315 Letnik 42 (2019), št. 2 Ključne besede: zapuščinski popis, platno, sukno, v olna, pr eja, sr ajca, hlače, krilo z ži v otk om, r ek onstruk cijsk e skice in slik e, Motnik, Zgornji Motnik Key-words: Succession in v ent ory , linen, cloth, w ool, y arn, shirt , tr ousers, skirt with bodice, r econstruction dr a wings and paintings, Motnik, Zgornji Motnik 1.01 Izvirni znanstv eni članek UDK 391(497.4Motnik)"1800/1850" Pr ejet o: 12. 9. 2018 Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja v današnji Krajevni skupnosti Motnik MARIJ A MAKAR O VIČ upok ojena dr . etnologije z etnogr afijo A damiče v a 15, SI-1000 Ljubljana J AN A DOLENC ak ademsk a slik ar k a Kamno 13, SI-5220 T olmin Izvleček R azisk a v a je nastala na pobudo Marjana Semprimožnik a, pr edsednik a T uri - stičneg a društv a Motnik, ki je tudi omogočilo r azisk a v o. Njego v a želja je bila, da bi bila v r azisk a vi obdelana le oblačilna podoba pr ebi v alce v tr g a Motnik. T oda pr edhod no r azisk o v anje je pok azalo, da se v ečina doslej znanih oblačil - nih vir o v nanaša pr ed v sem na naselja, ki tv orijo današnjo Kr aje vno sk upnost Motnik. Abstract ON THE W A Y T O C OUNTR Y AND BOR OUGHL Y CL O THING IMA GE IN THE FIR S T HALF OF THE 19TH CENTUR Y IN T OD A Y'S MO TNIK L OCAL C OMM UNITY This r esear ch ar ose fr om an initiati v e of Marjan Semprimožnik, the pr esi - dent of the Motnik T ourism Society , w hich made this r esear ch possible. It w as his wish that onl y clothing image of r esidents of Motnik bor oug h w as addr essed in the r esear ch. Ho w e v er , the pr e vious r esear ch sho w ed that most sour ces on clothing cultur e kno wn so f ar r elat e t o settlements f orming t o - da y's Motnik Local Community . 316 Marija Mak ar o vič, Jana Dolenc: Na poti do kmečk e in tršk e oblačilne podobe v prvi polo vici 19. st oletja ..., str . 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Uvod R azisk a v a Na poti do kmečke in trške oblačilne podobe v prvi polovici 19. stoletja v današnji Krajevni skupnosti Motnik je nastala na pobudo Marjana Sem - primožnik a, pr edsednik a T urističneg a društv a Motnik, ki je tudi omogočilo r az - isk a v o. Njego v a želja je bila, da bi bila v r azisk a vi obdelana le oblačilna podoba pr ebi v alce v tr g a Motnik. T od a pr edhodno r azisk o v anje je pok azalo, da se v ečina doslej znanih oblačilnih vir o v nanaša pr ed v sem na naselja, ki tv orijo današnjo Kr aje vno sk upnost Motnik. Zat o je bil spr ejet pr edlog podpisane, da bi pr edsta - vila oblačenje moških in žensk iz kmečk eg a in tršk eg a ok olja; pot emtak em iz naselij, ki tv or ijo današnjo Kr aje vno sk upnost Motnik. T o pa so poleg Motnik a še Bela, Okr og pri Motnik u, Špitalič, Zajaso vnik in Zgornji Motnik. V r azisk a vi so upošt e v ani poleg r edkih tisk anih vir o v pr ed v sem z oblače - njem po v ezani ar hi v ski viri. Oboji so omogočili izdela v o pr edlogo v , na podlagi k at erih je ak ad. slik ar k a Jana Dolenc naslik ala r ek onstruk cijsk e skice in slik e pr ažnje letne in zimsk e mošk e oblek e v kmečk em ok olju Zgornjeg a Motnik a in v sak danje t er pr ažnje žensk e oblek e v tr gu Motnik v prvi polo vici 19. st oletja. V sebina pr edlogo v t emelji na: • zapuščinskih in izr očilnih popisih, t . i. in v entarjih iz prv e četrtine 19. st o - letja; • opisu mošk e pr ažnje oblek e v Zgornjem Motnik u in opisu žensk e v sak da - nje oblek e v Motnik u sr edi 19. st oletja t er • primer jalnih slik o vnih virih iz prv e polo vice 19. st oletja o oblačenju v kmečk em ok olju na alpsk em oblačilnem območju, ki je v ključe v alo tudi naselja današnje Kr aje vne sk upnosti Motnik in Motnik u bližnje kr aje. V ečina pr ebi v alce v Motnik a, ki je leta 1423 postal tr g, se je v pr et eklih st o - letjih ukv arjal a z r azličnimi, pr ed v sem oblačenju namenjenimi obrtmi. Pr ebi v al - ci, ki so spadali pod okrilje Imenja Zgornji Motnik, pa so se pr et ežno ukv arjali s poljedelstv om in ži vinor ejo. V tr gu Motnik se je ob pr e v ladujoči usnjarski obrti, ki je k or eninila v saj že v 15. st oletju, u v elja v ljala tudi če v ljarsk a, klobučarsk a, krznarsk a, str ojarsk a, suknarsk a in tk alsk a obrt . V začetk u 19. st oletja je bilo v Motnik u še ži v o bar - v arstv o, tk alst v o in klobučar stv o, ki pa je že v drugi polo vici 19. st oletja zamr lo. V 20. st oletju sta sčasoma zamr la tudi str ojarstv o in usnjarstv o. V matičnih knjig ah župnije Motnik so v prvi polo vici 19. st oletja nek ajkr at omenjeni motniški oblačiln i obrtniki. Na v ajam nek aj primer o v za Motnik oz. T r g, k ot je na v edeno v matičnih knjig ah. • V T r gu št . 11 se je 9. 8. 1825 r odil Lo vr enc očetu Matiji Kajbiču in mat eri Mariji r ojeni La vr ač. Njego v prvi bot er je bil ir har Mat e vž K o v šek. 1 • V T r gu št . 34 sta se 2. 2. 183 1 por očila Mat e vž Hacin in Magdalena Mati - jo v c. Za prv o pričo je bil usnjar Janez Humar . 2 • V T r gu št . 10 sta se 17 . 7. 18 31 por očila Jak ob Sli v ca, 22 letni sin krznarja in 25 letna Cec ilija r ojena Berv ar . Za prv o pričo je bil usnjar Ant on Gla vič. 3 • V T r gu št . 22 se je 20. 6. 1835 r odil Janez Krstnik, zak onski sin Gr egor - ja Gomičarja in Katarine r ojene Grilc. Bot er je bil usnjar Ant on Gla v atič, botr a pa klobučar k a oz. žena klobučarja T er ezija Pr ešer en. 4 • V T r gu št . 46 se je 11. 12. 1836 r odila Lucija. Njen oče je bil če v ljar Luk a Berv ar . 5 1 SI NŠ AL, Motn ik R 1835: str . 1. 2 SI NŠ AL, Motn ik R 1817: str . 9. 3 SI NŠ AL, Motn ik R 1817: str . 9. 4 SI NŠ AL, Motn ik R 1817: str . 39. 5 SI NŠ AL, Motn ik R 1835: str . 2. 317 Letnik 42 (2019), št. 2 • V T r gu št . 38 se je 27. 5. 183 6 r odila Magdalena, zak onsk a hči Blaža Vid - marja in Marije Macer l. Botr a sta bila Jožef Lipo v šek in Gertruda R azbor - šek, v do v a tk alca. 6 • V Motn ik u št . 4 sta se 24. 2. 1840 por očila leta 1840 r ojeni kr ojač Jurij Sk er bi č in leta 1789 r ojena Marija Lok ar z Br ezo vice. 7 • V T r gu št . 45 se je 22. 1. 1842 r odila Apolonija. Njen oče Janez Berv ar je bil k ajžar in kr ojač. 8 • V T r gu št. 38 se je 14. 4. 185 5 r odila Helena Njen oče je bil str ojar Mat e vž Sk er bič. 9 Do danes pa se je tudi v iz r očilu ohr anil spomin na nek danje oblačilne deja vnosti v hišnih imenih, na primer Klobučar , Ledr ar , Šuštar in Fir bar . 10 Oblačilne surovine, blago in oblačila V obr a vna v anem kmečk em in deloma tudi tršk em ok olju so se za lastne oblačilne potr ebe in ob v ezne dajatv e pos v etni in cer kv eni gospodje ukv arjali z gojenjem lanu za tk anje domačeg a platna in o v c za pridobi v anje v olnene pr e - je za tk anje sukna in r aše vine. Najstar ejši doslej znani zapis o gojenju lanu za tk anje domačeg a platna, iz k at er eg a so bila izdelana nek at er a mošk a in žensk a oblačila, je v ur barju iz leta 1612. Med dajatv ami 49 motniških tržano v in tujce v t er 20 podložnik o v zunaj tr g a je na v edeno, da mor ajo letno oddati zemljišk e - mu gospodu po d v e po v esmi pr edi v a. Pr a v t olik o pr edi v a so na primer oddajali tudi motnišk emu vik arju iz Špitaliča, kjer je takr at bilo 50 hišnih posestnik o v . V Zgornjem Motnik u pa je v sak a kmetija dajala po 10 po v esem lanu namest o desetinsk eg a lanu. 11 Pridelo v anje in pr edelo v anje lanu v oblačilne namene je zamr lo v drugi polo vici 19. st oletja. P osledi čno je zamr lo tudi tk anje domačeg a platna. Za pr e - hr ano in oblačila so na kmetijah gojili tudi o v ce zar adi mesa, mlek a in v olne. Ov ce so spadale tudi med ob v ezne dajatv e. Zgornjemotničani so med drugim oddajali Cer kvi po 8 jagnjet na let o. 12 V ze mlj iški knjigi Imenja Zgo rnji Motnik so ohr anjeni v nemščini napisani zapuščinski popisi ali »in v entarji« iz začetk a 19. st oletja. V njih je gospoščinski ur adnik po smrti v sak eg a podložnik a popisal pr ed v sem pr emično imetje kmeti - je. P oleg go v eje ži vine in o v c t er r azličneg a kmečk eg a or odja je v zapuščinah vpi - sano tu di lane no seme in or odje za obdelo v anje lanu in o v čjeg a runa. V popisih so ohr anjeni dr agoceni podatki, ki so po v ezani s pride lo v anjem in pr edelo v a - njem oblačilnih sur o vin t er tk anjem domačeg a platna. R azlične k oličine lanene in v olnene pr eje t er pr edi v a in pr ažnjeg a t er gr obeg a domačeg a platna so bile v v eliki meri namenjene za ši v anje delo vnih in pr ažnjih oblačil t er oblačilnih dodatk o v kmečk eg a in tršk eg a pr ebi v alstv a. P oleg zapuščinskih popiso v so izjemoma ohr anjeni tudi izr očilni in v en - tarji. E den od njih je z Anžet o v če v e kmetije. Namr eč, zgornjemotniški podložnik Janez Kr opi v šek/Johann Kropiuscheg z V r ha, po domače Anžet o v c, se je v začet - k u leta 1807, k o je bil star k omaj 33 let , odločil, da zar adi slabeg a zdr a vja ne bo v eč gospodaril na kmetiji. P oleg d v ainsedemdesetletneg a o v do v eleg a očeta Jurija so ži v eli na kmetiji še Janezo vi br atje Blaž, Jernej in Mat e vž, stari od 15 do 6 SI NŠ AL, Motn ik R 1835: str . 41. 7 SI NŠ AL, Motn ik P 1835: str . 3. 8 SI NŠ AL, Motn ik R 1835: str . 12. 9 SI NŠ AL, Motn ik R 1835: str . 41. 10 Prim.: Ur ank ar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str . 80, 81 11 Ur ank ar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str . 76. 12 Pr a v tam, str . 60, 76. 318 Marija Mak ar o vič, Jana Dolenc: Na poti do kmečk e in tršk e oblačilne podobe v prvi polo vici 19. st oletja ..., str . 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers 27 let , in sestr a Marija, star a 18 let . V dok aj obširnem ur adnem popisu njego - v eg a pr emože nja so med dr ugim na v edene tudi sesta vine namenjene izdela vi oblačilneg a blag a, domačeg a platna in sukna: • 1 šk af laneneg a semena je bil ocenjen na 4 florin t e (od slej samo fl in za kr ajcarje kr) • 10 funt o v gr obe pr eje po 34 kr , sk upaj 5 fl • 6 ¾ fun ta fine pr eje po 51 kr , sk upaj 5 fl 44 kr • 30 ½ funta gr obeg a p r edi v a po 21 kr , sk upaj 10 fl 40 ½ kr • 9 ¼ gr obe pr eje po 34 kr , sk upaj 5 fl 31 ½ kr • 5 funt o v fine pr eje po 51 kr , sk upaj 4 fl13 kr • 2 ½ funta v olnene pr eje po 1 fl, sk upaj 2 fl 30 kr • 10 ½ funta gr obeg a p r edi v a 24 kr , sk upaj 4 fl 5 kr V popisu so na v edeni tudi 8 o v c, 1 k oštrun in 4 jagnjeta (slik a 1). V Le moncah je 20. 2. 1806 umr l Andr ej F ermec/Andreas Fermec , podlo - žnik imenja Zgornji Motnik. Gospodaril je na polo vični kmetiji. Njego v o zapušči - no so v na vzoč nosti cenilce v popisali 7. 3. 1806. Med dediči so bili poleg pok oj - nik o v e v do v e Bar bar e štirje otr oci (Martin, Jak ob, Andr ej, Jer a) iz prv eg a zak ona in d v a otr ok a (Marija in Uršula) iz drugeg a. Najmlajša Uršula je bila star a k omaj tri četrt leta, najstar ejša Jer a pa 26 let . V zapuščini si cer pogr ešamo vpis moških oblačil. V pisani pa so drugi, z obdelo v anjem lanu in oblačilnim blagom po v ezani podatki: • 1 mernik lane neg a semena, ocenjeneg a na 2 fl • 1 gr eben za la n 6 kr • 15 funt o v gr obeg a pr eje po 15 kr , sk upaj 3 fl 45 k r • 12 pali c pr ažnjeg a pla tna po 1 fl 8 kr , sk upaj 3 fl 3 6 kr • 2 palici beljen eg a plat na 34 kr • 3 funti o v čje v olne po 17 kr , sk upaj 51 kr • 7 o v c po 1 fl, sk upaj 7 fl (slik a 2) V r edkih moških zapuščinah je vpisano tudi k ak šno k olik or t olik o ohr an - jeno in zat o ocene vr edno obla čilo. V ečinoma je ocenjena le suknja(!). Andr ej R eberšek/Andreas Reberschegg, po domače Andr ejček z V r ha, je pr eminil 6. 3. 1806. Zapuščina je bila ocenjena in popisana »Na Andr ejčk o vi hubi na V er hu 14. maja 1806«. Dediči so bili v do v a Marija in otr oci T omaž, Neža, Uršula, stari od 10 do 18 let . T riind v ajsetletna Andr eje v a hči Marija iz prv eg a zak ona je umr la 24. mar ca 1806, t or ej osemnajst dni po očet o vi smrti. V zapuščini je bilo ocenjenih: • 5 funt o v v olne po 24 kr , sk upaj 2 fl • 4 palice pr ažnjeg a bel jeneg a platna po 45 kr , sk upaj 3 fl • 3 palice sukna ali lodn a, sk upaj 6 fl • 11 štr en izpr ane gr obe pr eje, sk upaj 2 fl 16 kr • 2 k olo vr ata 45 kr • 13 o v c po 2 fl, sk upaj 26 fl • 1 mošk a sukn ja 2 fl 50 kr (slik a 3) T u in tam so poleg suknje izjemoma vpisani in ocenjeni tudi šk ornji. Luk a Št er/Lucas Störr , ki je bil prist ojen za Imenje Zgornji Motnik, je umr l 18. decembr a 1805 na Št er o vi kmetiji v Jaso vnik u. T am je bilo 8. mar ca 1806 ocenjeno in popisano njego v o imetje. P oleg njego v e v do v e Uršule so bili dediči tudi štirje otr oci. Najstar ejši P ankr ac je bil star 26 let , Jer nej deset in Jurij sedem. Dv ajsetletna hči Uršula je bila že por očena z Gr egorjem Križnik om. Zapuščina je bila popisana »v Jaso vnik u 8. mar ca. 1806«. P oleg - • ¼ šk af a laneneg a semena 2 fl • 1 gr ebena za l an 6 kr 319 Letnik 42 (2019), št. 2 Slika 1: Del zapuščinskega izvirnika v nemščini. Popis z oblačenjem povezanih, v florintih (fl) in krajcarjih (kr) ocenjenih oblačilnih sestavin, ki jih je zapustil pokojni Janez Kropivšek. »Na Anžetovcovi hubi na Verhu 10. januarja 1807« (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). Slika 2: Del zapuščinskega izvirnika v nemščini. Popis z oblačenjem povezanih, v florintih (fl) in krajcarjih (kr) ocenjenih oblačilnih surovin, ki jih je zapustil pokojni Andrej Fermec. Lemonce, 7. marca 1806 (SI _ZAC/ 1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). Slika 3: Del zapuščinskega izvirnika v nemščini. Popis z oblačenjem povezanih, v florintih (fl) in krajcarjih (kr) ocenjenih oblačilnih sestavin, ki jih je zapustil pokojni Andrej Reberšek, po domače Andrejček. »Na Vrhu, 14. 5. 1806« (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). Slika 4: Del zapuščinskega izvirnika v nemščini. Popis z oblačenjem povezanih, v florintih (fl) in krajcarjih (kr) ocenjenih surovin ter moške suknje in škornjev, ki jih je zapustil pokojni Luka Šter. Jasovnik, 8. 3. 1806 (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). 320 Marija Mak ar o vič, Jana Dolenc: Na poti do kmečk e in tršk e oblačilne podobe v prvi polo vici 19. st oletja ..., str . 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers • 10 funt o v pr eje po 30 kr , sk upaj 5 fl - • je bila o cenjena tudi • 1 mošk a sukn ja 51 kr in • 1 par šk ornje v 30 kr (slik a 4) Simon Št ef ek/Simon Stefegg je umr l 21. 1. 1806 v Jaso vnik u. T am je bilo 7. mar ca 1806 tudi ocenjeno in popisano njego v o borno oblačilno imetje, ki je s pr eostalim pr emoženjem pripadlo v do vi Uršuli in sino v oma, de v etletnemu Lo vr en - cu in d v eletnemu Juriju. Simon je zapustil eno – v erjetno – sk or ajda pr azno skrinjo za oblek o, ki je bila ocenjena na 51 kr ajcarje v . Od oblačil je bila ocenjena le suknja na 2 florinta, od obutv e pa 1 par šk ornje v , ocenjen na 30 kr ajcarje v (slik a 5). Iz prv e četrtine 19. st oletja je ohr anjen tudi edini zapuščinski popis obl ačil neznane žensk e. T udi kr aj ni na v eden. Glede na spr emna podatk a s priimk oma, ki sta še zdaj znana v Kr aje vni sk u - pnosti Motnik, da dolguje »Jos. K ok oletu zaostalo poselsk o plačo 4 fl 7 kr« in »Jos. Mar o vtu za str o - šk e pr e v ozo v 6 fl«, s pridržk om pr ed vide v am, da gr e bodisi za gospodinjo z v ečje kmetije na oze - mlju Imenja Motnik bodisi za tržank o iz Motnik a, ki je imela v prvi četrtini 19. st oletja v s v oji g ar - der obi naslednja oblačila, pokri v ala in obut e v: • 1 no v o krilo • 1 belo p latneno krilo 24 kr • 2 gr obih r ok a v ce v po 20 kr , sk upaj 40 kr • 2 pr edpasnik a 30 kr • 1 barv an lanen pr edpasnik 1 fl 25 kr • 1 bomb ažno pokri v alo 45 kr • 3 lanen a pokri v ala po 15 kr , sk upaj 45 kr • 3 a v be po 7 kr , sk upaj 21 kr • 1 pas 40 kr • 1 jopič iz lodna 1 fl 15 kr • 2 par a r dečih suknenih nog a vic 24 kr • 1 par če v lje v 18 kr • 1 par šk ornje v 30 kr • 1 skrinja za oblek o iz or eh o v eg a lesa 2 fl (slik a 6) Opis vsakdanje oblečenih Zgornje- motničanov in motniških dekel leta 1857 T ak o k ot za v elik del slo v ensk eg a etnič - neg a oz emlja tudi za Kr aje vno sk upnost Motnik pogr ešamo k akršno k oli slik o vno gr adi v o o t em, k ak o so bili oblečeni moški in žensk e v prvi polo - vici 19. st oletja. Zat o je še k ak o dr agocen K onše - k o v , čepr a v ze lo posplošen opis v sak danje oble - čenih moških z zgornjem otnišk eg a kmečk eg a ok olja in pr a v tak o v sak danje opr a v ljenih dek el v tr gu Motnik. Obja v ljen je bil leta 1857 v časnik u Blätter aus Krain . Slika 5: Del kopiranega zapuščinskega izvirnika v nemščini. Med drugimi predmeti, ki jih je zapustil Simon Štefek, sta bila vpisana in ocenjena tudi moška suknja in par škornjev. Jasovnik, 7. 3. 1806 (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). Slika 6: Del popisa vsakdanjih oblačil in oblačilnih dodatkov neznane ženske. Motnik ali okolica, prva četrtina 19. stoletja (SI _ZAC/1580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik). 321 Letnik 42 (2019), št. 2 Motniški r ojak Ur ank ar je K onšek o v prispe v ek pr e v edel iz nemščine in g a leta 1940 obja vil v s v ojem delu z naslo v om Zgodovina trga Motnik in okraja. 13 »Zgornjemotničani so nosili kratke hlače iz temnorjavega blaga ali črnega platna, bogatejši tudi iz črne irhovine. Hlače so segale od sklepa kolen do kolčnic. Nad kolkom so jih tesno spenjali s hlačnim robom, ker so smatrali uporabo naramnic za nepotrebno navado. Ta hlačni rob v nenavadni legi je oviral prosto gibanje in se kmalu raztegnil, tako da ni mogel več držati hlač. Zato so všili nekaj gub. Obnošene hlače so dobile na ta način celo vrsto takih gub, ki so jih zaradi podobnosti v šali imenovali šobe (pri vrču). Telovnik je bil iz rdečega sukna. Pozimi so si ovijali život z več vatlov dolgim in do ¾ vatla širokim volnenim pasom. Pas je bil živordeče barve; na strani je bil zvezan v pentljo, ki je ma- hala ob levem stegnu do kolen. Kratek suknjič, prav tako iz škrlatnordečega blaga, s prav kratkim stoječim ovratnikom, ali tudi brez njega, je pokrival roke, prsi in zgornji život. Spre- daj na suknjiču sta se svetili dve vrsti velikih kovinskih gumbov. K praznični obleki je spadala tudi dolga vrhnja suknja iz kot kava rjavega blaga, brez ovratnika in z rdečo podlogo. Imela je sicer rokave, vendar je niso oblačili, marveč le ogrinjali čez rame. Klobuk je imel široke okrajce, ki so bili s 4 do 8 ozkimi svilenimi trakovi pripeti na kopo. Če je bil veter, je bilo treba držati klobuk, suknjo in hlače, za kar sta dve roki komaj zadoščali. Izpod klobuka je visel okrog glave venec dolgih las, dočim je bil ostali del glave z ovčjimi škarjami na kratko in stopničasto ostrižen. Nosili so škornje, ki so segale čez meča .« 14 Opis v sak danje oblečenih dek el je v elik o bolj skr omen: »Dekle so namreč v trgu dobivale namesto plače (14 – 18 fl letno) večinoma obleko in sicer: naglavne rute, navadne avbe, ošpetlje (oplečke), lodnaste jo- pice, platnena krila in predpasnike, templance za čevlje in usnje za sprednji del čevljev.« 15 Na v edeni opis mošk e in že nsk e noše pa obenem z oblačilnimi zapušči - nami omogočajo sklep, da so se na obr a vna v anem območju poleg moških tudi žensk e oblačile podobno, k ot je bilo v na v adi na pr eostalem alpsk em oblačilnem območju. P ot emtak em so bili t emeljni moški oblačilni k osi in dodatki: sr ajca iz beleg a, gr obeg a ali fineg a domačeg a platna, nek olik o čez k olena kr ojene hlače iz ir ho vine ali sukna in tudi platna t er t elo vnik iz škr latno r dečeg a sukna. Od obu - v al so bili priljubljeni šk ornji na vihale, od pokri v al pa klobuk s šir okimi kr ajci in nizkim og la vjem. T emeljna žensk a oblačila so bila poleg do pasu seg ajočih r ok a v ce v z dol - gimi r ok a vi iz pr ažnjeg a ali hodneg a platna, dolgo pod pasom v dr obne gube položeno krilo z ži v otk om in do pasu kr ojen pr edpasnik. Od obu v al so bili v na v adi poleg nizkih tudi čez g ležnje seg ajoči če v lji na v ezalk e iz črneg a usnja t er r deče bombažne nog a vice; od pokri v al pa v ezena peča iz tank eg a beleg a platna ali bombaža t er g la vi priležna mala a v ba z mehkim og la vjem. 13 Ur ank ar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str . 46. 14 Pr a v tam, str . 46. 15 Pr a v tam, str . 46. 322 Marija Mak ar o vič, Jana Dolenc: Na poti do kmečk e in tršk e oblačilne podobe v prvi polo vici 19. st oletja ..., str . 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Predlogi za rekonstrukcijo moških in ženskih oblačil, pokrival ter obutve po krajevnem pisnem in primerjalnem slikovnem gradivu ter ohranjenih oblačilih z alpskega oblačilnega območja Kr aje vno gr adi v o iz prv e četrtine in sr e - dine 19 . st oletja obenem z izbr anim, v ečinoma sočasnim, primerjalnim gr adi v om z alpsk eg a oblačilneg a območja omogoča podr obnejšo pr edsta vit e v posameznih oblačil in oblačilnih dodatk o v g lede na njiho v o oblik o oz. kr oj, upor a - bljeno blago in barv o blag a. Naslednja pr edsta vit e v posameznih mo - ških in ženskih oblačil, ki je namenjena pr ed v sem izdela vi r ek onstruk cijskih skic in slik t er mor e - bitnemu r ek onstruk cijsk emu ši v anju moških in ženskih oblek/k ostumo v , t emelji na: • zapuščinskih popisih Imenja Zgornji Mo - tnik in opisu mošk e in žensk e noše na ob - močju Imenja Zgornji Motnik t er tr g a Mo - tnik; • primer jalnih podr obnostih v pisnem in zlasti slik o vnem gr adi vu t er ohr anjenih oblačilih s pr eostaleg a alpsk eg a oblačilne - g a območja. T or ej območja, k amor u vršča - mo tudi naselja, ki tv orijo današnjo Kr aje v - no sk upnost Motnik. Moška oblačila Sr ajca V zapuščinskih popisih in opisu iz leta 1857 sr ajca ni omenjena. Pr edlog: Na alp sk em oblačilnem območju so bile mošk e sr ajce dok aj ohlapne, r azmer oma dolge, čez pas seg ajoče in z dolgimi r ok a vi kr ojene t er zataknjene v hlače. Pr ažnje sr ajce so bile še po prvi polo vici 19. st oletja lahk o sešit e iz domačeg a nebarv ane - g a, v endar tan jšeg a platna, delo vne pa iz gr obeg a domačeg a lane neg a ali k onopljineg a platna. Obo - je so bile spr ed aj pr er ezane sk or aj do pasu, zape - t e samo pod vr at om z enim gumbom ali d v ema okr asnima gumboma. Sr ajca lahk o ima ozek, na vzdol za vihan o vr atnik ali malce zaobljen o vr atnik. R ok a v a za - ključuje namest o manšet e le ozk a, naj v eč 2 cm šir ok a obr oba (slik a 7). Slika 7: Risba in kroj moške pražnje srajce. Rateče, druga polovica 19. stoletja (risala Lidija Frankovič, v: Makarovič: Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče, tabela I). 323 Letnik 42 (2019), št. 2 Hlače V zapuščinskih popisih hlače niso na v edene. P o opisu iz let a 1857 so » Zgornjemotničani nosili kr atk e hlače iz t emnor - ja v eg a blag a ali črneg a platn a, bog at ejši tudi iz črne ir ho vine. Hlače so seg ale od sklepa k olen do k olčnic. Nad k olk om so jih t esno spenjali s hlačnim r obom, k er so smatr ali upor abo nar amni za nepotr ebno na v ado. T a hlačni r ob v nena v adni legi je o vir al pr ost o gibanje in se kmalu r azt egnil, tak o da ni mogel v eč držati hlač. Zat o so v šili nek aj gub . Obnošene hlače so dobile na ta način celo vrst o takih gub, ki so jih zar adi podobnosti v šali imeno v ali šobe (pri vr ču).« 16 Pr edlog: Hlače so lahk o iz t emnorja v eg a sukna ali črne ir ho vine, pa tudi iz črneg a platna. Hlače so oprijet e in na tr ebuhu na t . i. ba vtar o kr ojene, seg ajo nek olik o čez k oleno. Ob hlačnih r azpor kih so bodisi zapet e s ploščatimi k o vinskimi gum - bi bodisi za v ezane s tr ak o v oma. Pri no vih hlačah ni šob (slik a 8). T elo vnik V zapuščinskih popisih t elo vnik ni na v eden. P o opisu iz leta 1857 je bil »t elo vnik iz r dečeg a sukna«. 17 Pr edlog: T elo vnik je oprijet o kr ojen s st oječim o vr atnik om iz sukna škr latne barv e. Ploski in gost o našiti k o vinski gumbi »z nogo« so lahk o zlat e ali sr ebrne barv e. T elo vnik je podložen z gr obim domačim platnom (slik a 9). Suknjič V zapuščinskih popisih suknjič ni na v eden. P o opisu iz let a 1857 je bil »kr at ek suknjič, pr a v tak o iz škr latnor dečeg a blag a, s pr a v kr atkim st oječim o vr atnik om, ali tudi br ez njeg a, je pokri v al r ok e, prsi in zgornji ži v ot . Spr edaj na suknjiču sta se s v etili d v e vrsti v elikih k o vinskih gumbo v .« 18 Pr ed vide v am, da je r deča, škr latna barv a suknjiča za ljubit eljsk e pozna - v alce »nar odne noše« zelo nena v adna, če že ne nemogoča motnišk a poseb - nost . Zat o k aže poudariti tu di na t em mestu, da je na primer Seidl leta 1836 napisal, da je » V množici opaziti tudi Gor enjce s škr la tnor dečimi suknjami in k amižolami.«. 19 Pr edlog: Suknjič s st oječim o vr atnik om je oprijet o, nek olik o čez pas kr ojen iz su - kna škr latne barv e. Ob r obo vih je lahk o obšit z ozkim črnim žametnim tr ak om. Na spr ednjih delih so prišiti zgor aj plosk o oblik o v ani gumbi zlat e ali sr ebrne barv e »z nogo« na spodnji str ani. Suknjič je podložen s tanjšim bombažnim bla - gom, lahk o tudi domačim platnom (slik a 10, slik a 11). Suknja V oblačilnih zapuščinah iz prv e četrtine 19. st oletja je suknja nek ajkr at omenjena, na primer v zapuščini pok ojneg a Luk e Št er a. Jaso vnik, 8. 3. 1806. 20 16 Ur ank ar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str . 46. 17 Pr a v tam, str . 46. 18 Pr a v tam, str . 46. 19 Baš: Opisi kmečkega oblačilnega videza, str . 27. 20 SI _ZA C/1580 , Kr aje vno sodišč e Imenja Zgornji Motnik. Slika 8: Risba in kroj moških oprijetih in nekoliko čez kolena segajoč hlač iz irhovine. Rateče, druga polovica 19. stoletja (risala Lidija Frankovič, v: Makarovič: Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče, tabela 2). Slika 9: Kroj telovnika iz rdečega sukna. Alpsko oblačilno območje, 19. stoletje. Iz zbirke Slovenskega etnografska muzeja, inv. št. 95 (risala Terezija Horvatič, v: Makarovič: Slovenska ljudska noša, krojna pola 3). 324 Marija Mak ar o vič, Jana Dolenc: Na poti do kmečk e in tršk e oblačilne podobe v prvi polo vici 19. st oletja ..., str . 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers slika 10: Kmet s (spodnje) štajersko-hrvaške meje. Slikal Karl Russ, okoli leta 1811 (povzeto iz: Geramb: Steirisches Trachtenbuch II. Graz 1935, slika 139). Slika 11: Risba in kroj pražnjega suknjiča ter fotografija moškega v pražnjem suknjiču. Rateče, druga polovica 19. stoletja (risbo in kroj risala Lidija Frankovič, v: Makarovič: Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče, tabela III; fotografiral je Branko Miletič). Slika 12. Pražnje opravljeni moški, podrobnost z votivne podobe z Blečjega Vrha pri Mokronogu z letnico 1802 (povzeto iz Makarovič: Slovenska ljudska noša, sl. XII). Slika 13: Pražnje oblečeni moški, podrobnost z votivne podobe v cerkvi sv. Matevža. Mali Vrh pri Mirni Peči, začetek 19. stoletja (foto: Sonja Povše Krmc, Škocjan). Slika 14: Kmet in kmetica iz Savinjske doline, pokrita s širokokrajnim klobukom. Naslikal Karl Russ okoli leta 1811 (povzeto iz Geramb II, Graz 1935: slika 140). 325 Letnik 42 (2019), št. 2 P o opisu iz let a 1857 je »k pr aznični obleki spadala tudi dolg a vr hnja su - knja iz k ot k a v a rja v eg a blag a, br ez o vr atnik a in z r dečo podlogo. Imela je sicer r ok a v e, v endar je niso oblačili, marv eč le ogrinjali čez r ame«. 21 Pr edlog: Dolg a zimsk a pr ažnja suknja je iz gr obeg a sukna k a vne barv e in br ez o vr atnik a. P od ložena je z r dečim blagom, nek ak šno flanelo (slik a 12). Suknja nima gumbo v (lahk o ima prišit e le skrit e zaponce), k er je le ogrnjena pr ek o r a - men. (P onek od na alpsk em oblačilnem območju je imel ženin ogrnjeno suknjo še pr ed prv o s v et o vno v ojno.) T r ebušni pas, opasi v k a »Pozimi so si ovijali život z več vatlov dolgim in do ¾ vatla širokim volnenim pasom. Pas je bil živordeče barve; na strani je bil zvezan v pentljo, ki je ma- hala ob levem stegnu do kolen .« 22 T r ebušni pas ali opasi v k o omenja tudi Motničan Gašpar Križnik. 23 Pr edlog: P as, do dat ek k zimski obleki, je lahk o dolg najmanj d v a metr a, širok pa največ četrt vatla (1 vat el je približno 77 cm). Pas je ročno tkan iz tanko spredene dom ače živordeče volne (slika 18). Po tedanji splošni šegi je bil ok oli t elesa o viti k onec pasu le zataknjen, kv ečjemu pr etaknjen čez nastali o v oj na le vi str ani pasu, ne pa za v ezan v pentljo (slik a 13). Klobuk P o opisu iz leta 1857 je »Klobuk imel šir ok e okr ajce, ki so bili s 4 do 8 ozkimi s vilenimi tr ak o vi pripeti na k opo.« 24 Pr edlog: Klobuk je obl ik o v an iz bolj gr obe črne klobuče vine z nizkim okr og lim og la vjem in šir okimi, r ahlo na vzgor za vihanimi kr ajci (slik a 14). Obut e v P o podatk u iz leta 1857 so moški »Nosili škornje, ki so segale čez meča.« 25 Šk ornji so vpisani tudi v nek at erih zapuščinah iz prv e četrtine 19. st oletja, na primer v zapuščini Simona Št ef ek a. Jaso vnik, 7. 3. 1806. 26 Pr edlog: Šk ornji iz črneg a usnja so visok o kr ojeni na za vihek. P eta je nizk a, nalože - na, k ar pomeni, da jo sesta v ljajo naj v eč štirje bleki (slik a 15). Ženska oblačila Ro k avc i V oblač ilni zapuščini neznane žensk e z območja današnje Kr aje vne sk up - nosti Motnik je bilo v prvi četrtini 19. st oletja tudi »2 grobih rokavcev ocenjenih na 40 krajcarjev«. 27 21 Ur ank ar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str . 46. 22 Pr a v tam, str . 46. 23 SI A S 1002, Križnik Gašpar . 24 Ur ank ar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str . 46. 25 Pr a v tam, str . 46. 26 SI _ZA C/1580 , Kr aje vno sodišč e Imenja Zgornji Motnik. 27 SI _ZA C/1580 , Kr aje vno sodišč e Imenja Zgornji Motnik. 326 Marija Mak ar o vič, Jana Dolenc: Na poti do kmečk e in tršk e oblačilne podobe v prvi polo vici 19. st oletja ..., str . 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Slika 15: Pražnja moška noša. Škofja Loka (slikal F. Goldenstein, leta 1838: hrani Slovenski etnografski muzej, zbirka Goldensteinovih akvarelov, št. 4). Slika 16: Skica in kroj rokavcev (Makarovič: Slovenska ljudska noša, narisala Terezija Horvatič). Slika 17: Prilagojena risba in kroj krila z životkom, alpsko oblačilno območje, 19. stoletje (risala Jana Dolenc v delu: Makarovič – Dolenc 1995: 25). Slika 18: Podrobnosti krila z životkom: gubanje krila z notranje strani (iz knjige Makarovič: Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini. Mozirje, zadnja četrtina 19. stoletja). Slika 19: Podrobnost krila z životkom: notranja spodnja stran krila (iz knjige Makarovič: Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini. Mozirje, zadnja četrtina 19. stoletja). Slika 20: Risba predpasnika z alpskega oblačilnega območja, 19. stoletje (risala Jana Dolenc). 327 Letnik 42 (2019), št. 2 Leta 1857 je za r ok a v ce na v edenih d v oje poimeno v anj »ošpetlje in opleč- ke «. 28 Pr edlog: R ok a v ci, ki jih hr ani Slo v enski etnogr af ski muzej (EM5236), so kr ojeni iz tank eg a beleg a domačeg a platna. Spr edaj so pr er ezani le do žličk e. V r amenih so položeni v dr obne gube in pr a v tak o v zapestju. Namest o o vr atnik a imajo le ozk o, naj v eč 2 cm šir ok o obr obo (slik a 16). Enak a obr oba je lahk o namest o širših manšet . Krilo z ži v otk om V oblačilni zapuščini neznane žensk e z območja današnje Kr aje vne sk u - pnosti Motnik je v prvi četrtini 19. st oletja vpisano »1 novo krilo in 1 belo platne- no krilo, ocenjeno na 24 kr «. 29 V prispe v k u iz leta 1857 je na v edeno le, da so bila krila platnena. 30 Pr edlog: Na krilo iz do mačeg a platna umazano bele barv e, lahk o s s v etlosi vim ali s v etlosi vim odt enk om, je prišit ži v ot ek k a vne barv e. Ži v ot ek je spr edaj polkr o - žno izr ezan in spr edaj zapet s k a v eljčki, ki se ne vidijo (slik a 17). Krilo je v pasu položeno v dr obne gube (s lik a 18 ), spodnji r ob krila zaključuje na notr anji str ani ok oli ped šir ok podši v iz vzor čast eg a ali enobarvneg a bombažneg a blag a (slik a 19). Pr edpasnik V oblačilni zapuščini neznane žensk e z območja današnje Kr aje vne sk u - pnosti Motnik je v prvi četrtini 19. st oletja vpisan poleg d v eh pr edpasnik o v tudi »1 barvan lanen predpasnik«. (SI _ZA C/ 1580, Kr aje vno sodišče Imenja Zgornji Motnik) Pr edlog: Pr edpasnik je le do pasu kr ojen iz d v eh širin tank eg a laneneg a platna in - digo modr e barv e. Seg a sk or aj do spodnjeg a r oba krila. P od ozkim pasom, ki se nadaljuje v tr ak o v a za za v ezo v anje, je položen v dr obne – enkr at pr ešit e – gube (slik a 20). A v ba in peča V oblač ilni zapuščini iz prv e četrtine 19. st oletja je vpisanih sedem pokri - v al: 1 bombažno pokri v alo, ocenjeno na 45 kr , 3 lanena pokri v ala po 15 kr v sk upni vr edno sti 45 kr , 3 a v be po 7 kr sk upaj 21 kr (SI _ZA C/ 1580, Kr aje vno sodišče Imenja Zgornji Motnik). V opisu iz sr ede 19. st oletja se poučimo le o t em, da so dekle v Motnik u nosile »naglavne rute, navadne avbe«. 31 Pr edlog: P o sk opih opisih in cenah sodeč gr e za d v e vrsti pokri v al: za na v adno »malo avbo z mehkim oglavjem « 32 in skr omne peče. 28 Ur ank ar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str . 46. 29 SI _ZA C/1580 , Kr aje vno sodišč e Imenja Zgornji Motnik. 30 Ur ank ar: Zgodovina trga Motnik in okraja , str . 46. 31 Pr a v tam, str . 46. 32 V eč o t em: Žag ar: Pokrivala , str . 68. 328 Marija Mak ar o vič, Jana Dolenc: Na poti do kmečk e in tršk e oblačilne podobe v prvi polo vici 19. st oletja ..., str . 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Malo a v bo ses ta v lja poleg osno vneg a mehk eg a og la vja še čelnik, ki je ob - dan z ozkimi čipk ami. Og la vje je nar ejeno iz bele, g azi podobne tk anine, ki je položena v širše vzdolžne gube. Čelnik je pr a v ok otno kr ojen iz s v etlorja v e ali bež vzor čast o tk ane s vile (lahk o tudi mešanice s vila bombaž). V se r obo v e čelni - k a obr oblja oz k a, lahk o v gube položena bela klekljana čipk a (slik a 21, slik a 22). P eča Pr edlog: P eča je kv adr atno kr ojena (npr . 100 x 100 cm) iz tanjšeg a beleg a bomba - žneg a platna. Na enem v og alu je okr ašena s skr omno r astlinsk o v ezenino. V si r obo vi so obdani s str ojno izdelano belo čipk o. K onca v trik ot zložene in na g la - v o položene peče nista za v ezana, zat o padata po prsih (slik a 14, slik a 28). Slika 21: Kmetica, pokrita z mehko avbo ali zavijačo. Gorenjsko, leta 1787. Podrobnost s slike v delu: B. Hacquet: Abbildung und Beschreibung der südwest und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven, I/1. Leipzig 1801, stran 18. (hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Sg. 1465). Slika 22: Kmetica, pokrita z mehko avbo. Podrobnost s freske F. Jelovška. Sladka Gora pri Šmarju pri Jelšah, leta 1752/53. Slika 23: Kmetica v rdečih nogavicah in nizkih črnih čevljih. Gorenjska, leta 1787. Podrobnost s slike v delu: B. Hacquet: Abbildung und Beschreibung der südwest und östlichen Wenden, Illyrer und Slaven, I/1. Leipzig 1801, stran 18. (hrani Knjižnica Narodnega muzeja Slovenije, Sg. 1465). Slika 24: Kmečka hči iz Gornjega Grada v pražnji obleki. Akvarel Karla Russa, okrog 1811 (povzeto iz Geramb II, Graz 1935: slika 141). 329 Letnik 42 (2019), št. 2 Obut e v V oblačilni zapuščini iz prv e četrtine 19. st oletja sta vpisana »2 par a r de - čih suknenih nog a vic«, ocenjena na 24 kr . 1 par če v lje v na 18 kr in 1 par šk or - nje v na 30 kr . 33 Pr edlog: R deče suknene nog a vice k aže nadomestiti s pr a v tak o r dečimi, iz domače v olne g ladk o plet enimi, lahk o spolst enimi dolgimi nog a vicami. Lahk o so nepod - v ezane, zat o da nastanejo pr ost o nastale nog a vične gube (slik a 23, slik a 24). Rekonstrukcijske skice in slike pražnje in vsakdanje obleke v kmečkem in trškem okolju v prvi polovici 19. stoletja v današnji Krajevni skupnosti Motnik Zgornji Motnik, prv a polo vica 19. st oletja Zgornji Motnik, prv a polo vica 19. st oletja Motnik, prv a polo vica 19. st oletja 33 SI _ZA C/1580 , Kr aje vno sodišč e Imenja Zgornji Motnik. Slika 25: Rekonstrukcijska skica in slika: Moška zimska obleka v kmečkem okolju. Slika 26: Rekonstrukcijska slika: Moška pražnja letna obleka v kmečkem okolju. Slika 27: Rekonstrukcijska skica in slika: Delovna poletna obleka dekle v trškem okolju. 330 Marija Mak ar o vič, Jana Dolenc: Na poti do kmečk e in tršk e oblačilne podobe v prvi polo vici 19. st oletja ..., str . 315–331 Članki in razprave || Articles and Papers Motnik, prv a polo vica 19. st oletja ARHIVSKI VIRI AS – Arhiv Republike Slovenije • SI A S 100 2, Križnik Gašpar , Šumi F r anc, Križnik o vi zapiski za zgodo vino Motnik a /…/. Motnik, ok oli 1883 NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana • SI NŠ AL, Mot nik R 1817 • SI NŠ AL, Mot nik R 1835 ZAC – Zgodovinski arhiv Celje • SI ZA C/1 580, Krajevno sodišče Imenja Zgornji Motnik LITERATURA Baš, Angelos: Opisi kmečkega oblačilnega videza . Ljubljana 1984. Ger amb, Vikt or: Steirisches Trachtenbuch II . Gr az 1935. Hacquet , Baltha sar: Abbildung und Beschreibung der südwest und östlichen Wen- den, Illyrer und Slaven , I/1. Leipzig 1801. Mak ar o vič, Marija: Slovenska ljudska noša . Ljubljana 1971. Mak ar o vič, Marija: Narodna nošnja Gorenjsko – Rateče . Zagr eb 1988. Ur ak ar , P a v le: Zgodovina trga Motnik in okraja . Ljubljana 1940. Žag ar , Janja: Pokrivala . Ljubljana 2004. ON THE W A Y T O C OUNTR Y AND BOR OUGHL Y CL O THING IMA GE IN THE FIR S T HALF OF THE 19TH CENTUR Y IN T OD A Y'S MO TNIK L OCAL C OMM UNITY F olklor e gr oups and some t ourism societies, Motnik T ourism Society among them, endea v our t o pr esent t o visit ors also the local clothing heritage, beside other elements of the local cultur al heritage. Similar t o the gr eat er part of Slo v enian ethnic t errit ory , the same applies t o the ar ea of t oda y ’s Motnik Lo - cal C ommunit y that neither pri v at e collections nor museum collections include men 's and w omen 's clothing. Succession and tr aditional in v ent ories, the most r epr esentati v e amongst them, ar e k ept at Hist orical Ar chi v es Celje. Certain pieces of men 's and w omen 's clothing ar e mentioned sparing l y in in v ent ories. VIRI IN LITERA TURA SUMMAR Y Slika 28: Rekonstrukcijska skica in slika: Pražnja poletna obleka dekle v trškem okolju. 331 Letnik 42 (2019), št. 2 Althoug h in v ent ories ar e poor in descriptions, the y mak e typological identifica - tion of clothing possible. Occasionall y , e v en the colour of a clothing piece can be f ound. Most oft en, hous e st ock s of clothing f abric ar e list ed beside flax en y arn, mostl y linens, e x ceptionall y also cloth or loden cloth. Ther e is onl y silence about the cut , althoug h it is r e v ealed in dialect names of certain certain pieces of clothes. In the lig ht of the ab o v e, the compar ati v e mat erial of the r emaining part of Alpine clothing ar ea had t o be tak en int o account in or der t o design pr oposals on ho w men and w omen dr essed in this particular ar ea. Based on the pr oposals, academic paint er Jana Dolenc, distinguished b y e x cellent kno w ledge of clothing image of the w hole Slo v enian ethnic t errit ory , pr epar ed r econstruction dr a w - ings and cr eat ed paintings of men 's wint er clothing (pictur e 25) and summer clothing (pictur e 26) in rur al ar ea of Zgornji Motnik, w omen 's e v ery da y clothing (pictur e 27), and Sunda y clothes in Motnik bor oug h in the first half of the 19th century . The r esear ch and the r econstruction dr a wings and paintings that w er e based on the r esear ch ar e one of the e xpert endea v ours t o pr esent a r easonabl y hist oricall y authentic clothing image of people w ho li v ed in the rur al or bor oug h ar ea of t oda y's Motnik Local Community in the first half of the 19th century .