LETO GODINA V LJUBLJANI, NOVEMBER 1927. * I. B.: Voditelji slovanskega Sokolstva. (Dalje.) Brat Adam Zamoyski. a čelu poljskega Sokolstva, ki jc združeno v zvezi: »Zvvinzek towarzystw gimnastycznych »Sokol« w Polscc«, stoji zvezni starosta br. Adam Zamoyski, ki se obenem tudi udejstvuje med vodilnimi oseb* nostmi slovanskega Sokolstva. Av-^rC(^ svetovno v°jn°. ko so Poljaki pripadali trem državam: ljy str>ji, Nemčiji in Rusiji, je bilo tudi poljsko Sokolstvo dokaj raz* Sol°’ vcčini pa zatirano, najbolj menda v Rusiji. Sedanje poljsko di.i ° Vo* v lastni državi, je dobilo enotno organizacijo in je raz* ^vl’ *■ - ?9-0(X) ^no na šest velikih žup, ki imajo 65 okrožij s 771 društvi in lCp člani in članicami. V svobodni državi se poljsko Sokolstvo ob t r?zv'Ju 'n bo v dogledni dobi doseglo lepe uspehe. Poleg tega v 1'ranciji še sedma župa z 10 okrožji, 115 društvi in 3500 člani, Sv . ta ^uPa je včlanjena v Zwinzku. V Ameriki imajo Poljaki tudi S0l , So^°lsko organizacijo, ki šteje okoli 12.(KK) članov, nekaj poljskih 1C°1°V Je tudi šc v Nemčiji. Poljsko Sokolstvo je pozvalo br. Adama Zamoyskega kmalu po prevratu — 1. 1922. — na vodilno mesto, ko ga je izvolilo za saveznega starosto. Odslej je br. Zamoyski posvetil vse svoje sile in dragocene izkušnje poljskemu Sokolstvu in potom tega tudi slovanskemu So* kolstvu. Spori med češkoslovaško in poljsko republiko zaradi tešin* skega ozemlja, ko se je odločevalo po vojni, kateri izmed teh dveh držav naj pripade, so toliko vplivali tudi na obe sokolski organizaciji-da je bilo skupno delo za nekaj časa nemogoče. Čas pa je izlečil tudi to rano. Leta 1924. je prvikrat prišla poljska sokolska deputacija med nas Jugoslovene. Pod vodstvom staroste br. Zamovskega se je udeležilo sedem bratov in dve sestri našega P0* krajinskega zleta in II. sokolskega sa* bora JSS v Zagrebu. Po končanem zletu in saboru so se dne 18. avgusta 192-4. prvič sestali zastopniki češkoslovaškega, jugoslovenskega, poljskega in ruskega Sokolstva ter so se enodušno in soglasno izjavili za ustanovitev vseslovanskega sokolskega saveza. Resolucija, ki so J° podpisali voditelji imenovanih sokolskih organizacij, je temeljni kamen, z njo Je bila ustanovitev zagotovljena. Priprav' ljalna dela so bila poverjena br. Zamoy' skemu, starosti poljske sokolske zvezc> njemu je bilo prepuščeno, da skliče kon' ferenco, na kateri se savez končno' veljavno ustanovi. Slovansko Sokols^0 je takoj pokazalo veliko zaupanje br. Zamovskega, ker mu jc poverilo ta* važne posle. Dne 13. in 14. avgusta 1925. je pozval br. Zamoyski legiti1110® zastopnike vseh sokolskih organizacij v Varšavo na svoj dom, kj sc jc izvršila ustanovna seja za zvezo vseh sokolskih organizacij imenom »Slovansko Sokolstvo«. Br. Zamoyski jc predložil dclcgato' manifest, ki so ga vsi podpisali, v katerem so izjavili, da sc naj osnuje omenjeni savez. Pri tej priliki je povabil br. Zamoyski v sv® obširni vrt preko 2(XX) poljskih Sokolov in Sokolic ter jih brflt^j. pogostil. Vodstvo saveza do glavne skupščine je prevzel br. ^,irn0^026 Na prvi glavni skupščini zveze Slovansko Sokolstvo dne 3. julija v Pragi je bil br. Zamoyski izvoljen za saveznega podstarosto, mesto zavzema še danes. Pri tej priliki jc poklonil krasen dar * nagrado za prve tekme Slovanskega Sokolstva. Tako je br. Zamoy ^ s svojo vplivno besedo in s svojim kremenitim slovanskim mišljen® pritegnil poljsko Sokolstvo v krog slovanski, za kar mu gre sP°5 Brat Adam Zamovskl. Vanje in priznanje. Kot starosta poljskega sokolskega Saveza je tudi član mednarodne telovadne zveze, v kateri je poljsko Sokolstvo včlanjeno. Življenska pot br. Zamoyskega je kaj pestra in zanimiva. Rojen dne 18. junija 1873. v Podzamczu iz grofovske rodovine Zamoyskih, se je po končani srednji šoli posvetil tehniškemu študiji v Rigi in v mozemstvu ter je prevzel upraviteljsko mesto na nekem veleposestvu. Pozneje je prevzel vodstvo velike sladkorne tovarne v Sobolowski, k* jo je vodil dolgo vrsto let. Udeležil se je rusko-japonske vojne, nato pa je ustanovil veliko bolnico za vojaštvo, ki se je vračalo one* ^oglo iz daljnega vzhoda. Sploh je kazal br. Zamoyski veliko zani* ^anje za socijalno delo ter je sodeloval v raznih dobrodelnih društvih za osiro* telo deco. Tudi njega je zajel vrtinec svetovne vojne, v kateri je služil za adjutanta pri faznih ruskih generalih ter končno pri yelikem vojvodu Nikolaju Nikolajeviču llx Pri ruskem carju. Bil je delegat pri faznih diplomatskih misijah ter je Vzdrževal zveze s poljskimi političnimi Voditelji in se zavzemal za poljsko Osvobojenje. Pod Kcrcnskim je bil od* Puščen iz službe ter sc jc preselil v Pa* tl2> kjer jc pomagal organizirati poljsko arnudo na Francoskem. Po končani svetovni vojni sc jc yjnil na Poljsko in sodeloval pri obrambi aršavc v’času boljševiškega navala. t°Pet se jc živahno udejstvoval v na* tonalnem in socijalnem delu in usta* n°vil je »Zvezo poljskih društev«, v kateri jc zbral vsa nacijonalna in ^trijotičnu društva. Leta 1922. pa jc stopil na čelo poljskega Sokol* Stva, kakor smo žc zgoraj omenili. ‘ Brat Zamoyski je impozantne postave ter jako simpatična oseb* Rad prihaja med jugoslovcnsko Sokolstvo ter sc je razen sokol* manifestacij v Zagrebu udeležil medzietnih tekem v Beogradu £ l®to§njega .pokrajinskega zleta in otvoritve sokolskega Tabora v Sejani. Poljsko Sokolstvo ima v njem dobrega vodnika, slovansko Kolstvo pa agilnega in zvestega bojevnika in propagatorja. N> pREOBRAŽENSKI: Brat Dimitrij Vergun. q ^mitrij Nikolajevič Vergun se je rodil 18. oktobra 1. 1871. v dok0^’ v mestu blizu Lvova, oziroma Przemisla. Ti kraji so vsem r° Poznani po krvavih spominih iz svetovne vojne. Bogvc koliko Brat Dimitrij Vergun. krvi bo še popila vedno žejna Gališka zemlja, stalno torišče sovražnih čet in menda najnesrečnejša slovanska dežela. Družinsko izročilo veli, da so Verguni potomci nekdanjih Zapo* rožkih kozakov. Pobegnili so v Galicijo po 1. 1775., ko je zavzela Rusija Črnomorsko obal. Carica Katarina je takrat razpustila slavno Sič. Br. Vergunova siva okrogla glava s košatimi, navzdol zavihanimi ’ brki takoj kaže, da je pred nami potomec nekdanjih neustrašenih borcev za kozaško prostost. Po maturi, ki jo je napravil 1. 1890. v Lvovu na takratni nemški gimnaziji, se je nemudoma vrgel v težek narodni boj. Avstrijske oblasti so ga prvič zaprle že 1. 1897., in sicer ne samo radi »panslovan* skega hujskanja«, temveč tudi kot »nevarnega socialista«, zavzemal se je namreč za agrarno reformo. Šele 1. 1899. je dobil br. Vergun priliko, da je dosegel doktorsko čast na dunajski univerzi. Postal je istotam lektor ruskega jezika (medtem je parkrat obiskal Rusijo), a ni mu bilo usojeno mirno znanstveno delovanje. Njegovi članki o slovanski politiki v ruskih listih so tako razdražili Dunaj, da je kmalu izgubil službo. Bil je nato novinar. V 1. 1900.—1905. je izdajal na Dunaju časopis »Slavjanski Vek«, 1. 1901. so izšle v* Lvovu njegove dom o* vinske pesmi »Cervonoruskije otzvuki«, 1. 1905. je ožigosal v posebni razpravi nemško nasilno kolonizacijo na slovanski zemlji (kakor J° je izvajala na Slovenskem Siidmarka). Toda avstrijska policija Je stalno preganjala br. Verguna, in to zasledovanje mu je hudo omajalo živce. Prijatelji so se bali za njegovo zdravje, ker je blodil obupaj1, ponoči po drevoredih sovražnega Dunaja in sanjal o slovanski bodoc# nosti: kdaj bo ista cesarska prestolica postavila spomenike Tolstoj in Dostojevskemu. Toda močna volja je premagala nevarnost. V te letih je prepotoval br. Vergun ves slovanski svet. Prebival je tud1 pri nas v Celju, Ljubljani in Trstu. L. 1907. se mu je končno pos1^' čilo, da je prišel stalno v Petrograd. Postal je tam urednik slovanske# oddelka lista »Novoje Vremja«. Vztrajal je na tem odgovornem rnCif!! 10 let do 1. 1917., dokler ni prišla revolucija. Istega 1. 1907. je do ^ br. Vergun svoje prvo sokolsko odlikovanje, častni znak, na V. vSf sokolskem zletu v Pragi. Poznali so ga tam že od 1. 1891., kcr ponovno zastopal gališko in bukovinsko Sokolstvo. Na Ruskem j oral br. Vergun ledino, pridobil je za sokolsko misel ugledne P° ‘ ' čarje in javne delavce. Stal je ob zibelki1 mladega Sojuza Ruske* Sokolstva. L. 1910. je pohitel v Odeso naproti bolgarskim Junak«’11^ da jih pridobi za vstop v Slovansko Sokolsko Zvezo. Veliko je st° ^ tudi za razširjenje Sokolstva med svojimi rojaki, gališkimi izseljCIlC v Ameriki. V avgustu 1. 1914, je oživelo v Rusiji slovansko čuvstvo: si,j j ( posegla Rusija v vojno, da brani Srbijo. Br. Vergun je bil seveda ^ čelu tega gibanja. Dosegel je, da si je nadela ruska prestolica 1 Petrograd namesto Peterburg. Na ponudbo ruskega zunanjega n11 strstva je sestavil zemljevid slovanskih zahtev, ki bi jih podpirala Rusija v slučaju zmage. Uvrstil je med nje predor, ki bi vezal bodoče Čehoslovaško in Jugoslavijo ter Celovec, Gorico in Trst. Rusi so zasedli Lvov, in je bil br. Vergun nad vse srečen oprostitve svoje °žje domovine. Toda usoda je hotela drugače. Ko je naredila revo* lucija konec vojni, se je vrnil br. Vergun na univerzo. L. 1918. je postal docent za slovansko jezikoslovje in literarno zgodovino V Moskvi. A v Rusiji je izbruhnila meščanska vojna, in br. Vergun je moral nasto* Piti križevo begunsko pot, da si reši življenje pred boljševiki. L. 1919. Je zastopal svojo »Karpatsko Rusijo« pri pariški mirovni konferenci ‘n predaval v Ameriki. Od 1. 1921. biva kot profesor visoke trgovske sole v Pragi, kjer predava rusko kulturno zgodovino, oziroma zgodo* Vlr»o slovanskih trgovskih in kulturnih stikov. L. 1922. je postal br. Vergun starosta »Ruskega Sokola«, ki so ga takrat ustanovili v Pragi ruski emigranti. L. 1924. je bil izvoljen za starosto ravno ustanovlje* nega »Sojuza Ruskega Sokolstva za granicej«, ki nadaljuje delovanje P° boljševikih zatrtega Sokolstva v domovini. L. 1925. je doživel br. Vergun v Varšavi uresničenje svojih davnih sanj o Zvezi Slovanskega °kolstva. Zadnjič je nas obiskal v Ljubljani lanskega junija pri otvo* r'tvi Sokolskega doma na Taboru. življenje je prisodilo br. Vergunu dosti težkih udarcev, a mu vzelo poguma in vztrajnosti. V svojem 56. letu uživa železno 'Uravje in je poln načrtov. Nadaljuje neizprosni boj z ukrajinskimi ^eParatisti in je prepričan, da bo nekoč njegova trpinčena karpatska °movina neločljiv del bodoče velike Rusije. Pripravlja se zopet na v Pariš, kjer hoče obiskati hčerko zdravnico in v arhivih študirati ^uske vire. Šel bo menda tudi vnovič v Ameriko, da pritegne k sokol* eniu delovanju številne ruske emigrante. Naj mu bo dano videti arJo novega slovanskega bratstva, za katero deluje toliko let! t General Mika Kovačevič. VLADIMIR K.: ŠU m**-*»<■ w Jugoslovenstvo. ri otvoritvi Tabora — te naše ponosne sokolske ____ trdnjave v beli Ljubljani — je brat govornik izre* besedi: »Jugoslovensko edinstvo«. Tedaj so t gruči mladeničev poleg mene zažarele oči in polni ™ navdušenja so vzkliknili: »Živelo Jugoslovan# stvo!«, »Živelo jugoslovensko edinstvol« Od vseh strani je grmelo: »Živelo! Zdravo!« Vihar navdušenja se ni hotel poleči. Moje srce je zaplapolalo od veselja, vzradostila se je moja duša, ko sem to čul in videl. Zopet nov dokaz zmagovitega pohoda te naše misli, tega našega s krvjo napisanega — jugoslovenstva. S krvjo? Da, s krvjo! Zakaj kri Zrinskega, Frankopana in Ljudevita Posavskega je bil* prelita zanj. In ko je naša herojska vojska umirala na pohodu skoz« Albanijo in na večnotužnem Kosovem, je bilo baš le jugoslovenstvo edin up naših junakov. Ko so okrevali in zopet prijeli za orožje, da osvobode oropano jim domovino, je bilo jugoslovenstvo zvezda vod« nica, ki jim je kazala pot skozi temo, skozi borbe in boje — pot v domovino. Množile so se njihove vrste. Sinovi treh bratskih plemen so prihajali, ,si podajali roko in hiteli v strelne jarke. Slovenci, Hrvati in Srbi, prežeti jugoslovenskc misli, so tvorili one dobrovoljske divi' zijc na Solunski fronti, ki so v nepremagljivem zaletu osvobodile tako ljubljeno domačo grudo. S krvjo, ki so oškropili z njo sive stene Kajmakčalana in napojil' Bitoljsko polje, so napisali svojo oporoko in ta je bila — jugoslo' venstvo. Bratje! Jugoslovenska misel nas jc osvobodila. Sedaj pa jo teri zaničujejo, one pa psujejo, ki se bore zanjo z izdajalci, in to ba tisti, ki so pred trinajstimi leti blagoslavljali bratomorno vojno in Pc hvalnice, ko je srbska vojska umirala na Krfu. Mnogo naših starejših bratov Sokolov, jc bilo med onimi, ki s° kot dobrovoljci ustvarjali našo državo in polagali temelje naši sV° bodi. S krvjo naših najboljših bratov jc podpisano to jugoslovenst'r0’ ki smo si ga mi — njihovi nasledniki — napisali na svoje prapore-to jugoslovenstvo oznanja: bratsko ljubav in integralno edinstvo, je: od Gospe svete do Kgcjskih valov in od Panonskih nižin P8 j srca Rezije in 1'urlanijc smo en narod, narod Jugoslovcnov. Slovenj Hrvati, Srbi in — Bolgari smo le štiri plemena in cn edinstven na*"0 — jugoslovenski. , Bratje! Hude borbe moramo biti z nasprotniki naše misli- — bodočnost jc naša! Ker misel, ki jc dalo zanjo toliko tisočev svoj mlada življenja, ne bo pTopadla! Mi pa strnimo sokolske vrste in Pojdimo ponosno naprej v boj za jugoslovensko edinstvo, da bomo kmalu lahko zapeli: Bolgar, Slovenec, Srb, Hrvat za vedno brat in brat. Ponosno bomo vzkliknili: »Jugosloven sem in kdo je več!« Od Jugoslovenstva pa bomo šli naprej, ker jugoslovenstvo je za nas le Prehod, prehod k — slovanstvu. H AJ RUDI N ČURIČ: Sloboda. Moto: Na vrclu Bratstva oprasmo očiju vid i vise mi nismo slepi. Oprasmo mrlje i krv i greh i stid •i sad smo ko bogovi lepi! Aleksa Šantič. Vekovi su prošli dugi, mučni i teški, pretrpeli smo patnje, jad, grozu i stid, napokon dočekasmo dan viteški: Na vrelu Bratstva oprasmo očiju vid. Ispun’še se naši snovi: Radost, slava, dani lepi, vidici su naši novi i više mi nismo slepi. Srca su nam sada zdrava i čista, i jasniji nam je sada očiju vid, ideja Jcdinstva pred nama blista: Oprasmo mrlje i krv i greh i stid. Sad nas grijc sunce Slobode, ta vidimo ga — nismo slepi, Putevi nas ka Sreči vode i sad smo ko bogovi lepi! Z lastno močjo. orej kaj pa sedaj?« Stari stric Dnmal si je uravnal svoje naočnike na nosu in uprl zvedavo oči na svojo petnajstletno nečakinjo Rozalko. Sedela mu je zamišljena nasproti na dolg1 klopi za mizo v ceneni žalni obleki s črnin1 robčkom, ki ji je zdrknil z glave in oprostil njene bujne kodraste lase. V njenih očeh so še trepetale solze boli in žalosti za umrlo mamo, ki so jo pokopali na tihem vaškem pokopališču. Toda mlado čelo s trdno navpično gubo se je že svetilo odločnosti in tanke ustnice, premišljujoče stisnjene, so pričale o močni volji dekletovi. »Torej kaj začneš sedaj?« je stric znova poizvedoval in udaril, da bi vprašanje podkrepil, z obema pestema dobrodušno na mizo. Rozalka se je zdramila iz premišljevanja. Dvignila je glavo in v na pol zaprtih očeh se ji je vnel ogenj. »Stric, mnogo sem o tem premišljevala za časa mamine dolge bolezni,« je rekla prostodušno. »Koča z malim zemljiščem me ne bo redila. Delala na polju do onemoglosti za par dinarjev ne bom. staviti se hočem, striček, na svoje lastne noge. Pojdem se učit v mesto vrtnarstva,« in modrc oči Rozalkinc so se zasvetile v trdnem Pre' pričanju. »Vrtnarstva?« se je začudil stric. »Deklica, na kaj misliš?«1 če h* se hotela lotiti šivanja, no, tedaj sc ne bi čudil; stara Martenka bi te izučila doma, toda vrtnarstva sc učiti in še v mestu? In Dnmal je premišljajoč majal z glavo. Rozalka se je lahno zasmejala. »Pri stari Martenki, striček, bi sC ne hotela učiti. Ta zadostuje žc komaj za vas, od te bi mnogo ne Prl' dobila. Toda mene ne veseli šivanje, mene veselijo vrt, drevesa, cvet' lice, grmovje. Jaz sem bila že v mestu pri! gospodu Klabku in on n>e vzame v uk,« je brez strahu priznavala deklica. »Kočo in polje dan1 v najem, z najemnino sc bom prehranjevala.« »Kje se jemlje v tebi tolik pogum!« se je začudil stric. »Moja mam* je trepetala doma strahu, kaj bo dekle sedaj samo delalo, a ona irnfl že vse premišljeno kakor star advokat.« »Takšnega učenca, kakršen je Rozalka, še v svojem življcnjj nisem imel v svojem vrtu,« je trdil stari samec, petdesetletni gosp0 Klabka vsakemu, s komer se je spustil v razgovor o svojem posl0, ga je oboževal in ki mu je žrtvoval tudi rodbinsko življenje. »To je, kakor bi bilo iz moje krvi. Vse ji cvete pod rokami in zdi se, ka bi vsak šopek iz njene roke dobival novo življenje.« Zares! Rozalka je bila kakor obdarjena z nekim čudovitim smi« slom, ki jo je zbliževal z vsako neznatno rastlinico. Njene zdelane, trde roke so postajale fine v dotiku s cveti in njen sluh je bil, kakor bi razumeval tajni govor rastlin, ki so se ji zaupale s svojimi po* frebami, a ona jim je znala ugoditi kakor ljubeča rodna sestra, kakor Preskrbna mati detetom — ljubljenčkom. Ko je po treh letih stala pred svojim delodajalcem vitka, vrla in vendar kakor vsa osvilela v duhoviti krasoti sladkih cvetov, se je v Sospodu Klabki davno usnulo srce vendar zganilo. »Dekle, poznati te tako-le pred dvajsetimi leti, kako bi blagroval ^ojo usodo,« je rekel nekako trpko k Rozalki. Ali ona se je zopet le nalahno nasmehnila. »Gospod Klabka,« mu je rekla mirno in spoštljivo, za vse se vam Zahvaljujem, za vaše učenje, za vaše modro vodstvo in za .to, da ste ravnali z menoj kakor z lastno hčerjo. Ali sedaj vas prosim, odpu« yite me. Hočem v svet, spoznati hočem, kako se vrtnari tudi v drugih deželah.« Stari Klabka se je začudil: »Ti, v svet, sama, kaj si fant?« »Koga potrebujem, da bi me podpiral, kaj nimam svoje glave, Svojih rok?« jc ugovarjala Rozalka. »A sama ne bom nikjer, povsod ^°jde z menoj delo. Zakaj bi se dekle ne moglo prcboriti k svojemu ^otru samo?« In oči Rozalkine so se iskrile s krasnim ognjem trdne San\ozavcsti in plemenite ponosne volje. »A kje vzameš denar za pot?« se je umikal iznenadeni vrtnar. £ »Imam shranjen denar treh let od najemnine za kočo in polje. ste me redili in oblačili kakor svoje dete. Stric jc ugodno prodal ^av°. ki sem jo podedovala po materi. Za prvi čas mora biti dovolj, Pozneje si kaj prislužim. V svetu mnogo izvem, v delu se izpo* nim, jn ko pride čas, sc vrnem k vam, gospod Klabka, ter to*lc Se kraljcvstvecc še skupno povečava;« in Rozalka sc je spoštljivo la v starega. Vrtnar jc samo mahnil z roko: »Draga prijateljica, Bog ve, kje c Pogoltne svet, a mene požre plamen v pardubiškem krematoriju.« in ^ Vsc cvctcl° *n svc* Jc postal raj. Drevesa so bila lepe bele totJ-°*aS*e ncvcstc* a pomlad, njihov ženin, se je laskala z zlatim' trn ltTl so*ncem> rahlim dahom vetriča, srebrno pesmijo ptičjo. In val * S() cn sam cvct* 11 sit°. svileno zelenilo jc kakor deroč sv ZaPlavilo vso zemljo. Krasota je z neslišnim korakom hodila pu in vse je zažarelo pod njenimi koraki. v0sf r”n^cst jc izdal še cesar Franc I. in to 1. 1823. Sc isto leto pa izumreta 0 ^ njeni rodbini ter z njima zadnje priče nekdanje veličastne slavt' Gosposvetskem polju. Polje to je nam spomin, svet in drag spomin na nekdanje srečne čase, na zlato dobo svobodnega Korotana. Vsako leto praznujemo *rPki spomin nesrečnega plebiscita. Spomnimo se tedaj tudi teh svetlih hipov iz prošlosti naše, ne z obupom in žalostjo v srcu, temveč z vero ln upanjem, da bo končno le zmagala Pravica ter nam prisodila in Povrnila Gosposvetsko polje — slovensko Kosovo. JOVAN UDICKI: Sloga. Sokolski prikaz u 3 čina. po prevodu br. Dušana Bogunoviča s českog od br. K. Cvrčeka i po komadu A. Brozoviča. Svršetak. Smrt (ustajuči): Ja več znadem šta ču. Ja odluku stvori’. Usud: Ti list neki imaš? Zašto ti je? Zbori! Smrt: Predajem ga tebi s nekoliko redi. S potpisom potvrdi, — da za mene vredi, da od danas nišam kod tebe u službi. Usud: Daklc tako? (Razmišlja.) Smrt (odlučno): Tako! Usud (potpisujuči i uzdisuči): Kraj je našoj družbi. Smrt: Tako mora biti! To je vreme novo. Usud (prkosno): Kad jc tako, nek’ je! (Raci olovku iz ruke.) Razdor: A sad na sve ovo treba mirno leči, — dati se u snove i na pos’o iči samo kad ko zovc. IV. POJAVA. (p Sokolska Misao i predašnji. 9 jrf S(? Smrt tele na ki upu o Razdor i Usud sedaju, jedan n°U kraja, a druui s drufiofi kraja k/upe. Zuspe i spavaju. Smrt k ležeči a Razdor i Usud sedeči. Za vreme svirke pojavljuje se Sokolsks Misao.) Sokolska Misao (uz pratnju svirke): Spavajte mirno grobari roda: Sudbino crna, Razdore, Smrti! Moj rod sad živi, da se ne poda, da ga vi opet možete trti. Sokolska Mis’o (pokazuje na sebe) čuva ga budno,, snage mu daje duši i telu, da ono što je stekao trudno traje mu sretno kroz večnost celu. On sreče plete neuveli venac, blagoslov sloge na njega pada; Srbin i Hrvat i brat Slovenac budučnost svetlu spremaju sada. (Diže se zavesa, iza koje se ukazuju postrojem Sokoli. Nad njim3 Jf Sloga raširenih ruku u stavu blagosiljanja. Sokolska Misao pokazO}e rukom na Sokole, koji predstavi ja ju našu svetlu Budučnost.) V. POJAVA. Sloga, Sokoli vežbači i ostali. Sloga (nastavlja uz istu svirku): Zovem se Sloga. Prisustvo moje Razdor i Svadu satire, kosi; u društvu samnom peva se, poje, prisustvo moje Pobcdu nosi. Sokoli zdravol Pamtite ovo i nek’ vam ovo na umu budcl To od vas traži sad vreme novo i korist vaše rodcnc grude. ^ » (Pratnju svirke prelazi na ariju, na koju se peva i uz. koju se vc’7.ba Sokoli (pevaju i vezbaju se uz pevanje): Sokoli uvek mi čemo biti! Ovo je zavet srdaca mladi’. Sokolstvo samo nas če da štiti; Budučnost sretnu ono nam gradi. Beograd, Zagreb, Ljubljanu belu Sokolsko složno jedinstvom zdravi. Sokoli napred jedinstva vrčlu! Samo se tako Pobcda slavi. o?'* ske ^afect>r'i<-’ naraštaja Ljubljanske sokoli pri, *UP^ u dalj s mesta, sa za« čan: ’ s^ok u vis s mesta, sa zaletom, tr« na l(M)m i bacanje kugle 4 kg teške. Lj^k.. odclenja prvo mesto dobila je V4 (9^?* (Matica) postigavši 402-75 bodo« Muhli )• D™K<> mesto jc dobila takoder |)"®.na (Matica), a trečc Ljubljana II. Mihol p inaca Jc bilo 32, a od njih jc prvi bo(|.lv *‘r«njo (Ljubljana, Matica) — 68-50 fh ^) * Stepišnik Milan (Ljub« ie j, *oji ima isti broj bodova. Drugi 68 k^?an«C Neli (Ljubljana, Matica) — MipL.,7''« (‘>7-1 %). Trcči jc .Strehovec ^'7%) jana, Maticu) — 67-90 bodova Sl^u°lic P”stignutc mere »u: 1 • ,11. dalj s mesta: 266 c m (Boncclj »J£*nn Matica), Skok u dalj sa »Ca). Sl- 1 cm (Strehovec, Ljubljani! Ma« 1 ihcl (1; ,u v's H nicsta: 125 cm (Boncclj, Jiitnu ]|r^*na Matica) i Stepišivik (Ljub« (Mihei /.‘''kok u vis sa zaletom: 160 cm {Jfg Hubljana Matica). Bacanjc kiifjlc 12-3 m (Zupančič, Ljubljana b*lj, ii', 1 Ivanje na 100 m: 12*/» sek. (Ko* 2en u U- naraštaj »e natccao u višem i tHlc kao ■ J'1, Grane natecanja su bile _ u, *nušk P.(,Jt‘dinki u višom odclcnjiu. fidc ih ®tica\ Pfva jc 2agar Zuli (Ljubljana " boda (90%). Druga jc Smersu Ema (Ljubljana I.) — 62-50 bodova (89-3%), a treča jc Dovgan Duša (Ljubljana Matica) — 60 bodova (85-7%). Najbolje postignute mere u višem ode« lenju su: Skok u dalj s mesta: 209cm (Strmccki* — Ljubljana I.). Skok u dalj sa zaletom: 443cm (Kump — Ljubljana I.). Skok u vis s mesta: 95—100 cm (Dov> gan (Ljubljana Matica i Strmccki (Ljub« ljana L). Skok u vis sa zaletom: 130cm (Dovgan (Ljubljana Matica). Bacanjc kuglc 4 kg teške: 770cm (Smer« su — Ljubljana I.). Trčanje na 100y: lP/i sek. (Smersu — Ljubljana L). (>d poj edinki u nižem odelcnju, gdc ih jc bilo 6, prva jc Tratnik Marija (Ljubljana I.) — 69-50 bodova (99-3%). Druga je Pc« valek Stana (Ljubljana aMtiea) 65-50 bodo« va (93-6%), a treča Kutin Elizabeta (Ljub« ljana I.) — 56 bodova (80%). Najbolje postignute mere u nižem ode« lenju su: Skok u dalj s mesta: 203cm (Pevalek, Ljubljana Matica). Skok u dalj sa zaletom: 425 cm {Rakoš, Ljubljana L). Skok u vis s mesta: 95 cm (Tratnik, Ljubljana I.). Skok u vis sa zaletom: 115 cm (Tratnik, Ljubljana I.). Bacanjc kugle 4 kg teške: 665 cm (Rakoš, Ljubljana L). Trčanje na 100 y: 13*/» sek. (Tratnik, Ljubljana L). Svi su ovi rezultati dobri. Samo nate« canje se vršilo više prema lakoatlctskim propisiina. Ljubljana (Matica) jc opet od« nela pobedu. To ima da zahvali svome vrs« nom prednjaku Gregorki, koji je izvežbao inuškj naraštaj, da je postigao za vi dne re« zultate. Brači i sestrama pohod loči m« na ovom natccanju srdačno čestitam i želim, da ustraju u svomc radu, da nc klonu, da pri« bavc sebi uvek vence slave kao i sada, Sto čc biti na čast domovini, narodu i Sokol« stvu. Zdravo! Živeli! Hujrudln Čurii. |] f Sestra Milena Žerjavova, jj Dne 3. novembra t. 1. je umrla v Ljubljani namestnica staroste Sokolskega društva I na Taboru sestra Milena 2er« javova, soproga narodnega poslanca in ministra n. r. dr. Gregorja Žerjava. Pokojna starostinja je bila vzor /ena. skrbna mati, navdušena Sokolica in velka dobrotnica in zaščitnica srednješolske in akademske mladine. V težkih dnevih, ko je b i njen soprog preganjan, je stala neustrašen;) in požrtvovalno ob njegovi strani in mu laj« šala težko usodo, sodelovala je z njim pri pripruvuli, ki so ustvarjale teren za našo osvobojeno domovino, veselila se uspehov, ko so sc uresničile dolgo žcljcne sanje ucdinjcnja. Kot navdušeno zagovornico ju« goslovcnstva jo jc vleklo srce med jugo* slovensko Sokolstvo, ki mu je posvetila svoje moči. Blagega srca, spoštovana po« vsod jc s svojim demokratičnim nustopom in z ljubeznivostjo osvojila srca vseh, C) njeni priljubljenost je najbolj pri« čal žalni sprevod, ko so nepregledne mno< žice izkazale blagi ženi zadnjo čast. So« kolstvo jo je spremilo do groba ter se po« slovilo od nje pred črno zastrtim Tabo« rom. Sokolski prapor, ki mu jc kuinovala ob razvitju, se jc prvikrat poklonil svoji kuniici pri zadnjem slovesu. Sokol 1 se bo vedno s hvaležnostjo spominjal svoje neumorne in do groba zveste starostinjc ter jo ohranil v globokem spoštovanju. Slava njenemu nesebičnemu delu za narod in domovino! Žalujoči rodovini bratsko sokolsko sožalje! Sokoli — narodni poslanci. V •sar0[|ni skupščini v Beogradu so ustanovil "aI?»cv, poslanci, ki so člani sokolskih tySsto< klub narodnih poslancev Sokolov. pati hočejo interese Sokolstva in nih jati sokolske težnje pri vladi in ob pr likali. Predsednik kluba jc br. dr- Jr ,j3, namestnik br. dr. Srdjan BudisavIJ tajnik br. dr. Ljudevit Pivko. Soko- s0 pozdravlja ta korak bratov Sokolov, . v pokazali svojo sokolsko zavednost | narodni skupščini in si želi. da 1,1 y trdno stal na sokolskih načelih, k1'/ . jV1i. korist razvoju jugoslovcnskcga Soko Uspehi lahkoatletiinih tekem nerr,ne0> lurnerjev. Nemško turnerstvo (Zveza j0 šk.h telovadnih organizacij) j* .. p«« svoje velike tekme v lahkoatletski nogah na berlinskem stadionu v Vn,o' waldu. Tekem se je udeležilo M) valcev, ki so na društvenih izbirnih j}0' dokazali zmožnost za zvezno * nl|.iclttcrC segli so lepe- uspehe, od katerih " cj«lo navajamo. Pri teku na 100 m jc l.u n* 10 tekmovalcev pod II sek., Pri , ncf!0 H(K) m so vsi zmagovalci tekli u>* ■J trjjc 2 min. Pri skoku v višino so P r. bu v tekmovalci dosegli ISO cm, pn .* -|c daljiflo preko 7 m. Boljši'meti K bili nad 1.1 m, kopja nad 50* 1 ., b'1 skok ob palici pri zmagoval cin 3*59 m, najvišji >70 m. . v vi' Tudi članice niso zaostale, ^ lino 154 cm, tek na 100 m 12‘/» * J||u tc’ gorenjih podatkov jc v deti, du " lovadci v luhkoatletičnlh panou* .... i..1.. »...I; Vi*inC (UlVi v r napredujejo in da tudi NenW' J* tein panogam veliko skrb in P'1* ..Sokolič" izhaja vsak mesec ter »tane za vie leto 18 Din Urednik Ivan Bajželj v Ljubljani, Miklošičeva ceata št. 28./I. Uprava v Učiteljski tiskarni v Ljubljani, Prančiikamka ul. <>. čfruk*li' Izdaja, zalaga in tiaka Učitcljskak tisama v Ljubljani, zanjo odgovarja France -