako mučenje, kakršnega ja bila v noči med 27. in 28. septembrom deležna 39 let stara Slovenka Kristanova Ida iz Zaloga pri Komendi, kateri so komunistični obsedenci pri živem telesu sekali roke in noge ter jo z noži zbadali, naposled pa, preden je prišla domobranska pomoč, ustrelili, da ne bi mogla govoriti. Te obsedence je takoj nato zadela kazen na kraju zločina, o čemer pišemo na drugem mestu. Kdor postane komunist iz prepričanja, ta odvrže od sebe vse, kar je človeškega in naravnega.' ter postane najbolj divja zver. V svoji okrožnici je papež Pij XI. obtožil komunizem strašanske krivde, kakršne noben verski poglavar doslej ni izrekel zoper noben drug krivi nauk. Papež oh-tožuje komunizem, da je raztrgal tiste naravna' vezi v človeku, ki so potrebne posamezniku ia vsej družbi in ki so jih celo divji naravni narodi spoštovali, ker je v njih božja postava, ki je vsakemu človeku v dušo zapisana. Ce pa kdo iz človeških duš iztrga to božjo misel, tedaj pa ljudje podivjajo. Tako uči papež, ki potem nadaljuje te« odgovarja tistim nespametnežem, kateri komunizem nekako zagovarjajo, češ da take grozovitosti le slučajno spremljajo komunistično revolucijo. Papež dobesedno takole pravi tem nespametni« kom: »Nikari pa ne trdite, da bi te grozovitosti bila take vrste, kakor se po neki nujnosti dogajajo ob vseh prevratih, da bi bili to zgolj izbruhi razjarjenih ljudi... Nikakor nel To so namreč naravna posledice komunističnih naukov, ki ne poznajo nobenih brzd.« Te papeževe besede so straiSno svarilo vsej človeški družbi in vsakemu narodu, ki naj se ob takih dogodkih, kakršne doživlja zdaj tudi nai narod, zresni, kaj bo, čc bi se komunizmu po« srečilo poživiniti vsakega človeka. Komunizem tako rad poje tisto pesem, da bo ustvaril »novega človeka«. Ta »novi človek« bi bil prost vseh nravnih in naravnih vezi, brez ka« terih ne more obstati nobena človeška družba. Ta komunistični »novi človek« bi bil v resnici najbolj podivjana zver1, ki bi jo mogel krotiti le< kdor bi z njo ravnal, kakor s pobesnelo in stekio zverino. Tak »novi človek« nima nobene plemenit« misli več v svojem srcu: zanj ni več ljubezni do starSev in družine, zanj ni ljubezni do naroda« ni ljubezni do trpečih soljudi, zanj je le divji ia neukročeni divji gon, kateremu se vdaja, dokte? krotilec z revolverjem in bičem in vrvjo ne po« seže vmes, To nam dokazujejo dogodki v Sovjetiji, to' nam govore grobovi tieočev Poljakov v Kalinu, ki so jih komunisti divje pomorili, tp nam govori Španija, to nam zdaj pretresljivo do neba kliče Jelendol, Mozelj iu Dobrava pri 'Komendi o svojo žrtvijo Ido Kristanovo! Vse, kar j® med našim narodom še osta'.o človek, to mora zdaj na dan, da pomaga »r.treti to največjo grdobijo vseh časov, pomaga med našim narodom uničiti sleherno sled divjega komunizma in njegovega poživinjenega »novega človeka a je na slovenski zemlji na tisoče na svetu pa na milijone. To je vse edini sad,, iti ga je komunizem doslej mogel vsemu svetu pokazati kot svoj sad. Nikdar nihče ne bo mogel do dna dognati, koliko milijonov takih žrodnjih hlačah. Ženski trupli sta bili oblečeni« eno od njiju pa ovito v žakljeviuo. Vtem grobi« šču odkopana trupla so bila skoraj vsa zvezana! s telefonsko žico, nekatera celo po dvoje skupajj za roke. Oblačila so bila delno civilna, deluflt vojaška. Na koncu so odkopali še tretje grobišče, ki je ležalo malo više od srednjega grobišča, približno 150 m v smeri proti Ribnici oddaljeni Nadaljevanje na 4. strani, ^ Mati nad truplom svojega sina Nadaljevanje • 3. atrani. Bolinici ol> gozdnem kolovozu. To grobi.šče jo Vilo 5 m dolgo, 2 m Široko in 1 m globoko. Zemeljska plast nad trupli je bila debela okrog m. Zemlja ilovnata. Trupla m ležala približno tako, kakor v prvem grobišču. Iz tega grobišča je bilo izkopanih 23 moških in 1 ien-•ko truplo (Drobničeva). V tem grobiiču so bila trupla tudi ]>o večini oblečena, nekatera brez popolne vrha je obleke. Trupla «o bila posebno * okončinah že tako razpadla, da se pri večini •d njih ni moglo ugotoviti ali so zvezana ali ne. Ebo moško truplo je imelo zvezane roke na ferbtu in oči zavezane. Oblačila ao bila delno •ivilna, delno vojaško. Bazpadlost trupel je v prvih dveh grobiščih fesi« manjša kaior v trenjem. Po legi grobišč, ki ao vsa obdana z drevjem ln grmovjem, je nujno sklepati, da so bile vse žrtve ubite iz neposredne bližine. V okolici vseh treh grobišč niso našli nobenih predmetov. V neposredni okolici vseh treh grobišč ne nahajajo še sledovi zakurjenega ognja, v drugem grobišču sbili ogorki tudi v zemeljski plasti Bud trupli. Po odstranitvi zemeljsko plasti so dvigali z največjo previdnostjo posamezna trupla in jih polagali v pripravljene lesene krste. Krste so »dnt*li par korakov stran od grobišč na jase, kjer sta zdravniška izvedenca trupla pregledovala, ugovarjala vzrk smrti in pomagala svojcem ngotavljati istovetnost, v kolikor niso svojci spoziuili trupel že neposredno med dviganjem Iz grobišč. Kot vzrok smrti sta zdravnika ugotovila ustrelitev po pretežni večini v glavo. Trupla so bila razpoznana po oblekah, od nosno po perilu, po predmetih, najdenih v oblekah ali po aobovju. Zanesljivo identificiranih je bilo 47 trupel. Od neznancev sta zdravniška izvedenca odvzemala koščke oblek in perilo ter razne predmete, najdene pri njih. Predmeti so izročeni poveljstvu Slovenskega domobranstva v Ribnici v svrho naknadnega identificiranja. Y ta namen »o bila tudi ta trupla fotografirana. Krste so bile do pogreba, ki se je vrSll v Sredo, 4. t. m. ob 9, položeae na javni oder pied cerkvijo sv. Štefana. Med 6 in D m bile posamezne krste s trupli neidentifici* oaih oseb v prisotnosti domobranskega poveljstva ponovno odprte au prošnjo prisotnih oseb, ki »o fe iskale avojce. Ob tej priliki jo bilo identifici.mjflb te Aeset oseb. izkopane žrtve V treh velikih grobovih v Jelendolu je biio odkopanih skupno 119 žrtev, 116 moških in tri Senske. V prvem grobu je ležalo 38 mrličev. Od tega ao spoznali svojci in znašel 27. Ob grobu samem in pri pregledu zdravniške komisije je bila ugotovljena istovetnost naslednjih: Kastelie Jože iz Tisovca št. 2, R&rtol Anton iz Loškega potoka, Okorn Anton iz Boštanja, Javornik Anton iz Podporiea iz Vevč pri Ljubljani St 40. V dragem gjob-Jčo Je ležalo sknpno 67 mrli-*ev, SS moSkih „m dve leaofei. Svojci ao prepaenali 18. To so bili: Zaje Anton ta Zlgmarice, Merzel Mirko, župan * Iga, Oberstar Frane ta Podtabdra, A vMaher Jože ta Blok, Ruparič Janez ta Tabora »t. 2 (obč. Loški potok), Košmerlj Ludvik ta Hriba, Oblak Jernej k Velike poljane St 44, Kriiman Vinko ta Podtabora 5t 17, Kralj Jože iz Podtabora, Dsterrmm Rudi. občinski tajnik v Vidmu-Dobre-poljab, Strnad Franc Iz vasi Pri cerkvi (obč. Stru-*el), Cimerman Stanko, akademik ta Blok, Olide- i«r Jože, upravitelj na Turjaku iz Zelimelj, 2e-leznikar Urška, gospodinja pri Gfidererju, Tisu Anton, Tomažin Leopold iz Rašice St. 5, Drobni« Ivan iz Jakovega št. 1, florjup Engelbert iz Ponikev ter Skrbeč Stanko iz Gornjega jezero St. 30 (obč. Slari trg pri Ložu). Tretje grobišče je krilo 24 mrličev. med njimi Je bila ena ženska. Svojci eo prepoznali le 8. Bili so to: Debevec Jože iz Begunj pri Cerknici, Baraga Jože, trgovec iz Grahovega Anica Drobnič, Sol. npraviteljica k Begunj pri Cerknici, Poženel Pavel iz Galjevice št. 204, Oražem Anton ta Ru-narskegn, Zakrajšek Jože, akademik iz Nove vasi, Ferjančič Danilo, občinski tajnik ta Blok, Zakrajšek Lojze ta Runarskega. Pretresljivi prizori Zakopavanje je trajalo od jutra do večera, kar Je zahtevalo največjih naporov od domobraneov in komisija, pa nič manjših od svojcev, ki so prihiteli, da bi tukaj sprejeli truplo svojega dragega, ki ga jim je bil pred letom dni tukaj umoril komunistični krvolok. Od jutra do večera so stali ob grobiščih pričakujoči svojci, ki so nenehno zasledovali vsak gib delujočih domobrancev, vsako besedo iz ust komisije in vsako malenkost na zunanjosti izkopanih trupel, da bi tako ugotovili, Zdravniška komisija pri delu. V ospredju T krsti mrtvec, ki mu niso mogli travnati nog. kdo Je njihov. Prišle so 6tare mamke od daleč, od Loškega potoka in še dlje, prišli so svojci od Ljubljane in drugod ter kakor straža od jutra do večera brez. oddiha iskali med stotino mrličev svojega dragega. Vsak znani in neznani rajnik, ki je bil v Jelendolu dne 3. t. m. položen v krsto, je bil prav gotovo orošen s solzami stotin čakajočih in ljubečih mater, žena, sestra, deklet, očetov, sinov in bratov. Do dna srca so pretresali prizori, ko so dvigali iz grobišča truplo z razbilo glavo, v katerem pa je črno oblečena mamica spoznala svojega edinega sina po sveti njici Matere Božje, ki mu je ostala na prsih. Koga ne bi do dna srca zazeblo, ko so dvignili iz groba truplo, ki }e tam ležalo vso zvito in zveriženo, kakor bi se bil ubogi rajnik med svojimi mrtvimi tovariši še živ premetaval in bil živ pokopan — pa je v njem sestra epoznala svojega brata po rožnem vencu, ki ga je nosil v telovniškem žepu. Tam so dvignili iz jame truplo, ki je bilo strašno povezano z žico, da se, ko jc bil živ, skoraj ganiti ni mogel ln ga t je tako zadel strel v prsi, da je padel med mrliče, pa je v njem žena spoznala svojega moža ki 60 ga bili komunisti odpeljali pred letom dni od doma, ko je zvečer ravno pestoval svojega sinčka. Spoznala ga Je po Marijinem molitveniku, ki ga je bil tisti strašni večer vzel s seboj od doma, dasi ni vedel, da gre v smrt, ker so mu zločinci lagali, da ga bodo lo nekaj vprašali tam na komandi. ( »Oj, fant moj, kaj so naredili s teboj!« je za- j klicala uboga mati, ko je pred seboj zagledala 1n »pozimia borno ostanke svojega ljubega sina. I Koga bi ne polile solze, ko je videl, kako Je ta mamica vzela malo blazinico ter jo v krsti polo- ; žila pod razbito glavo svojega otroka. 1 Žena je prinesla s seboj mrliško nnličje, da ga jo razgrnila čez obraz 6vojega moža, ko so ga zabili v lesepo krsto, Oj, vi vsi, vi nesrečniki, ki ete govorili, da žrtve morajo biti, ki ste v svoji blazni slepoti zagovarjali OF in njeno početje ali pa ga morebiti Be zagovarjale, semkaj bi bili prišli, pa bi bili videli, koliko slovenske bolečine je bilo tisti dan zbrane'ob teh grobiščih, bolečine, ki je lo majhen del vse naše bolečine. Sem bi bili prišli in gledali, pa bi bili danes morebiti boljši ljudje, če ste še slovenski ljudje. Sem bi bili prišli in spoznali bi bili morebiti, da je te bolečine slovenskih src sokrivo tudi vaSe delovanje in govorjenje. Morebiti bi bili v tem spoznanju padli pred tepii mučeniki, pa tudi p^ed njihovimi materami na kolen« in jih prosili odpuščanja 1 Ce ste slari, bi vas bila morebiti ganila bolečina hčera in 6inov ter žena, že ste mladi, bi bili morebiti vsaj v solzah osivelih mater videli solze svoje matere ter se zgrozili ob misli, kaj bi vaSa mati trpela. • ko bi njenega sina bil kdo tako zverinsko muči! in moril. Semkaj bi prišli vi vsi zagovorniki kajnovekega greha, morebiti bi bila posijala na vas božja milost. Vedite namreč, da vsi ti mučenei ili vsi ti, ki ob njihovih mrtvih truplih lijejo svoje srčne solze, niS drugega ns žele- m ne prosijo, kakor to, da bi ljubi Bdg vam dodelil milost spoznanja in kesanja, kar bo najprej vam samim v prid. To bi bila tndi največja milost za ves naS narod, da bi zaslepljeni sinovi ln hčere našega naroda ob takih urah spoznali, k«m so navajali usodo našega naroda. Želeli bi, da bi ei to vzeli h srcu tudi tisti, ki mislijo, da so modri in da se doslej Se niso motili, ko so ta-govarjali fcpočetiiike jelendolskih straboL Dva živa ©h svojih grobovih Med stotinami žalnih prič, ki so pobožno spremljale izkopavanje izmučenih mučeniških trupel, sla stala tudi dva: Slavko Zupančič iu Jakob Mavec, ki sta s temi 119 skupno pred letom dni šla žalostno pot v smrt in te jame. Mav«i sa je med potjo posrečilo, da je pobegjuil, Zupančiča* pa so zvezanega postavili ob jamo ter nanj streljali. Toda rabelj ga ni zadel, pač pa ga je puh od strela vrgel voiak v jamo med druge mrliče. Tamkaj je tiho obležal, dokler druga salva nI vrgla nanj drugo žrtev. Ko je priletelo nanj umirajoče truplo njegovega tovariša, je siromak v Jami nehote zastokal. Rablji so spoznali, da je zdaj v jami eden če dovolj živ, zato bo naglo s strojnico še enkrat posuli v jami ležeča trupla. ZupančiC se jo tiho stisnil k steni in ni bil zadet. Nato je vkljub na hrbtu zvezanim rokam prilezel do rob« Jame, se dvignil ter planil ven. Zdaj so rablji sicer streljali za njim, niso pa ga zadeli, takar jim je v temi ušel ter je ves pololčen in od krvi svojih tovarišev ves krvav pritekel v neko vas, kjer so ga odvezali in reSili. Vse dopoldne je Zupančič nemo stol ob prvi Jami, v kateri je tudi sam že ležal. Ko Je bil ob 11 ta nje dvignjen zadnji njegov mr!vi tovariš, Je 03tol nekaj časa še pri drugi jami, nakar je odšel. Hodil je prav po isti poti, po kateri je tudi tisto slraSno noč hodil. Dne 3. t. m. pa je hodil ob belem dnevu ln prostih rok. In prav po tisti stezi, kakor pred letom dni, je prišel v vas, kjer Je ob prav tisti hiii obstal, se s hrbtom naslonil na st ono ter z rokami na hrbtu prekrižanimi, nekaj Časa čakal pod oknom, prav kakor tisto noč, ko jo imel na hrbtu zvezane roke. Nato je z glavo pobotal ob okno, ki ga je tisto no? nekdo ves prestrašen odprl ter se zgrozil, ko je videl pred seboj skoro golega človeka, vsega krvavega in zvezanega. Tudi dne 3. t. m. se je tisto okno odprlo. Zdaj pa iz hiše ni bito glasu groze, marveč glas TtESlja. Vbo to svojo dolgo pot je Zupančič napravil, ds je še enkrat v mojem srcu obnovil strahotne spomine na tisto noč, ho ja od tovariške krvi, ves krvav, zvezan in slečen ležal v jelendolskl jami ter da se je svojim rešiteljem zahvalil. Kdo bi mogel danes popisati vse, kar je dne 3. t m. njegovo srce občutilo, tega bi nam niti snm no mogel popisati, najsi bi imel dari najboljšega pisatelja. Ti dve žrtvi jelendolske strahote sta moglt domobrancem podaM potrebne podatke, da je svet zvedel, kje leže zakopane jelendohske žrlve. Zmagoslavna po! 119 raužeaiikov Ti Ribnice bo pred letom dni na avtomobilih vozili zvezane junake v Jeleodol, jih tamkaj sramotno postrelili, ne da bi jim bili le za las krivde mogli dokazali. Cez leto dni pa so so trupla teh tako sramotno mučenih junakov vračala po isti poti prav v isto Ribnico. Tudi zdaj je že noč ležala nad dolino, toda ta noč je bila razsvetljena s tisočerimi lučkami in kresovi, ki so jih žgala ljubeča srca. Nekaj nepopisno mogočnega in pretresljivega hkrati je bil pogled na 13 voz, kt eo vozili 104 krste. Ker je namreč zmanjkalo krst, so v nekatere položili po dva neznanca skupaj. Veličasten je bil sprejem v Rakitnici. Na kraju vasi eo v mraku čakali vaščani. Daleč na zahodu se je raztrgalo oblačno nebo, rdeča zarja je zasijala v daljavi. Cez cesto so se postavila dekleta z venci in velikimi Šopki, okrašenimi s trobojkami. Na robu ceste so stale matere, glasno moleč in i h teč. Poveljnik se je zahvalil domačinom za cvetje in sprevod je odrinil naprej. Na čelu so korakali domobranci, močno oboroženi. Nato so ob vozovih korakali svojci, za vozovi pa je zopet šla močna žeta domobrancev. Med zvon jen jem zvonov, ki so doneli iz Ra-kilnice, le dospel sprevod v bližino Dolenje vasi, kjer se je tudi ž« oglašal navčak in kjer Je na trgu ob kapelici čakala vsa vas. Na mizi s križem sta goreli dve sveči, ob njej žene, držeč krožnike z blagoslovljeno vodo, da poškrop« mrtve. Ob znamenju so stala dekleta. Kar 45 vencev so napletla. Kdo bi preštel šopke! Sprevod se je za trenutek ustavil, župan Janez Ambrožič ja zaklical rajnim »Slava!«, nadporočnik Boh pa se je zahvalil za sprejem, za vence in cvetje. Naslednja vas je bila Prigorica. Isti prizori so se ponavljali, 32 vencev je čakalo. Celo mali otroci £k i so jih imeli v rokah, da jih polože v počastitev padlih. Sledila je Nemška vas. V kratkem postanku s« je poslovila od rajnih Marija Campa, v Spalirju 60 držali 21 vencev, med katerimi je bil najlepši trnjev s križem. Tega je ponesel domobranec na čelo sprevoda, kjer sta že korakala dva t. gorečima svečama v rokflh. Povsod so visele raz hiše naše zastave ali pa ludi črne. ln glej, celo sveče v oknih »o ponekod gorele. Sveče, ki jih je družinska mati skrbno varovala za čas, ko jih bo treba komu od domačih zadnji« prižgati. VOoriči vasi zopet venci, zopet pozdravi. Govorila sta Drolmič Ludvik in Vida Mate. Črno temo so razsvetljevale bakle in prižgani Skopniki. Bakle so bile čisto mirnodobske: še z zadnjega kongresa v Ljubljani, samo na. pol prelomljene, ker so bile skrite pred tolovaji. Tudi v Hrvači so čakali venci in je pozdravila mrtvo Jecelj Frančiška. , , . Skoraj pol osmih je bilo, ko je sprevod dospel do Ribnice. Tam je čakala duhovščina z do-kanom Viktorijanom Demšarjem. Ob njej so se zbrali Rabničani in Itibničanke z županom Skrab-ceni na čelu. Spali r je delala šolska mlsdež. Po blagoslovil vi krst in molitvah jespreg.Dvoril župan in dejal, da se skoraj pred letom dni v temni noči iz Ribnice odpeljani in naskrivaj pobiti vračajo poveiičani v trg. Veličastni sprejem. ljudstva najlepše obsoja dejanja, izvršena nadnJM ki 'so umrli za dom in vero Slovencev. Nato so krenili vozsvi naprej skozi trg in s« ustavM ob cerkvi, kjer je bil pripravljen ie velik oder. Kdor je gledal mogočno nočne procesije ob raznih kongresih v Ljubljani, si morda ahko zamišlja, kakše-n j« bil ta nočni, a zmagoslavni pohod žrtev, čeprav jo bilo razpoloženj« neprimerno bolj greoko kakor cb drugih slovesnostih. Veličasten p©§reb v Ribnici ., Nekal -trupel so iz Ribnice odpelji" » »obr«. nolie neka" v Račno in Grosuplje, neka pa v Da so položili v božjo njivo na ribniškem poko- bodo počakali velikega dne. Dotlej pa naj ta skupni grob jelendolskih žrtev v Ribnici do za vse Slovence kraj največjega »Potovanja in n£ veKje narodne brige. Za to nan J« Poro V0T častni pogreb. Vsa Ribnica je bila dne 4. t. m. v žalnih zastavah, ves trg s vso okolico se je zbral pred mogočnim katafalkom, kjer so ležale krste med venci, ki jih je bilo 500. Ob 8 zjutraj je ribniški g. dekan ob veliki U3istenci opravil slovesno črno mašo za dušo rajnih v dekanijski cerkvi, ki je bila do zadnjega kotička polna. Ob pol desetih se je zafel mogočni pogrebni sprevod, kakršnega Ribnica gotovo še nikdar v svoji zgodovini ni doživela. Na grobeh so govorili: Zastopnik g. škofa kanonik (lr. Kraljič, načelnik pokrajinske uprave g. dr. Puš, ob grobu je govoril najprej g. Andolj- šek, nato ps je v imenu g. prezidenta generala Rupnika nadporočnik Lenačak imel globok govor, ko jo v prezideutovem imenu položil na grob lep veneo. Tudi zastopnik nemško vojske je položil na grob venee. Dekleta in mladina pa so nato grobova kar zasuli s cvetjem. Vsi izgovorjeni govori so bili polni najplemenitejših misli, ki gotovo ne bodo ostalo brez plodu v srcih tistih, ki f,o jib vpričo 119 nemih prič sprejemali vase. Bistvo vseh misli je podano v govoru, ki ga je govoril g- kanonik dr. Kraijii, zato ta govor v njegovem zadnjem dela dobesedno podajamo, da z njim zaključimo poročilo o jelendolsklh junakih in njihovemu opominu, ki ga iz grobov govore vsem Slovencem, ki so dobre volje. Prosimo vas: vsaj danes spoznajte! »Pr©ssii9 m: tej i&m spoznajte!« Povejte mL, predragi, oh truplih teh slovenskih Biučeitcer, ki vsa trud mi leže danes tu pred aami, o čemer st« se sami lahko prepričali; ob truplih teh ljudi, ki niso ničesar v življenju zakrivili, hi jim ni svetila ob smrti mrtvaška sveža, ki jih ni spremlja! v večnost materin blagoslov, ne molitev, ki pa sodbi komunistov niso zaslužili niti blagoslovljena zemlje sa zadnji počitek — povejie mi, prit« vsega tega, nad čitn naj danes bolj strmimo: ali nad človeško hudobij« sli nad božjo dobroto? Kako čudoviio naniref to dvojo gro skupaj. Spominjate se, kako jo Bog dopustil v raju prvi umor, ko je ubil Kajn brata Abola. Dobro veste, da je Bog t svoji nedoumljivi previdnosti pa stil, da so Jutlje zavrgli svojega učitelja in mojstra Kristusa! Vse io je Bog dopustil zato, da se do dna pokaža človeška hudobija, da hi človeštvo dovolj jasno spoznalo, knin zaide tedaj, če zavrže božje postave, fe mu ni več mar rcsuice in pravice, ampak hoče pokazati samo svojo hudobijo. Ali nam nI, predragi, vse to r relik opomin? Kako doigo je žo Cerkev opominjala naš vro o gro-sot&h komunizma, vaši dušni pastirji s škofom na čelu so vam nepretrgoma dopovedovali, ila pomeni komunizem naravnost boj proti Bogu, boj vsem verskim, kulturnim in narodnim vrednotam. Nismo posioiali Cerkve, no svojih pastirjev, pai ps so se mnogi od nas oklenili nove komunistične vere, ki je nčila, da nastopa sedaj nova doba, da nastopa raj nn zemlji. VI sami na vidite, da bo nam prl- n -v is ' » s -s..■ : ? ..........- "4 imimM iMMHi fPMSIB«1 S ^ M i *- "k - i ^TjJUttsk Safe - . " ,- f,r > • * iA- ^ * ^"mM SBpSISlsl "r, . & Pretresajoč je bil »ogled v RUini« "« ^liki oder . «04 krstami, ki so vse tonilo v cvetju, šopkih ln vencih pravili najhujši pekel. Cerkev ni odnehala otl svojega nauka, ni nehala opominjati. Govorila je, bodisi da je bilo na mostu ali no, padale so žrtve najboljših duhovnikov, žrtvo vore in vdanosti Bogu in Cerkvi, toda vso to ni pomagalo. Bog je v 6vojt čudoviti modrosti sklenil: »Co mojih naukov nočejo poslušati, naj dejanja govore!« In ti preiliagi. ki leže Iu pred nami, so nam dovolj jasna ia dovolj zgovorna priča, kam zaide flovek, fc n® posluša Cerkve in njenih učiteljev, Saša ra/.rašeaa in pušpana zemlja nam prav tako (lovcij jasno kliče, kaj zna delati človek tedaj, ko mn Cerkve in njenih naukov ni mar. Ali nam ni. predragi, vse to v velik ia strašen ojiomia? In končno, kaj nam pričaj« vsi ti, ki leže danes mrtvi tu pred nami? Kakšen j« ajihnv testament, ki je zapisan s krvjo, s katero so »morili slovensko zemljo? Ti mrtvi junaki so sol modrosti, luč resnice in mesto ca gori. Soi modrosti. Mrtvi slovenski inufenci nam danes na ves glas kličejo, kako strašna je gniloba komunizma, Id i;lnvckn ko knga okuži in pnžjvini. Kakor sol varuj« pred gnilobo, tako nuj nas t* trupla, ki v tako strašnih in imaličenih oblikah leže tu prod nami. varujejo najhnjše kuge: »osvobodilnega« boja, kakršnega oznanja komunizem Tiso? in vel! let živi na tej zemlji slovenski narod, toda kaj takega, kar doživlja (lan J s pod' krinko »osvobodilnega« boja, ni doživel še nikdar. VaL čeprav nari tuji narodi, so nas spoštovali in ljubili in imeli o nas najlepšo sodbo. Naši očetje in dedi« so namreč živeli po resnici in pravici, po postavah, ki jih jc Bog zapisal v njihove duše. Danes pa, ko jo okužil naše narodno telo slofisskl komunizem, pišemo najsramotnejše in najbolj ostudne liste v zgodovini slovenskega naroda. Pod krinko »osvobodilnega« boia so ti listi pisani s krvjo in noH in žico in s želesom ia mučenjem ia streli nedolžnim v srce. Ti slovenski miičeaci so nam aaije luč ziv« 1J o o i a. Danes spoznavamo, mrtvaška sveča mnogo* krat jasnejše sveti ko Bonce. In ta mrtva trupla, ki leže danes pred nami, tudi nam sijejo bolj jnsn« kot sonce In oznanjajo nam in vsema svetu, kam bi narod in ves svet prišel, čo hi to komunistično nasilje trajalo, rocimo, samo deset let. Zato nam U mufenci dovolj Jasno svetijo, kod naj gre naša po« ia kod ue sme iti. - Ti mnčenci so nam končno mesto na gori. Mesto, ki se k« da skriti. Kakor so bili sami ja« naki v življenju in smrti, tudi sam kličejo, da moramo taki jnsakl postati sami. Visoko stojo danes nad nami, vidni ro nam vsem in vsem glasno oznanjajo. da moramo vsako cono zo njimi, tudi t« hudobnim to ne bo všeč. Bog in narod slovenski zahtevata, da izpolnimo tudi mi svojo poslanstvo, da izpolnimo veliki tostament, ki so ga ti mufenci s svojo krvjo napisali. .. Predragi! V obilaem številu ste bo danes zbrali ob krstah teh slovenskih mučeneov, da jih spremljat« na zadnji poti in se poslovite od n|;h. l'o-veite mi, Ribnifanje. aH se odkritosrčno postav! ato ... ' .. i_.t. ,Unou nrinPAV jalec«, da Jim o zabrusite v onriur ias, ki ste se danes zbrali, prosit, vsaj za košček usmiljenja? Ali smem prositi tudi vas. da se pr. dražite nam. Pridružite se tudi vi našim vrolim željam In vročim molitvam t* oni mir, ki hm g« lo imV nlso hoteli dati. reko?: .GoBpod &a Jim večni mir in pokoj v sveti zemln slovenski!« Tako nam Bog pomagaj nn priproš,,,« teh rt* venskih muKenrov.« Komunisti so zverine! Strašno razmesarjeno (mplo Ide Kristanove U Zaloga pri Komendi, ki je v noči od 27. na 28. septembra bila v Dobravi pri Komendi nečloveško mučena od komunistov. V prijazni vasici Zalog pri Komendi v cerkljanski ravnini je živela Bi) let stara šivilja Ida Kristanova, ki je bila rdečim zverinam trn v peti, Jter ni odobravala komunizma ter je vrhu tega Smela svojega sorodnika pri gorenjskih slovenskih "domobrancih. Temu je včasih nesla sveže perilo Cerklje. To je bila vsa njena krivda. Komunistična zver v človeški podobi se iie zbudila ter jje s satanskim sredstvom hotela zastrašiti poštene Gorenjce, ki so že davno začeli spregledovati, da nekdaj tako »nedolžna OF« v resnici ni nič drugega kakor podivjana komunistična drhal, ki je njeno glavno delo »rop, požig, umor«, kakor ka-|ejo vedno jasneje tudi dogodki na Gorenjskem. Dne 27. septembra ponoči so na dom Ide Kristanove prišli neznani oboroženi rokovnjači ter veleli, naj gre Ida z njimi. Ta je takoj vedela, kaj to pomeni, zato je skušala pobegniti. Toda tolovaji so jo ujeli ter jo vlekli s seboj. Ker je reva vedela, kaj jo čaka, jih je prosila, naj jo tam na meslu ustrele, da bodo domači vsaj vedeli, kje je njen grob. Toda zverine v človeški podobi eo so ji zakrokotale. V odgovor je dobila tak udarec s puškinim kopitom v lice, da so ji takoj čeljust zlomili. Deklo je skoraj omedlelo od bolečin, zalo so jo zdaj divjaki kar vlekli s seboj. Govorili so: »Saj se ti bo želja kmalu izpolnila, pa ne tako, kakor ti misliš, svinja belogardističnal« Daleč na okoli je segalo njeno klicanje na po-maganje, pa nihče si ni upal odpreti vrat, dasi so Vsi vedeli, kaj revo čaka. Drugi dan so oblasti zvedele, kaj se je ponoči zgodilo. Iz Kamnika je prišla nemška četa. Od Domžal in Lahovč pa so jo udarili tamkajšnji domobranci po sledu za obsedenimi rokovnjači. Sled Je vodila proti Komendi, in sicer v Komen-uko Dobravo. Ko so domobranci prišli blizu, so že od daleč slišali pretresljive klice nesrečnega dekleta, ki Je bila še živa. Do mozga je može pretresel njen klic, ki so ga dobro slišali. Njen sorodnik je dobro spoznal njen glas, ki je klical: »Jaz ne morem ven, ker sem brez noge k To je domobrance tako podžgalo, da so kar naskočili, dasi so iz Korbarjeve hiše, kjer so se hudodelci skrili, močno streljali na ji je. Omeniti 'le namreč treba, da jo Korbarjevo posestvo zapu- ščeno. V njem bo se tisto noč naselili ti rdeči obsedenci ter tamkaj mučili svojo žrtev. Dasi je bil ogenj iz hiše močan, so domobranci, ne glede na ogenj, odločno udarili v naskok ter skozi okna začeli metati v hišo ročne granate. Te so kmalu opravile svoje delo. Niti en zločinec se ni rešil. Le dva sta se skušala prebiti, toda sla padla pred hišo, katera je od ognja granat začela goreti. Tako so padli vsi li zločinci, katere je roka pravice tako hitro zagrabila, da niso imeli niti časa, da bi svoj grdi zločin prikrili. Pač so poskusili, da bi Idino truplo prikrili, da ga ne bi našli domobranci. Njeno truplo so namreč zvlekli v hlev ter ga pokrili s slamo. Svoje zverinstvo so namreč opravljati vso dolgo noč, dokler ob 7 zjutraj niso končali ob prihodu domobranskih borcev. Kdo ve, koliko časa bi bili sicer ubogo žrtev še mučili. Dasi so domobranci dobro slišali njeno na-poinaganje, vendar nikjer niso mogli najti njenega trupla. Pretaknili so ves hlev, pa niso mogli nič odkriti. Nato sta šla v hlev še dva domobranca, ki sprva niti verjeti nista mogla, da bi komunisti bili zmožni kake take grdobije. In ravno ta dva sla našla Idino truplo pod velikim kupom slame. Ko so truplo prenesli na beli dan, ije vsem zastala kar kri v žilah. Bilo je strašno raztnrcvarjeno. Po vseh okolnostih soditi, so jo mučili vso noč, saj je bilo njeno truplo na neštetih krajih z nožem prebodeno, vendar tako, da nI mogla iz-krvaveti. še živi so najprej izdrli desno oko, čeljust so ji razbili že takrat, ko so jo vlekli od doma. Nato so jo po vsem telesu bili, kar pričajo krvave podplutbe. Nato so ji odsekali desno roko, proti jutru pa še desno nogo pod kolenom. To so storiti tako pozno očividno le zato, da bi prezgodaj ne onemogla, da bi dlje trpela. Šele potem, ko so se bližali domobranci, so jo zavlekli v hlev, kjer so ji pognali kroglo v tilnik, da ne bi živa prišla domobrancem v roke. Vsa Gorenjska je bila na en mah obveščena, kako delajo komunisti, vse je bilo ogorčeno, kar je še poštenega v našein narodu. Toda komunist je lažnik in je hotel tudi to utajiti, dasi je raz-mrcvarjeno truplo do neba glasno klicalo, kaj zna komunist. Izmislili so si namreč hitro bajko, češ da tista, ki je bila v Dobravi »likvidirana«, ni Ida Kri6tan, marveč neka nora ženska iz Cešnjev-ka, ki ji po domačo pravijo Kopoševa.. Toda k sreči je bil pravočasno ves zločin fotografiran, da ga zdaj ne morejo več tajiti. Nesrečno žrtev podivjanega komunizma so prepeljali v mrtvašnico v Cerklje, kjer so jo v nedeljo, 1. oktobra, pokopali. Naj bi zdaj vsaj ta strahotni zločin odprl oči In srca vsem tistim, ki še mislijo, da je OF kaj drugega, kakor satanska golazen, ki kliče nesrečo in gorje nad ves slovenski narod. V Jolcndolu odkopljejo truplo umorjene ženske, ki jo bila doma z Bleda, pa so jo komunisti kot nezanesljivo pobili v Jelendolu obenem z našimi junaki. n S. Francisoo, 28. sept. 1892. Gospodična Doral Dasi nimam kaj posebnega, Vam Tencfar pišem, da ne bi mislili, da »va na Vas pozabila. Veliko veselje sem otičutil ko Min v Chicagu videl našega irskega »opotnika p. Tomaža Connella, ki fa seve dobro poznate. Pripovedoval mi je, kako je bilo nekoč ob »lapovih Niagare. Mož je pravcat Veseljak: »ko sem stopil iz vlaku so se l»»uli name kakor čebele vozniki, Ua bi me spravili k slovitim slapom. .Koliko pa zahtevate?' ,Štiri Šolarje...' .Preveč je to...I' Jvaj hočete, to ie običajna cena. Mi smo v službi železničarjev in ne smemo vzeti manj...' Jikjbro, dol>ro; saj se B« vidimo...' Šel sem najprej ma-irvat, potem pn sem so zapeljal k Miagari za — dva dolarj« 1 litrira, kako pada ogromna množina vode kakih petdeset metrov globoko, o-jluAujoči trušč, pa oblaki samih Bajdrobnejših delcev razpršenih kapljic, da je vse kakor v pari m dimu, vse to dela čudovit vtis na gledalca. Ko hodiš po mostovih nad vodo, te obide zona, pa si misliš, da se mora zdaj zdaj vse zrušiti. Občutki no ne samo hladni, ampak celo ledeni. Tu je slo priložnosti iznebiti te denarja. Na vso strani te kličejo in vabijo, da bi si kaj ogledal. In vsakikrat je treba vprašati: za koliko. Povejo kako malenkost, potem je pa več. Včasih pruvijo, da je kje kaj celo zastonj, nazadnje pa zahtevajo efenor. Sploh je najbolje iti od tam brez spominkov, ki se dajo kupiti v mestu ceneje in mirneje.« P. Connell mi je pripovedoval Vso na dolgo in široko, a vendar tako zanimivo, dn sem sklenil iti z Brunom k slapovom. In res sva že dan na to bila tam. Moram reči, da lo ti slapovi čudež narave in da mi }« marsikak patrov migljaj korj-Itil. Iz Cbionga sva šla v č»trtek zvečer in po štirih dolgih dneh in še deijših nočeh sva sedaj v S. Fran-eisen. Na potovanju sem si zaradi svoje rnztresenosti ltžil grenko uro. N* neki postaji sem šel, da bi kupil kaj za Bruna, a v tem se je vlak nekam premaknil, ifa ga nisem mogel najti. Pomislite...I Začel sem Vpiti: Soti Francisco, where is the Irain?! (Kje je vlak za San kranci-soo?), ali zastonj. Nikdo ni pazil name. Tri vlake sem pretaknil. Vse zaman. Nazadnje sem le opazil Bruna, kako mi je mahal z roko. Bil je že ves v solzah. Pa tudi meni ni bilo vseeno. Saj bi že skoraj bil še ob d/ugega. Ure in 'are smo se poganjali po nekaki stepi, Blizu mesta Ogden sva videla veliko jezero. Bik) je kakor morje Temn se je Bruno jako tudi!, še bolj pa tri nre dolgemu predoru, ki je liil samo tn in tam «»»lo odprt. reje videlo nebo. Ne-•korvčnh predor »e viečs ob vznožju Sierre Nevade. Streha je iz brun in močnih desJc, ob straneh pa so vrzeli za svetlobo in zračenje. Zdi se mi, da je predor zato, da se ne bi ntšilo kamenje za gora na progo. V lepem baeramentu smo se vsi potniki razveselili. BiH smo že skoraj na cilju. V San Franciscu smo šli vsi pot-»'ki iz vlaka v krasno razsvetljeno dvorano. Vsi so posedli Čudno se mi J? zdelo, zakaj ne gremo v mesto. Kaj bomo tukaj? Vprašal sem pri: jasnega postarnoga gospoda. On mi |®> tujcu, pojasnil, du smo v salonu ladje, ki na3 spravi do mesta samega. Mož je bil jako ljubezniv. Po- A. M. BAŠIči nudil mi je tekom razgovora dve lepo opremljeni sobi v vili, kjer je sam stanoval s svojo ženo. Ponudbo sem za prvo silo takoj sprejel. Iz tega stanovanja sedaj tudi pišem. Jrnam krasen razgled nad vsem mestom, ki ga od treh 6trani obdajajo gozdovi. Tu bo za mojo ubogo du'šo vsai nekaj miru. San Francisco je jako velik, daljine so neizmerne. Če hočeš h ko-mn, izgubiš pol dneva. Tu so samo tramvaji in vzpenjače. železnic ni. Hiše so večidel lesene, so prav lične in jih kar prenašajo. Tudi midva z Brunom že gledava tako premikanje. Prebivalcev je imelo mesto doslej 300.000, sedaj sva pa prišla še midva. Oprostite mi, aH to pismo je že skoraj res predolgo. Pa Vam kljub temu nisem sporočil nič posebnega. Če drugič ne bo sopet nič, bo pa vsaj pisanje krajše. Če mi nameravate pisati: Central Poste Office — poste restante ... Prosim. Pozdrav Vam in gospodu Piru od vdanega Jamesa Mac Donalda. P. S. Bruno pošilja poljubček svoji dobri prijateljici. Da potrpežljivi čitatelji sedaj ne bi začeli nevoljno listati naprej po knjigi, bodi tu snmo še odlomek pisma, ki ga je Mac Donald pisal l>ori 3. avgusta 1904-: ».., Jaz se, saj Vsin je že dolgo znano, liavim cela leta s preučevanjem ameriškega zakonika in ustave. Imam že mnogokaj napisanega m bi se dalo tudi kaj objaviti; morda bi bilo to obširno delo. Ali meni ne gre za to, da vidim reč tiskano in da doživim pohvalo ljudi, ampak da ob resnem študiju ne bi imel časa misliti na svoje ubito življenje... To že itak veste iz Brunovega dopisovanja, da nisem voč oni sopotnik s »Ilopea«, ki ste ga bili spoznali davno, davno. Osivel sem, ostarel. Tako gre vse... Prava tolažba mi je Vaša pošta, zlasti kadar pripovedujete o morju in domovini, 'ki je tudi moja...« Ker Dora že dolgo ni imela od Mac Donalda nobenega obvestila —-razen čestitk, ki jih je bila prejela pred meseci k poroki, za katero se je že bolj v letih odločila — je vprašala po velikem potresu, ki je 1906 razdejal San Francisco. kaj je z Egonom in Brunom, da se nič več ne oglašata. Ko na pismo ni bilo odgovora, je v silnih skrbeh pisaia še enkrat in nnjno prosila za kake novice. Sredi julija je tako gospa Dora vendar dobila od Brnnove roke pismo, ki bodi objavljeno od začetka do konca, ker živo opisnje dogodke in usodo ljudi: San Francisco, 20. jun. 1906. Velespoštovana gospa I Oče mi je naročil, du Vam naj pišem in Vas umirim. Vrnila sva se bila ravno iz Chicaga, kjer je on imel opravek, jaz pa neko poizvedovanje airadi študija, ko jc prista nad San Francisco strašna nesreča, ki naju osebno ni zadela, živa sva in zdrava oba. Bilo jo ob četrt na šest v jutru dne 18. aprila ko smo začutili potres. V hili in okoli je bilo vse lepo tiho in mimo. Kar namah pa simo bili v strašnem metežu. Kdor pozna Kalifornijo in razmere, ve, kaj je potres. In zato nam je bilo vsem takoj jasno, da ie to prav izredno močno gibanje. Ponavadi gre pred1 potresom močan jKidzemski šum, potem pa pride sunek, ki narašča in postopoma slabi, dokler ne prestane. Ta potres je bil čisto drugačen. Kakih znamenj, ki bi kazala nanj, sploh ni bilo. Prišel je izne-nada s silovito močjo. Naše veliko poslopje se je tako strašno zibalo, da smo mislili, zdaj zdaj nas pokopljejo zidovi. Zdelo se nam je, da je zazijala zemlja pod nami. Udar je bil tolikšen, da je mnoge vrglo po tleh in dn so se premikali po vseh štirih. Ni bilo drugače, kakor da smo se prijemali za kako večje pohištvo in čakali konca. Prvega udarca je bilo konec. Mislili smo, da je zdaj v redu, ali prišel je takoj za njim še 6tra'šnejši. jaz sem menil, da bo po nas. S stropa je padal omet, zidovi so pokali, pohištvo je plesalo, steklo se je lomilo in s streh so se valili odlomki. Se seduj me zazebe, če se spomnim. To je trajalo 48 sekund. Kratek čas, aH tako dolga doba, da se ne da pozubiti,.. Ko se je potre« unesel, so stekli prebivalci po his-i naokoli pogledat, tfa li je koga kje ubilo. V drugem nadstropju so bila dvoja vrata tako vkleščcita v podboje, da smo jTh morali razbiti in rešiti stanovalce. Nam nasproti pa so bila vrata v stanovanj« stisnjena kakor škatla za šibice. Pravi čudež je, da v naši hiši n i bilo nikomur nič. Po potresu ni maral nikdo ostati doma. Vsakdo se je bal ponovitve. Drugače je pa bilo krasno jutro. Ulice polne prenlašenih in zbeganih ljudi. Ali nikdo ni slutil, da 6e nam obeta še drug bič. Javkanja in tarnanja je že bilo itak odveč. Na vzhodni strani mesta so se pokazale visoke sohe gostega dima. Nekatere hiše so že gorele. V začetku se tega ni nikdo ustrašil. Kopa se je dira razgrnil in so oni del mesta zakrile saje smo vsi vedeli, da nam preti velika nevarnost. Gasiti ni bilo mogoče, ker je bil vodovod skoraj povsod popokal. Škoda od potresa je bila malenkost v primeri s škodo od požara. Palača Mechanics' Pavillion, tri nlice od nas, je bila preurejena za bolnišnico. Ogromni pod je bil pokrit z ranjenimi in umirajočimi. Ogenj se je širil z neverjetno brzino. Ko je uničil kakih sto hiš in trgovin v vzhodnem delu, se je lotil tudi severnega in ulico Market, ki je znamenito središče trgovine. Tam so zgorelo mnoge palače. Da bi zajezili ogenj, so z dinamilom razdejali nekaj poslopij, ali to ni zaleglo. Ogenj je divjal in požiral vse okoli sebe tri dni in tri noči. Počasi se ja bližal tudi nam. P" sosedih ie žo gorelo. Trud ognjega-scev je bil prazen, saj ni bilo vode. Sreča je hotela, da je veter pognal plamen na drugo stran, proti veliki cerkvi blizu našega stanovanja, fcn stolp se je že vnel in ko je švrknijo malo vode po njem, je gorel že drugi tem močnejše. Cerkev je element popolnoma uničil. Potem sc je veter zopet sjiomnil na nas in zgorela je tudi naša hiša. Razvaline in pepel... Ponoči je bila povsod popolna tema. Bilo je namreč zabranjeno zanetiti še tako slabotno lučko, elektrike pa itak ni bilo. Tudi zunaj si ni smel nikdo svetiti. Ponekod so se svetlikali ogorki Bili so za kažipot po ulici tavajočim posameznikom. Kuhal seveda ni nikdo nič. lisoci ljudi brez strehe so našli zatočišče na vojaškem vežbali* scu, v parku Golden Gate, na oba. lah oceana ali v drugih mestnih vrtovih. Odmevanje dinamita, trušč padajočih zidov, prah in pepel v zraku, bežeče ljudstvo, vonj po osmojenem, vse se je zdelo, kakor da smo v vojni. Gledali smo v temi ogenj in razmišljali o strašni nesreči. Vendar pa smo se vsi vzorno držah. Zmede ali nereda ni bilo, Bilo bi še hujše. Tako se je vsak vdal, saj drugače ni šlo. Tako sem Vam, spoštovana gospa, opisal na kratko strašne do-goefke. Prav natančno so pa že itak pisali o njih vaši listi tam. San r rancisca danes koraj ni več. Pravijo, da se je odselilo 200.000 ljudi. Samo hiše na hribih, kjer sano svoj čas po prihodu v Ameriko stanovali, so ostale, One skoraj da ne vedo za potres. Pozd rav od očeta in vdan po* klon od mene, Vašega vdanega Bruna. VL Globoka žalost na grofovem li-cn, vzdihovanje, jok in smrt Ange-lova in nedolžni razgovori z malim Brunom na parniku >Hope«, to jo bil vzrok, da je dobra Dora takrat v srcu sklenila dognati, kaka uganka se krije pred njenimi očmi, Hčerka morja je imela močno^ vztrajno voljo, ki jo je še bolj krepila slutnja, da so ti ljudje nesreč« ni po krivdi drugih. Seveda bi bila morala iti v Milan, a ni imela priložnosti za to* Več dni ni mogla izostaii, a samo tja in nazaj? Gotovo ne bi niči opravila istega dne, saj je bila tam premalo znana, klobčič pn je menda preveč zamotan. Je pa tudi treba velike previdnosti, da ne bi nerodno vprašanje ne nepravem mestu vsega pokvarilo. Zdelo se ji je, da mora osebe, ki imajo kako vlogo v tej žalostni igri, razdeliti na troje. Najbolje bo morda tokor Tu grof s fantkoma, tam grofica Marija z La-vro, vmes pa morda Emilija in I>u« cija. Priložnost za Milan se .ji je skoraj nudila; čisto nepričakovano. Njen oče Piro je bil že nekaj let brez prestanka na morjn. Da to često ni prijetno, smo sami doživeli za one strašne burje. Sklenil je izpo-slovati si dva ,tri mesece dopusta, ki bi ga preživel kje v notranjosti, da ne bi videl morja. To je bilo kako leto po tisti naši vožnji z Mac Donaldom v Ameriko. »Hope« se je zopet bližal Genovi in komandant Marchesi je bil tem bolj vesel po-vratka, ker je imel dovoljenje za dopust že iz Liverpoola v žepu. Dora, ki se iii udeleževala vsake vožnje, je s svojo prijateljico No« rino čakala na genovskem pristanu. Še ko so privezovali ladjo h kopnu je pozdravljala očeta na poveljniškem mostu, ki je pa ni videl, ker se je živahno razgovarjal s prvim kapetanom Kodeschiilijein. Že dve leti je bil Todesehini v tej službi na »Hopeu«, Slednjič sta komandant in kapitan vendar opazila v množici čakajočega ljudstva Do-ro in njeno spremljevalko. {Tlalje erlhodnlMJI I ^fmm 'Ci 2) le tare* afe~rc«t*ake£* (. ftoili Iji» t ok i t. L jtaijJ sa;L t pnA r.i.-^i 6r.i 1 neata Jiie;«rj. o-ikar r» !>-,: iuD&4e t,:i cailro ia palico, kot r. iskri r.,k zt4ra<:'i.ria prrAtor varodimcga oo-vonstršk':?* k^pitlja. Odličen govornik ia pridigar. Gospod p ."rit j«; 20 let posegal v javno ia farno življenje ivojega področja ter žel mnog o ovj.^bo v. .Njegova ljubeznivost ia nakln-njeriost oekaciijski duhovščini ie je pokazala 'v: pov-bno r zadnjih vojnih letih, ko i/kazuje g. proit begumkim duhovnikom vse gostoljubje. C. jubilant poi v tč a posebno naklonjenost mi-»ijonont, za katere zbere vsako leto rekordno vsoto. Z zanimanjem spremlja katoliško mladino, ki bo tudi v novomeški župniji izvedla ver-kki in nravni prerod. V g. proita imajo tudi predstojniki polno zaupanje, saj je bil lansko jesen od g. knezo-škoia imenovan za generalnega vikarja za vso Dolenjsko. Naj g. jubilantu Bog nukloni še mnogo srečnih iu veselih dni v največjo korist Cerkve in naroda. d Dve umetnostni razstavi. V prehodu ljubljanskega neliotičnika, v izložbah Kosovegu salona in v knjigarni žužek, se ljubiteljem upodabljajočo umetnosti že več časa nudi prilika, da si ogledajo manjšo zbirko novejših del akademskih slikarjev. Prva razstava obsega blizu dvajset podob Črnogorca Mirka Kujačiča. — V knjigarni žužek pa je postavil na ogled kakih donet podob obsegujo&o zbirko naš priljubljeni upodabljalec France Godec. a Ob priliki zlatoma&niškega jubileja, ki ii slavil vrhbosanski nadškof dr. Ivan « a ja te (lin i Sarič v .Sarajevu, je g. jubilantu poslal svečane čestitke tudi Poglavnik. d fttiridcsetlctnico mašništva. P. Dominik Nabernik, frančiškanski pridigar in spovednik, roj. 17. II. v Dovjem, je služboval pred sedanjo vojno dolgo vrsto let v frančiškanskem samostanu v Mariboru. 40 letni mašniški jubilej jo obhajal v tiSini in molitvi. — Frančiškan p. Hubert Marovt, roj. 29. 9. IfiHO v Brnslovčah je bil več let vikar in vodja ljudske šole v Na-zsrjih v Savinjski dolini. — Kapucin p. Kerleš Anton, roj. 7. I. 1877 na Hajdini, je deloval zadnji čas v Ptuju. — Trapist Grzina Rafael, roj. 21. 5. t880 v Kozjem, je deloval v samostanu Rajtis^lmrg. — Itavnotako se jo trapist Ku-kovič Holiert, roj. 3. 3. IBHO v Hajhenburgu, udejstvoval kot tajnik trapistovskega samostana istotam. d Nov križev pot je dobila podružnična cerkev »v. Martina v Podsmrcki pri Dobrovi. Blagoslovil ga je ono nedeljo ob sodelovanju do-brovnke duhovščine župnik p. Teodor Tavčar z Viča. Bog daj, da bi Ie|>o uspelo slavje nav-duSil za Vin dobro tudi tiste, ki za svojo dobrodelnost *<*> u i.našli prave poti. d Od 2. oktobra 1944 do nove odredbe »e morajo upoštevati predpisi o zatemnitvi od 18.30 do 5.30. d Jote divjih gosi so krožile v noči na 21. september nad Novim mestom, a kmalu glasno gag/ijoč odletele. Ljudje napovedujejo v zvezi • tem dogodkom ostro in dolgo zimo. d Ker je zavozii na mino. Pred kratkim se jo Dren i k Anton s polnim vozom slnme vračal ii» svoj dom v Cikavo, ki je okoli dva km oddaljen,i zne jeseni, cf Vojvodah! prestol na Go«po«vctskem polju. I/, koroškega lista posnemamo: I>anes stoji sturi vojvodski prestol ob cesti, obkrožen od mogočno železno og>raje »redi gaja starih dreves. Starinsko sivi so mogočni skladi, iz katerih Je bil napravljen dvojni sedež. Goaposvetski Slovana- berite! 2i0en|a. 22. september 1943-1344 DOKUMENT SEDANJOSTI S Dobi ca t vseh knjigarnah in safožbab prestol ve redkim ogledovalcem povedati mnogo več knkor marsikatera debela knjiga. Tu stoji sredi tal, obloženih z zgodovino in morda je okolica tista, ki napravlja starinski, skoraj že skrivnostni koroški spomenik tako pomemben. d Zaradi totalne vojne so ukinili več poštnih uradov na deželi. Med drugimi ne uradu-jejo več poštni urad Kamnioa pri Mariboru, Sv. Barbara in Sv. Rupert v Slov. Goricah. d Žganjekuha na Štajerskem je zopet pod finančnim nadzorstvom. Kuhati smejo žganje samo iz gnilega sadja in iz takega, ki ni uporabno za hrano. Tudi iz zdravih češpelj in vinskih tropin ne smejo kuhati žganja. Iz tropin morajo vinogradniki pripravljati petiot. d Devetdesetletnico je te dni praznoval v Mariboru Jožef Felber, bivši veletrgovec z lesom. Felberjev otok, znamenito mariborsko kopališče ob Dravi, ima ime po tej družini, d Običajni živahni dijaški knjižni sejem, ki se je dober teden pred pričetkom Šolskega pouka zadnja leta razvijal na Bregu v Ljubljani, je letos izostal. Stare učne knjige so dijaki kujiovali iz roke v roko. Knjige so razmeroma drage in mnogim staršem so delale velike L.® v 1 fi w 0 B o v i -f /rane Gostit Na Jesenicah so dae 26. sep. tembra L 1. pokopali g Prsne* Oos',fj, kavarnarju Ljudmila Jiiger roj. Geiger, — V Mariboru je uuirl U) letni trgovec in h Kril posestnik Alojzij Arbeiter, rodom iz Slov. Konjic. — V Ljubljani so umrli: vdova po železniškem uradniku Jerica Vrhovec roj. Mrzli« kar, Cerček Vido, Mira Hoštjančič, višji davčni upravitelj v p. Alojzij Margon, Grabner Ivan, žena sprevodnika drž. žel. v p. Ana Pen-gal roj. Klinar in odvetnik dr. Matej 1'retner, Naj počivajo v miru! Preostale tolaži Bog! skrbi. Na ljudskih šolah se je novo šolsko leto začelo v jvonedeljek, 2. oktobra, n« srednjih šolah Im> začetna službo božja 12. oktobra. d Nov telefonski imenik za i. 1944, ki ima precej sprememb zlasti pri telefonskih številkah, prodaja po 30 lir izvod Glavna pošta t Ljubljani v pritličju pri okencu št. 5. d Nesreča ne počiva. Na mino je stopil 14 letni Igor Medved v št. Vidu pri Stični in dobil hude poškodbe. — Levo nogo si je zlomila 87 letna zasebnica Neža Izlakarjeva iz Ljubljane. — S kozolca je padla in se precej potolkla 61 letna poljska delavka Ana štranba-liov« iz Škofljice. — Pri padcu si je zlomila levico 17 letna Antonija Buhcva iz Horjula. — 23 letnemu Ivanu Car« iz Brežic je padel koi železa na nogo in mu jo zelo poškodoval. d Gledališka igralska doba za 1. tW-49 v Ljubljani se je pričela v nedeljo 1. oktobra t Drami s Cankarjevo dramo »Jakob Ruda«. d Koroški živinorejci so priredili 22. plemenski sejem, na katerega so prignali 113 bikov in 74 krav. Lepa živina je prišla na sejenl tudi iz sosednjih gornještajerskih okrajev. Pred vanjo Rakitnlco je ob zaključku izkopavanj 119 jelendolskih žrtev stala, dolg« kolon« 13 dvovprežn !h vos s 104 krstami kar smo dobili enajst pitanih junčkov, tako da smo ce bogato oskrbeli z mesom. Delom* amo ga pojedli aveiaga, deloma pa «mo ga osvoije&ega shranili za pozneje. Ker smo ostali dalj £asa zasidrani ob otoku, sem večkrat odrinil na suho z nekaterimi možmi, ker tem želel spoznati kraje ln prebivalce. Nekega večera ae je zbralo na obali veliko Število divjakov. Ker smo bili z njimi v trgovskih stikih, nismo niti malo slutili kake nevarnosti. Ker pa je Število divjakov neprestano naraščalo, sem ukazal zasaditi v pesek pred Šotorom tri ve> Tudi divjaki so storili Ladja je odpltUa. isto. Bil je to namreč znak miru in obojestranskega prijateljstva. Prostor med vejemi na eni in na drugi strani je bil trg, kamor je bilo mogoče stopiti le brez orožja in samo po trije z ene in z druge strani. Posli »o fe razvijali mirno z obojestransko vljudnostjo. Nobenega razloga ni bilo, da bi bili nezaupni do divjakov, ki so odložili loke, puščice in sulice. Ko se je znočilo, so nekateri moji spremljevalci sklenili, da bodo prenočili na suhem. Jaz pa sem' se z ostalimi vrnil v čoln, češ, da mi ie liubše, če me valovi zazibljejo v spanje. Sredi noči po so me prebudili kriki in streli, ki so prihajali z obale, Takoj sem uganil, kaj naj to pomeni. Pograbili smo za vesla m se ekušali čimprej približati obali. Toda preden smo pripluli do brega, so moji spremljevalci, ki so ostali na suhem, po-skakali v vodo in kliub dežju puščic skušali doseči čoln. Tedaj se je začel pravi boj. Nas je bilo devet, a imeli smo samo.pet pušk: samokresi in meči v tem primeru niso prišli v poštev, K sreči je svetil mesec m divjaki na obali so bili tako vidni, da noben str.el ni bil zastonj. Puščice so kar deževale okrog nas, a bili smo precej na. varnem. Streli pa so m.?dtem vzbudili pozornost posadke na ladji, ki je bila zasidrana v razdalji pol milje. Kapitan nam je poslal na pomoč drag čoln, az katerega so nam vrgli vrv in nas odvedli na varno. Ko smo bili že izven nevarnosti, so nenadoma za-gimeli topovi z ladje. Bil je to pozdrav, ki ga je moj nečak poiltl množici divjakov na obali. Brez dvoma je bil nauk zanje zelo učinkovit. Noji tovariii to skušat i doseli loto. (Dalje prt hodu )!«•> sem dal naložiti mnogo stvari, ki bodo aateljencem zelo koristile. Me-d drugim sem dal naložiti nekaj sladkornega trsa, da bi na otoku naredili sladkorne nasade, tri krave, pet teličkov, ducat prašičev, dve kobili in žrebca. Nek mornar me je prosil, če sme odpotovati z ladjo ter se nastaniti na otoku z ženo, sestro in dvema otrokoma. Dovolil sem mu Ko je moj družabnik zvedel za to, mi ie zaupno povedal, da že več mesecev skrive nekega človeka, ki g^je zasledovala inkvizicij^ ker je bil krivoverec. Imel je ženo m Štiri hčerke. Prosil me je, da bi mu dovolil, da odpotuje na otok. Ko mi je zagotovil, da gr« za miroljubnega človeka, ki je le nekoliko svojeglaven, sem rad privolil. Dal sem popravili ladje. Ponoči je nesrečnež prišel k meni z družino. Njegova bedna zunanjost in njegov preplašeni obraz sta mi segla do srca. Izročil sem mu pisma za guvernerja, kateremu sem toplo priporočil nove goste. Ladja je odplula. Tri dni pozneje sem tudi jaz odplul z nečakovo ladjo. Pred menoj pa je odpotoval mladi duhovnik. Dobil je ladjo, ki j« bila namenjena v Lizbono in je izrabil priliko ter 6e poslovil od mene. Vsa ginjena sva se objela. Koj hočete? Rad eem ga imel m on je imel rad mene. Bil je iskren in zelo dober. Njegova družba mi je bila v veliko korist. Storil je mnogo dobrega za mojo du