GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE
USTAVNE SPREMEMBE
Čeprav je bilo o predlaganih u-stavnih spremembah po radiu, televiziji in časopisih že mnogo napisanega in govorjenega, čutimo dolžnost, da v strnjenem sestavku napišemo tudi našim bralcem vsaj glavne značilnosti predlaganih sprememb.
Predsedstvo Zveze komunistov Jugoslavije je na XVI. seji razpravljalo o osnutku ustavnih a-mandmajev. Predsednik republike tovariš Tito je na tej seji izrekel upanje, da bodo predlagane ustavne spremembe vsestransko podprli — delavski razred, občani in družbene organizacije, saj gre za dogovor naprednih družbenih sil z Zvlfeo komunistov na čelu. Tovariš Kardelj pa je v obsežni u-temeljitvi osnutka amandmajev, razčlenil naš dosedanji družbeni razvoj in opozoril na sedanje bistvene značilnosti naše družbene ureditve.
Bistvo predlaganih sprememb je, da ne terjajo vsebinske revizije ustave, temveč, da s temi spremembami ne bomo podirali temeljev naše družbene ureditve, marveč jih še celo okrepili.
Lahko rečemo, da gre za prvo skupino odločnejših ukrepov za nadaljnji razvoj naše družbene reforme (preobrazbe) po letu 1965. Naše napredne socialistične sile se ne smejo sprijazniti z okostenelimi okviri etatizma, birokratizma, tehnokratizma itd.
Ustavne spremembe morajo biti vspodbuda za široko ustvarjalno dejavnost samoupravnih in demokratičnih sil v naši družbi.
Pomembna sprememba v naši družbi je, da se je okrepil in spremenil delavski razred, ki zahteva, da se njegov vpliv močneje u-veljavi v vsem družbenem življenju. To ni več tisti delavski razred »ki nima prav nič izgubiti«, marveč nasprotno, lahko mnogo izgubi — če bi se recimo obnovil kapitalizem ali pa državni lastniški monopol, pa tudi monopol tehnokratizma bi bil nevdren.
Glede narodnostnega vprašanja je tovariš Kardelj dejal, da naše narode povezuje velik del skupne zgodovine, ob zavesti, da so usodno povezani — vežejo nas narodna sorodnost, skupna revolucija, skupni boj za samoupravno, demokratično socialistično družbo. To pa nikakor ne spreminja tega, kar se imenuje narod in pri nas so nekateri napačno sklepali ter dokazovali, da nastaja nekakšen enoten narod.
Sedanje ustavne spremembe nikakor ne pomenijo, da gre le za prenos pristojnosti s federacije na republike. Tega prenosa ne smemo podcenjevati, kakor bi bilo tudi napačno mnenje češ, da prenos ni potreben.
Popolnoma izvirna za našo u-stavo in federalizem so zlasti naslednja načela in ugotovitve (glede na predlagane spremembe):
1.	pravica vsakega naroda do samoodločbe, hkrati tudi pravica do odcepitve;
2.	takšen položaj vsakega naroda, da mu zagotavlja samostojno odločanje z vso družbeno reprodukcijo v republiki; narod je tako ne le zavarovan pred izkoriščanjem, marveč mu je omogočeno tudi, da se vsestransko uveljavlja;
3.	skupna revolucija in skupen boj za razvoj oblasti delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, kakor tudi socialistične, samoupravne in demokratične družbe;
4.	cela vrsta skupnih gospodarskih in drugih koristi, ki se uresničujejo na enotnem trgu in enotnem gospodarskem območju, pospešujejo tako gospodarski razvoj vsakega naroda in mu pomagajo, da sodeluje v mednarodni gospodarski menjavi; zato so organom federacije zaupane usmerjevalne naloge, kolikor je to neogibno, da bo enakopraven položaj delovnih organizacij in republik v ustrezajočem razmerju;
5.	vzajemnost, medsebojna pomoč jugoslovanskih narodov - tako politična kakor gospodarska -zlasti pri skupnih prizadevanjih, da bi se hitreje razvijale gospodarske nezadostno razvite republike in pokrajine;
6.	zavest o usodni povezanosti, ki vzpodbuja jugoslovanske narode, da si skupno zagotavljajo neodvisnost in narodno vanost; zato je organom federacije zaupano uresničevanje skupno določene zunanje politike;
7.	vsa odgovornost republik in avtonomnih pokrajin za krepitev Obrambne sposobnosti ljudstva in za organizacijo ter vodstvo vseljudske obrambe tako, da je JLA skupna in enona oborožena sila in jedro obrambnih sil jugoslovanskih narodov;
8.	obvezno sporazumno odločanje republik v federaciji tudi o zadevah, ki zadevajo ustavni položaj republik, kakor tudi nekatere druge njihove življenjske koristi;
9.	ustvarjanje sestave temeljnih organov federacije, kakršna bo zagotovila neposredno udeležbo republik pri določanju in uresničevanju politike zveznih organov.
Posebni amandma utemeljuje upravičenost, da tovariš Tito kot predsednik republike obdrži vse ustavne pravice, ki jih ima doslej.
Ustavni amandmaji so sedaj v javni razpravi in ni dvoma, da bodo zlasti sindikati organizirali obširnejšo razpravo o tem s člani kolektiva.
ej
STABILIZACIJSKI "»«lram
V RAZPRl<wSM WJIŽM“
Čeprav smo predlog stabilizacijskega programa objavili v izredni notranji številki Emajlirca, ki jo je prejel vsak član kolektiva, je vsekakor potrebno, da o stabilizacijskem programu napišemo še nekaj besed.
Prvo in kar je najvažnejše je to, da nam bo stabilizacijski program uspel, če ga bomo sprejeli s polno zavestjo in izvajali z vso odgovornostjo.
Program je bil v razpravi do
22.	marca, delavski svet pa ga bo sprejel predvidoma na seji, ki bo dne 6. aprila.
Namen razprave ni bii ta, da se na zborih delovnih skupin s programom samo seznanimo, tem-teč ta, da se osnutek programa dopolni z dodatnimi koristnimi predlogi.
O stabilizacijskem programu so razpravljale delovne skupine in sveti delovnih enot. Kakšna je bila razprava in kaj se je z njo doseglo pa bomo videli, ko bodo znane vse pripombe in predlogi, ki jih bo obravnaval najprej poslovni odbor, ki bo na podlagi tega dokončno sestavil stabilizacijski program in ga predložil delavskemu svetu.
Po dosedanjih znanih razpravah je bilo največ pripomb glede plačevanja nadurnega dela in malice, čeprav to ni poglavitna vsebina programa, je pa zelo občutljiva in zapletena.
Sicer pa bi bilo napačno podcenjevati razpravo, saj se ni omejila le na navedene postavke. V raznih pripombah, aktih in spisih kar mrgoli število postavk za znižanje vseh vrst stroškov, ki jih bo treba postaviti na skupni imenovalec, kajti poplava raznih aktov še nič ne pomeni, če ne bodo rezultati otipljivi, ali bolje rečeno zelo otipljivi.
Odkar smo sprejeli nov statut, so v razpravi o stabilizacijskem programu prvič nastopili zbori delovnih skupin.
Pri sklicih zborov delovnih skupin pa je zlasti pri vodilnih delavcih dokaj nejasnih pojmov o njihovi funkciji, ki je določena v
23.	členu statuta podjetja.
Ko smo po dolgi razpravi, ki je trajala kake pol leta le sprejeli statut podjetja, usklajen s XV. ustavnim amadnmajem smo se odločili za tako obliko neposrednega upravljanja, ki bo kar je največ mogoče odpravila dvojnost in anarhično razcepljenost pri u-pravljanju in vodenju podjetja. Toda, kakor vsaka novost, si tudi ta težko utira pot v praksi.
Direktorji sektorjev, vodje služb, obratovodje in vodje delovnih skupin so po določilih statuta podjetja tisti členi v verigi dajanja in sprejemanja informacij do delovne skupine in nazaj, ki ne sme nikdar odpovedati.
Sodeč po razgovorih z nekaterimi obratovodji, pa tudi z drugimi vodilnimi delavci, ti svoje statutarne funkcije v samoupravljanju niso še dojeli. Čestokrat se pri nekateih pojavlja neke vrste »odpor« proti sklicevanju zborov delovnih skupin češ, kdo bo na skupini tolmačil, naj pride tolmačiti tisti, ki je to sestavil in podobno.
Pa vendar: dokler ne bodo vsi vodilni delavci od najvišjega do najnižjega vedeli to, kaj je treba povedati delovnim skupinam na zborih delovnih skupin in znali sprejemati od teh predloge pa tudi objektivno kritiko, vse dotlej ni pričakovati, da bomo uresničili naša statutarna načela glede neposrednega samoupravljanja, ki se odraža v obliki zborov delovnih skupin.
Končno je delovanje delovnih skupin zakonito povezano z organizacijo delovnega procesa in u-pravljanja, kajti organizacija delovnega procesa in upravljanja je po statutu izvedena tako, da se omogoča delovnim ljudem, članom delovne skupnosti podjetja, svobodno opravljanje dela ter soodločanje pri upravljanju podjetja in da se z optimalnim SODELOVANJEM STROKOVNIH KADROV (tudi vodilnih delavcev), doseže čimboljša uporaba družbenih sredstev zaradi doseganja boljšega gospodarskega uspeha.
Naša dosedanja dolgoletna in bogata praksa v delavskem samoupravljanju je pokazala, da je kolektiv uspešno izšel iz vseh težav takrat, ko je vedel vsak član kolektiva za te težave in je imel neomejeno možnost iniciative za dajanje predlogov za odpravo takih težav, ki jih ni bilo malo, kot jih tudi ni danes.
Z uveljavitvijo načel, ki izhajajo iz statuta podjetja, pa so postavljeni zlasti vodilni delavci na višjo stopnjo od prejšnjega klasičnega »mojstra«, katerega dejavnost nima nič skupnega s sedanjim vodilnim delavcem, ki je kot strokovno priznan človek tudi u-pravljalec z vsemi pravicami, dolžnostmi in raznimi obveznostmi, ki mu jih nalaga in zaupa delovna skupnost.
—ej—
Z velikim prizadevanjem vodstva podjetja, zlasti glavnega direktorja, bomo kmalu začeli proizvajati naš nov izdelek — kontejner. Kot kaže je pogodba za proizvodnjo že sklenjena in bo predložena delavskemu svetu. V pripravi pa so tudi že prostori za začetno proizvodnjo.
£ma0ihe&
2
DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE EMO V LUČI SVOJIH USPEHOV
Malokatero društvo ljudske tehnike je v dolgih letih svojega plodnega delovanja tako globoko vraslo korenine v kolektivu in izven njega, kot naše društvo LT.
Koliko delavcem, varilcem, šoferjem, emajlircem in delavcem drugim poklicev je pomagalo do kvalifikacije in koliko jih je bilo usposobljenih za delo na posameznih mestih v podjetju. Ce bi statistik zbral te podatke in jih prikazal v pravi luči koristnosti za podjetje in skupnost, bi lahko imeli pred seboj lep pregled dolgoletnega in koristnega delovanja našega društva LT, ki je s svojo dejavnostjo postalo znano po vsej državi.
Zadnja 22. redna letna skupščina nam je razkrila marsikaj, saj so bili referat in poročila ter razprava res stvarni brez nikakih olepšav. Zato posredujemo našim bralcem referat predsednika društva v skrajšani obliki.
Območje dela društva LT v EMO je predvsem v podjetju, za kar ga lahko imenujemo industrijsko društvo. Nekateri krožki in klubi pa delujejo tudi izven območja podjetja. Društvo je zaprtega in odprtega tipa z devetimi različnimi dejavnostmi.
Prostori za možnost delovanja krožkov in klubov se nahajajo v podjetju, kot tudi izven njega.
Radio klub, modelarski krožek in krožek za podvodno dejavnost imajo možnost delovanja v območju mesta Celja, dočim foto-kino klub in gospodinjski krožek pa samo v podjetju, ker se pač prostori nahajajo v podjetju.
Avto-moto klub deluje v podjetju in izven njega,- je pa namenjen izključno za člane kolektiva.
Vsa doslej omenjena dejavnost je več ali manj rekreacijskega značaja v cilju izobraževanja odraslih, mladincev, kot tudi pionirjev in v to smer tudi delujejo.
Vodstvo društva ima v vidu, da daje možnost razvijanja tehnične kulture v in izven podjetja in to predvsem v delavskem centru tj. v severnem delu mesta Celja.
Krožek za predelavo pločevine, emajlirski krožek in strojno-orod-jarski krožek so po dejavnosti, ki so pridobitnega značaja in s tem tudi dajejo možnost, da predhodno omenjena dejavnost lahko deluje.
Z besedami »pridobitnega značaja« ni mišljen tu samo finančni uspeh delovanja in s tem honoriranja, temveč tudi začasnih preprečitev .monotonega dela in izživljanje gotovih članov v podjetju, saj marsikateri član je na osnovi aktivnega dela pri LT dosegel svoj življenjski uspeh oziroma napredovanje na svojem delovnem mestu, skratka, društvo tudi vzgaja kadre oziroma izpopolnjuje njihovo znanje.
Od posameznikov padajo očitki, da LT, kot tudi člani dobivajo honorarje, da LT opravlja usluge, ki so delo podjetja itd.
Mišljenje vodstva LT je, da naj dobi vsak za svoje delo tudi odškodnino. Podjetje ima svoj program in ta program je izločil nekatere proizvode. Potreba na trgu pa še zahteva gotove proizvode.
Odgovor k vsemu temu: Proizvod je -za podjetje izguba zaradi premalih potreb na tržišču. Cena bi bila previsoka, da doseže rentabilnost, po drugi strani pa podjetje želi ugoditi gotovim strankam ne samo kot dobrim kupcem, ampak tudi obdržati kupca. Torej na ta način pride do tega, da podjetje odstopi ta maloserijski proizvod LT. So pa tudi proizvodi malih količin, ki jih predvsem rabijo bolnice in druge podobne u-stanove.
Vrabič Franc: »vabimo mlade delavce, da se vključujejo v dejavnost društva LT«
Ker ima podjetje svoj program in po njem tudi deluje, je seveda rezultat, da tudi dobremu kupcu mora odpovedati še marsikatere usluge, ki bi bile za podjetje izguba.
Ni redek slučaj, da obstaja faktor, ki vpliva na rezultat in uspeh dela in to je čas, ki ga je potrebno dohiteti.
Vsi vemo, da danes igra veliko vlogo za vsako podjetje, da proizvod pride čimprej in v pravem času na trg. Tudi tu je LT angažirana, saj je za njo podjetje prvo in zato je tudi naša dolžnost, da vključimo vse sile, da dosežemo cilj, ki si ga je zadalo podjetje.
Lahko bi še naštevali primere zakaj je LT prisotna pri izvajanju programa kot soudeleženec, ne moremo pa mimo najnovejše akcije — programa stabilizacije.
Ludvik Krajec: »vodstvo društva ima v vidu, da daje velike možnosti razvijanja tehnične kulture v podjetju in izven njega«
LT SE ZAVZEMA ZA
KVALITETO PROIZVODOV
Pod stabilizacijo razumemo znižanje proiziodnih stroškov izdelave, racionalno koriščenje materiala in kvaliteta proizvodov.
Mnogo govorimo o modernizaciji in s tem v zvezi znižanje stroškov izdelave. Naše mišljenje je, da modernizacija mora biti ekonomsko upravičena, kar pa se pri nas večkrat pozablja in nimamo v vidu majhne serije in s tem v zvezi večkratno dnevno prev-penjanje na strojih, kar ne rodi pozitivnih rezultatov. Dogajajo se primeri, da draga investicija ni rentabilna.
Mislim, da nas lepi prospekti in trenutno privabljajoči stroji in naprave večkrat zavarajo.
Eden od negativnih pojavov je nevsklajeno planiranje, po eni strani stroji ali naprave s potrebnimi doma izdelanimi pripomočki, ki jih zahteva novo nabavljeni stroj ali naprava. Opažamo, da vsled tega novo nabavljeni stroji ne dajejo takojšnjega rezultata tj. nove izboljšave proizvoda in s tem tudi takojšnjega finančnega uspeha. Skratka, stroji morajo takoj pričeti proizvajati.
PREPREČUJMO ŠKODO
Vemo, da je največji strošek v našem podjetju material, posebno pa sedaj po devalvaciji dinarja, saj vemo, da preko 50 % materiala uvažamo. Smatramo, da bi bilo potrebno po tej plati najprej znižati strošek tam, kjer je največji. Prepričani smo, da je to prav v začetku vsakega pro-
Jože Zapušek, predsednik društva LT
izvoda že ko razrežemo pločevino, ne da bi se predhodno prepričali ali je narezani material pogojen vsem operacijam, ki jih zahteva tehnologija vključno z emajliranjem. Prepozno je ugotavljati to pri 3. in 4. operaciji. Poudarjam, škoda je že storjena.
Svetujemo, da uvedemo kontrolo tam, kjer lahko največ prihranimo oziroma preprečimo v pravem času veliko škodo.
Do sedaj so bile omenjene samo materialne' napake. Z umirjenim tempom dela, dobro organizacijo in disciplino na delovnem mestu pa lahko dosežemo še drugi del prihranka, ki ni ravno majhen tj. kvaliteta.
Prepričani smo, da bomo z u-mirjeno proizvodnjo napravili sicer nekaj manj, pa četudi 10 %, ampak finančni rezultat bo občut-
no boljši, kar je tudi povezano z renomejem vsakega podjetja.
Vsa do sedaj omenjena problematika pa je tesno povezana s kadrom. Po naravi imamo ljudi, ki gledajo trenutno samo skozi prizmo denarja, so pa tudi ljudje, ki jim je prvi cilj ustvarjanje oziroma veselje do ustvarjanja.
Prva naša naloga bi bila podpreti oziroma voditi tako politiko, ki bi se približala človeku, da bi čutil, da je njegovo delo cenjeno in da doprinaša k uspehu celotnega kolektiva. In to ne glede na kvalifikacijo oziroma delovno mesto, ki ga opravlja bodisi v proizvodnji, bodisi v strokovnih službah.
Ena od prvih dejavnosti LT je bila, kar je bilo že omenjeno tj. skrb za kader. Društvo je vzgajalo prve emajlirce, varilce, rezkar-je kot tudi izpopolnjevali orodjarje v izdelevah preciznih orodij. Ta dejavnost je sicer prešla delno na druge institucije. V naših programih dela pa je določena v programu splošna kultura na tehničnem polju, strokovne ekskurzij^, predavanja itd.,' za kar smo izluščili nehote kader, za kar je imel res veselje do ustvarjanja.
Po drugi strani pa smo marsikaterega dobrega delavca ali strokovnjaka tudi nehote zadržali v podjetju, ker je imel vso možnost ustvarjati v okviru LT.
Mislimo, da ne bi bilo napak, da bi tudi podjetje dalo več možnosti ljudem, ki ne gledajo trenutno samo skozi prizmo dinarja.
V razpravo dajemo tudi odgovornost do dela, posebno pri vodilnih kadrih. Vodilni kader ni avtomat, temveč oseba s polno odgovornostjo za svoj delokrog, kar pa večkrat ne pride do izraza in s tem izvršuje svoje delo nezainteresirano. Predlagamo, da je potrebno z vodilnim kadrom v proizvodnji dati večkrat poudarka družbenemu dogovarjanju.
Pri vseh do sedaj omenjenih izvajanjih pa bi želeli intenzivneje vključiti mladino. Pravilo naj bi bilo: »Nov stroj, nova naprava, novo delovno mesto mladega človeka.« V okviru društva LT pa pogrešamo večjega števila mladih in to v vseh rekreacijskih krožkih, kot tudi v ostalih krožkih, namenjenih izključno za izpopolnjevanje znanja v prid podjetju.
TEČAJ IVI POVSEM USPEL
Seminar, ki je bil organiziran za člane delavskega sveta, predsednike svetov delovnih enot in člane poslovnega odbora, ni uspel tako kot bi bilo; zaželeno. Slaba udeležba kaže, da za seminar ni bilo dovolj zanimanja, poleg tega pa so bile še druge ovire, kot je bolezen, dopust, službeno potovanje delo in podobno,. da .se seminarja niso udeležili vsi,. katerim je bil namenjen.	.
Prvi dan se je udeležilo predavanja na seminarju 40, drugi dan 24 in tretji dan 26 vabljenih.
Vseh treh predavanj na seminarju pa se je udeležilo le 10 vabljenih, dveh predavanj 11 in enega predavanja 24.
Siwqßih&c-
î
GOSPODARSKE
Nizke cene sanitarnih in tehničnih izdelkov Deligrad - Niš
Deligrad — Niš prodaja enodelna pomivalna korita (515 X 515 X 160) za 62,20 din, dvodelna korita za 175,5 din, enodelne pomivalne omarice z istimi koriti in merami 786' X 515 X 515 za 236 din, dvodelno pomivalno omarico (780 X 980 X 515) za 300 din, peč na olje 7500 kca/h (750 X 550 X 430) za 647 din, štirioglato kopalno kad 1200 X 780 X 450 (1,5 mm) za 375 din, bojlerje od 300 do 700 din in električne štedilnike od 428 do 570 din.
Izvozne težnje FAP - FAMOSA
FAP-FAMOS se pogaja o izgradnji tovarne za montažo FAP vozil v Kongu — Kinshasa. Tretjo ponudbo je dobil Fap tudi iz Gvineje in jo bo najbrž sprejel. Prvo takšno tovarno bo imel Chile. FAP-FAMOS bo letos izdelal 4.500 vozil in izvozil 3 o/p proizvodnje. Do leta 19T5 naj bi izdelal 10.000 vozil letno, od tega bi izvozil 1000 kamionov in avtobusov.
FAMOS nima dovolj gradbenega materiala
Farno« je do 20. jan. zaključil samo 40 o/0 potrebnih količin reprodukcijskega materiala, ker ne dopušča kontinuitete v proizvodnji. Ko so še koncem lanskega leta dostavili svojim kooperantom potrebe reprodukcijskega materiala, ni bilo nobenih pripomb, sedaj pa dogovorjeni material ne prihaja v odrejenih količinah. Posebno kritični so odlivki IMT (Beograd) in »P. Drapšina« — Mladenovac. Kljub nekaterim navidez objektivnim izgovorom gre očitno za pritisk črne metalurgije, ki želi korekturo cen (16. 2. je sledil »samoupravni dogovor« o 10 % zvišanju cen v Skopju (op. Indoka). Zato dobavitelji ne hite z dobavami in dostavljanjem faktur. Na ta način je FAMOS od planiranih 540 motorjev montiral manj kot 400.
Ali je prvo tromesečje za poslovne odnose izgubljeno
V svetu za ekonomske odnose z inozemstvom so kritizirali vlado, ki je sicer programirala dolgoročne sistemske rešitve v I. tromesečju, ki spremljajo devalvacijo, vendar niso znane gospodarstvu. Obenem je vlada pričela izvajati nekatere parcialne ukrepe in instrumente, ki bistveno menjajo pogoje gospodarjenja in prejudicirajo dolgoročne načrte, ni pa istočasno izvedba že najavljenih u-krepov o razbremenitvi gospodarstva, deviznega in zunanjetrgovinskega vključno carinskega režima. To se je praktično odrazilo v zaostanku poslovnih dogovorov in eventualnih novih gospodarskih poslov ter ima s tem prvo tromesečje zelo negativno bilanco, pričakovati pa je še bolj neugodnih posledic. Na sestanku gospodarskega sveta zvezne skupščine so poslanci zahtevali hitrejše izvajanje najavljenih ukrepov in razbremenitev ter vključevanje predstavnikov gospodarstva pri finalizaeiji izdajanja novih ukrepov. Na seji so sklenili, da zbornice obdržijo kompetenco izdajanja certifikatov o izvorni materiala in naglasili potrebo sankcioniranja v primeru dajanja neresničnih podatkov v zvezi s splošno shemo prefe-rencialov.
INFORMACIJE
500. milij. dinarjev za modernizacijo železarne Sisak
V Železarni Sisak bodo letos porabili 100 milj dinarjev, do 1975 pa skupaj okoli 500 milj. Inozemski partnerji kreditirajo 6,2 milj. dolarjev, ostanek pa železarna in poslovne banke. Z rekonstrukcijo bodo končno proizvajali po 80.000 tun brezšivnih cevi in 400.000 ton surovega jekla (100.000 ton več kot s,edaj). Skupni dohodek 1975 se bo povečal na 1 milijardo dinarjev letno.
Sutjeska - novi proizvajalec bojlerjev
Tovarna medicinske opreme »Sutjeska« iz Beograda, ki posluje v okviru EI-Niš, bo pričela letos izdelovati 6 osnovnih tipov malolitražnih bojlerjev po licenci Siemensa, do 1972. leta pa vseh 29 tipov.
Odmevi na sejem gospodinjske opreme v Kolnu
V mnogih razvitih državah očitno ngzaduje povpraševanje po hladilnikih, še vedno pa obstojajo možnosti za plasman pralnih strojev, nekaterih vrst štedilnikov in malih aparatov.
Odvetnik Borut Irgolič, znani gospodarski pravni strokovnjak je odgovoril na nekaj vprašanj o izumiteljstvu in tehničnih izboljšavah, o čemer so se na vsejugoslovanski ravni posvetovali na Visoki ekonomsko-pomercialni šoli v Mariboru.
V.: Pravite, da je s stališča prava v izumiteljstvu pri nas vse jasno, da imamo prav po zaslugi našega dr. Stojana Pretnarja najnaprednejšo zakonodajo. Zakaj torej posvetovanje v Mariboru?
O.: Gre ga »klimo«. Hočemo ugodno vzdušje za izumiteljstvo. Nujno! Skoraj ni države na svetu, kjer bi manj izumljali kot pri nas. Še tistih nekaj izumov, ki jih zmoremo, so več ali manj galanterijski, škatlje cigaret, ki se same prižigajo in podobno.
V.: Kaj je po Vašem »klima«, o kateri so govorili v Mariboru?
O.: Pri nas smo še bolj kot kjer koli drugje prepričani, da smo plačani tudi zato, da razmišljamo na delovnem mestu. Ne samo to. Če si kaj koristnega izmislimo, se brž komu zamerimo. Sodelav-
Francoski proizvajalci gospodinjskih aparatov so bili največji inozemski razstavi j alci v Kolnu, ker se želijo močneje uveljaviti na nemškem trgu, kjer ’so relativno slabo zastopani, čeprav je njihov izvoz 1970. zelo narastek Od 503.000 uvoženih pralnih strojev je bilo v ZRN 423.000 iz Italije in 54.500 iz Francije. V ZRN izdelajo po 1,7 milj. hladilnikov, uvoz je znašal 723.500 enot od tega 616.000 iz Italije. V Franciji oskrbuje polovico potrebe po hladilnikih uvoz, od tega je 80 % uvoza iz Italije. Nemški uvoz strojev za pomivanje posode je lani narastel za 57 %, hladilnikov in štedilnikov pa za 45 %. Nasprotno je francoski uvoz gospodinjskih aparatov padel za 30 do 35 %. Francozi menijo, da bodo imeli ob pričakovanem zvišanju cen v ZRN pogoje za konkurenčne cene.
Priprave za integralni transport s kontejnerji
Letos bodo JŽ razširile uporabo kontejnerjev in palet. Tri železniške postaje: Koper, Ljubljana in Beograd so že opremljene za prevzem in odpremo kontejnerjev, do novega voznega reda bodo pa še usposobljene postaje Skopje, Sarajevo:, Zagreb, Plo-če in Rijeka. Poleg izgradnje teh kontejnerskih terminalov bo JŽ nabavila še 160 vozil za prevoz kontejnerjev do gospodarskih organizacij in 45.000 palet ter 300 vozil za prevoz palet.
Električne peči iz Libele
Llbela je pričela izdelovati »Libela-Konvektor« po načrtu zagrebškega inštituta za termodinamiko. Peč je mogoče postaviti v prostor ali obesiti na steno.
cem, ki se ustrašijo za svojo službo, podjetju, če hočemo nekaj od tega.
V Mariboru smo vsem povedali, da plačilo za redno delo ne krije tistega, kar z izumiteljstvom, tehničnimi izboljšavami in podobnim prispevamo posebej. Če smo si kaj koristnega izmislili, moramo za to dobiti ustrezno posebno nagrado, neodvisno od uspehov pri rednem delu.
V.: Ste prepričani, da je has-nilo?
O.: Ja. Včasih je veljalo, da bodimo' vsi enaki v revščini, danes pa začenja veljati, da bodimo vsak po svojih najboljših močeh prizadevni za svojo, tj. tudi splošno blaginjo. Zato mora biti vsakdo vzpodbujen za napredek gmotne proizvodnje. Iz družbe popolnoma omejenih možnosti moramo postati družba odprtih možnosti za vsakogar.
D.	P.
Intervju objavljamo, ker je mogoče zanimiv tudi za naša stališča o racionalizacijah.
ODSLEJ:
dobro zamisel posebej plačati!
I	t
Samoupravne
novice
DELAVSKI SVET Predvideno je, da bo seja delavskega sveta 6. aprila, na kateri bo ta obravnaval med drugim sabiliza-cijski program, pogodbo o proizvodnji kontejnerjev, pravilnik o sistematizaciji delovnih mest, spremembe pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in spremembe nekaterih drugih pravilnikov.
KAKO BO S PREMIJO
Na zadnji seji delavskega sveta je dala komisija za dohodek in sistem nagrajevanja predlog glede dajanja premije za smotrno koriščenje delovnega časa. Delavski svet je sklenil, naj se da ta predlog v javno razpravo, ker gre za spremembo pravilnika o. delitvi osebnih dohodkov. Komisija za dohodek in sistem nagrajevanja je predlagala naj se črta kriterij a) v 40 a členu pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki se nanaša na to, da če je bil delavec le enkrat odsoten zaradi bolezni ne dobi premije za smotrno koriščenje delovnega časa v znesku
80,00	din. Ko bo delavski svet sprejel to določilo ali če ga ne bo, bomo poročali v prihodnji številki našega lista.
r
INTEGRACIJA
Na zadnji seji delavskega sveta je bilo sklenjeno, da bo komisija za pripravo predloga za sodelovanje s sorodnimi podjetji na pri-hodniji seji delavskega sveta poročila o nadaljnjem poteku razgovorov o integraciji z GORENJEM v Velenju.
RENTABILNOST N ASIH
PROIZVODOV
Delavski svet je na zadnji seji sklenil, naj vodstvo podjetja v povezavi s stabilizacijskimi ukrepi čim-prej izdela pregled rentabilnosti naših proizvodov, v zvezi s tem pa izdela tudi
II.	fazo ureditve asortimana izdelkov, ki je bil zahtevan že na prejšnjih sejah delavskega sveta.
PROGRAM DRUŽBENEGA
STANDARDA
Po sklepu zadnje seje delavskega sveta ima komisija za družbeni standard nalogo, da izdela program družbenega standarda za leto 1971, v katerem naj predvidi potrebna sredstva, ki bodo v ta namen dodeljena.
£XnafiiKe<>
Samoupravne novice
KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI
. Na zadnji seji delavskega sveta je predsednik komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti in materialne odgovornosti tovariš Franc Ribič obširno govoril o tej problematiki. Na podlagi njegovega predloga de delavski svet sklenil, da se močno poostrijo naslednja vprašanja:
•	organizacija dela, za katero so odgovorni vsi od skupinovodij navzgor,
•	delovna disciplina,
•	priporoči se organom delavskega sveta (komisijam), da bolj ostro stacioni-rajo kršitelje norm, ki izhajajo iz odnosov v združenem delu;
•	DS opozori kolektiv, da je napredek našega podjetja možen le s skrajnimi napori, dobrimi odnosi in pravilnim odnosom do dela vseh članov kolektiva;
•	temeljito je treba premisliti, . kakšne sodelavce postavljamo na odgovorna delovna mesta v režiji kot v proizvodnji. V mnogih primerih lahko ugotavljamo, da predpostavljeni delavci v kolektivu ne opravljajo svojih nalog zadovoljivo, ne pri organizaciji dela, kot tudi v odnosih do soljudi.
Ugotavljamo, da v podjetju vlada precejšnja pasivnost, izoliranost in indiferentnost, ki pa lahko vodi le k stagnaciji. Dobri odnosi med ljudmi so primarnega značaja za naše proizvodne in poslovne uspehe in temu vprašanju moramo vsi skupaj polagati še vedno posebno pozornost.
ZAGOTOVITEV REP ROM AT ERI AL A
Med drugim opozarja delavski svet na izredno važnost zagotovitve potrebnih reprodukcijskih materialov in kooperantskih delov, ki naj bodo nabavljeni pravočasno, da ne bo prišlo do zastoja v proizvodnji in, da bo mogoče planske obveznosti tudi uresničiti pri čemer pa je treba upoštevati najugodnejše nabavne pogoje tj. najnižje cene, ki so možne za zagotovljeno kvaliteto.
No, če se bomo tega opozorila držali, potem ni bojazni, da plan ne bo dosežen.
SESTANEK
PREDSEDNIKOV
SDE
Predsednik delavskega sveta ing. Viljem Šulgaj je sklical sestanek predsednikov delovnih enot, na katerem so obravnavali priprave za seje svetov delovnih enot, na katerih bodo razpravljali o pravilniku o sistemizaciji delovnih mest, stabilizacijskem programu in spremembah notranjih predpisov.
Predsedniki SDE so seznanili predsednika delavskega sveta z nekaterimi problemi v delovnih enotah.
ZADNJE SEJE SDE
Na zadnjih sejah so sveti delovnih enot kot običajno obravnavali obračun osebnih dohodkov za pretekli mesec in sprejeli plan proizvodnje za tekoči mesec.
Svet delovne enote obrata radiatorjev se ni strinjal s postavljenim cenikom del pri novih varilnih strojih znamke »Schlatter«. in smatra, da je ta cenik del nepravilno postavljen. Zaradi tega so sklenili, da se bodo pritožili na poslovni odbor.
PRILAGODITI OPERATIVNE PLANE
Glavni direktor je zadolžil sektor tehnične priprave in sektor prodaje, da morata operativne plane za mesec april, maj, junij itd. prilagoditi možnostim proizvodnje in prodaje tako, da upoštevata vse zaloge gotovih izdelkov, kakor tudi ostale zaloge surovin ter možnost prodaje, da bodo na ta način čimmanj vezana obratna sredstva in se bo izboljšala likvidnost podjetja.
Seja komisije za delovna razmerja
Komisija za delovna razmerja je obravnavala nekatere predloge o premestitvi delavcev in jih odobrila. Rešila je tudi več vprašanj za sporazumno prekinitev delovnega razmerja in sprejela nekatere odpovedi delovnega razmerja.
SPREMEMBE
NOTRANJIH
PREDPISOV
V zvezi s stabilizacijskim programom so bile nujne nekatere spremembe naših pravilnikov. Poslovni odbor je te spremembe objavil v skladu z določili statuta in so bile v objavi do 22. marca.
Spremembe se nanašajo večjidel na pravilnik o delitvi osebnih dohodkov, pravilnik o materialnih stroških poslovanja delovne organizacije, deloma pa tudi na pravilnik o delovnih razmerjih, štipendijah in stanovanjih.
Objava je bila na vseh oglasnih deskah v vseh obratih, poleg tega pa so jo prejeli vsi sektorji, vodje služb, obratovodje in pred-
sedniki svetov delovnih enot.
PRIHODNJA SEJA PO
Prihodnja seja poslovnega odbora je predvidena za zadnji, teden v marcu. Na tej seji bo poslovni odbor obravnaval pripombe na stabilizacijski program, pripombe na objavljene spremembe pravilnikov, organizacija poslovanja v servisu, pogodba o proizvodnji kontejnerjev in drugo tekočo gospodarsko problematiko.
Glede na važnost gradiva bo ta seja poslovnega odbora zelo pomembna, saj gre za vprašanja, ki bodo predložena v obravnavo in potrditev delavskemu svetu.
—ej—
$
)
\
\
}
)
ORGANIZACIJA DELA ZBOROV DELOVNIH SKUPIN
V	skladu z 22. členom statuta podjetja sestavljajo zbore delovnih skupin delovni ljudje v obratih in službah.
Po 23. členu statuta podjetja imajo zbori delovnih skupin naslednje pristojnosti:
•	sodelujejo pri predlaganju kandidatov za člane delavskega 'sveta podjetja in svete delovnih enot ter posebnih enot ter za člane drugih predstavniških prganov,
•	predlagajo odpoklic delavskega sveta podjetja in sveta delovne enote ali posameznih njegovih članov, kot je to posebej določeno.
•	predlagajo spojitev, pripojitev ali ukinitev delovne enote,
•	razpravljajo in dajejo pripombe na vse važnejše načrte, sklepe in splošne samoupravne akte, ki jih sprejemajo v svoji pristojnosti samoupravni organi, kot npr. perspektivni in letni plani, zaključni računi, poslovna poročila, organizacijska dela, delitev dohodka, varnost pri delu itd.,
•	obravnavajo temeljna načela vprašanja organizacije in izvajanja obrambnih priprav članov delovne skupnosti,
•	dajejo pripombe in predloge za delo delavskega sveta podjetja in svete delovnih ter posebnih enot ter postavljajo na te organe vprašanja,
•	sprejemajo in dajejo informacije,
•	postavljajo vprašanja o delu enote in poslovanju podjetja,
•	razpravljajo o vseh drugih vprašanjih, kadar je to s statutom ali kakšnim drugim predpisom podjetja določeno.
V	skladu z 2. odstavkom. 22. člena statuta podjetja in v skladu s sprejeto organizacijsko strukturo podjetja delujejo kot neposredni organi upravljanja naslednji zbori delovnih skupin:
1.	sektor ekonomsko tehničnih raziskav
Sektor poslovnih odnosov:
2.	splošna služba
3.	vodstvo sektorja, kadrovska služba, pravna služba, samoupravni sekretariat ter služba programiranja poslovanja in kontrole,
4.	gospodarsko-analitski sektor Sektor tehnične priprave:
5.	obrat orodjarna,
6.	vodstvo sektorja, služba programiran ia proizvodnje, služba kontrole tehnološkega procesa, služba nabave, služba osnovnih sredstev, služba orodij,
7.	skladišče materiala in zunanji ter notranji transport,
8.	elektro obrat in energetska oskrba,-
Sh strojni obrat,
10. gradbeni obrat.
Sektor proizvodnje:
11. vodstvo sektorja, služba razpisovanja in spremljanja proizvodje,
1". skladišče polizdelkov,
13.	zavijalnica,
14.	obrat kemičnih izdelkov,
15.	vodstvo obrata predelave kovin in prirezovalnica,
'HB. vlačilnjca in večstopenjska stiskalnica,
17.	cblikovalnica in žarilne peči,
18.	vtiskovalnica,
19.	montaža in kleparnica I,
20.	montaža in kleparnica II,
21.	izdelovalnica ročajev,
22.	izdelava alu izdelkov in pomivalnih omaric,
23.	vodstvo obrata emajlirnica in mlin za emajle,
24.	lužilnica,
25.	varilnica ročajev in izbočarna,
26.	krovno emajliranje EKO Ia,
27.	krovno emajliranje EKO Ib,
28.	kroyno emajliranje EKO Ic,
29.	krovno emajliranje EKO Ha,
30.	krovno emajliranje EKO Ilb,
*31. krovno emajliranje EKO Ilc,
32.	uslužnostno emajliranje A.
33.	uslužnostno emajliranje B,
34.	temeljno emajliranje po izmenah,
35.	komorne peči po izmenah,
36.	lužilnica po izmenah,
37.	sestavljalnica,
38.	brušenje rešetk,
39.	dekor oddelek,
40.	pocinkovalnica,
41.	obrat emajlirnica v Kruševcu, Obrat emajlirnica v Bistrici:
42.	vodstvo obrata, priprava proizvodnje, nabava, transport in skladišče materiala, ključavničarstvo, gradbena dela, elektro dela, orodjarna,
43.	surovinska obdelava,
44.	površinska obdelava,
45.	montaža, _
46.	obrat radiatorjev,
47.	obrat kotlov,
Obrat odpreskov in avtokoles:
48.	vodstvo obrata in izdelava odpreskov,
49.	izdelava koles in izdelava butan jeklenk,
50.	površinska zaščita,
Sektor prodaje:
51.	vodstvo, programsko analitska služba, služba prodaje tuzemstvo, služba prodajne operative, služba izvoza,
52.	servisna služba.
53.	skladišče gotovih izdelkov,
54.	predstavništvo v Zagrebu,
55.	predstavništvo v Beogradu,
56.	sektor kvalitete.
Ta objava organizacije dela ZDS velja za morebitne, pripombe in predloge za spremembe in dopolnitve, ki jih lahko pošlje vsak član kolektiva sekretariatu organov upravljanja do 15. aprila 1970.
Emuaifihec
i
DOGODKI V SLIKI
Ze dolga leta deluje naše prostovoljno gasilsko društvo v podjetju. Z njegovim obstojem je povezan marsikateri dogodek v zgodovini in razvoju tovarne. Eno je dejstvo: naši vrli gasilci so bili vedno pravočasno tam, kjer se je pojavljal požar in so ga tudi pogasili. S tem so storili mnogo za podjetje, storili so vse kar so zmogli. Tudi na njihovem občnem zboru je bilo razvidno, da je dejavnost društva še vedno razgibana, čeprav bi bilo želeti, da bi se v društvo vključilo več mladih delavcev. Razvoju društva pa je potrebna tudi moralna in materialna pomoč.
Tudi nas je obiskal predsednik republiške skupščine Slovenije Sergej Krajger. V razgovoru, katerega so se udeležili poleg drugih predsednik delavskega sveta Viljem Sulgaj, predsednik poslovnega odbora Jože Jonko in glavni direktor Rado Bremec, se je tovariš Krajger zanimal za stanje v podjetju po devalvaciji dinarja. Naši člani kolektiva pa so mu predočili težave, s katerimi se mora spoprijemati podjetje in ukrepe, ki so jih organi upravljanja že pod vzeli v zvezi s stabilizacijskim programom.
Aktiv zveze borcev NOV v našem podjetju se vsako leto spomni na svoje članice za dan žena. Tako je bilo tudi letos. Predsednik aktiva tovariš Miloš Jeftič je članicam Zveze borcev narodnoosvobodilne vojne izročil darila in jim v imenu vseh članov aktiva ZB čestital za njihov praznik, ter jim izročil skromna darila, Zene-borke so se zahvalile za izkazano pozornost in sc zadržale na krajšem razgovoru o njihovem
življenju in delu.
Zadnjega občnega zbora društva Ljudske tehnike EMO so se poleg delegatov udeležili številni domači in zunanji gostje. V imenu republiškega odbora LT je občni zbor pozdravil Vladimir Veber, ki je med drugim dejal, da je društvo storilo mnogo za naš napredek. Glavni direktor Rado Bremec pa je pozdravil vse navzoče in v kratkem govoru poudaril pomembnost delovanja društva v zvezi s stabilizacijskimi ukrepi. Ob zaključku pa je dejal: »Ponosen sem, da sem član
takega društva.-«
Tudi naše priljubljeno športno društvo OLIMP je imelo občni zbor. Zgodovina in razvoj tega društva sta tesno povezana z zgodovinskim razvojem podjetja, zato je tudi tovarna vedno pomagala društvu po svojih močeh. Na občnem zboru so člani društva razpravljali o dosedanjem delu in bodočih nalogah, ki pa jih bodo težko izvršili, če društvo ne bo deležno denarne pomoči. Dejstvo je, da društvo deluje v delavskem centru in da je vanj vključenih pretežna večina naših delavcev. Zato bomo morali biti malo bolj pozorni na njegov razvoj.
FOTO KINO KLUB
Na zadnjem občnem zboru Foto kino kluba Ljudske tehnike je bilo poročano o delu tega kluba, ki je bilo kot vsa pretekla leta dokaj razgibano.
Klub šteje 118 članov od teh je 45 žensk in 73 moških.
Čeprav ni mogel klub organizirati notranje tekmovanje kot običajno vsako leto ker ni bilo odziva je bilo njegovo delo vendarle pomembno.
Organizirana sta bila dva »A« tečaja, na katerih je uspešno o-pravilo izpit petnajst tečajnikov.
Filmska dejavnost je v klubu zelo mlada, vendar so lahko prikazali dva 8 milimeterska filma. Prvi prikazuje dekoriranje v Co-lor izvedbi in ga je režiral Jože Vajdetič.
Drugi film je igrani film z naslovom »Na kmetih«, posnet po romanu pisatelja Ivana Potrča. Film je režiral Stanko Jošt.
Klub se je udeležil medklubske razstave fotografij »IMPOL« v
IT V LETU 1970
Slovenski Bistrici in XII. republiške razstave v Kranju, kjer pa ni bilo posebnega uspeha ker so bile razstavljene večjidel stare slike, ki so bile že večkrat na razstavah, žirija pa je bila zelo stroga. Zato bo treba v bodoče pripraviti nove in kvalitetne posnetke za take razstave.
Iz področja filma se je klub udeležil raznih filmskih festivalov, med drugim republiškega festivala filma v Ljubljani in festivala v Ljutomeru.
Klub je organiziral med letom tudi ekskurzije za svoje člane, ki so bile zelo poučne in udeleženci zadovoljni.
Nekoč je bil Foto kino klub številnejši pa tudi razna tekmovanja so bolj uspela. Člani kluba menijo, da bo potrebno še bolj zainteresirati zlasti mlajše člane kolektiva za fotografijo, saj se lahko pri klubu usposobijo za malo denarja v dobre fotoamaterje in filmske snemalce.

Prizadevanje
naše mladine
Po konferenci, ki je potekala v mesecu decembru, smo morali narediti precejšen korak naprej s svojim delom, da smo se še ujeli v korak z ostalimi aktivi ZM, ki so imeli izdelane svoje programe dela.. Tako smo si morali tudi mi izdelati svoj program dela, v katerem pa smo dali glavno prednost programu akcije 75, ki je tudi za naš kolektiv glavna naloga in hkrati tudi smernica delovanja, saj nam ta akcija narekuje mnogo skupnega dela s celotnim članstvom ZM v tovarni.
V ta namen smo organizirali seminarje za celotno članstvo ZM v tovarni, vendar žal so le malo udeleženci. Čeprav smo seminar razdelili na tri področja in v tri časovne termine, ni bil uspeh tak kot smo si ga želeli. Teme, katere smo povzeli za predavanje na seminarjih, so izredno zanimive za vse nas mlade v podjetju, saj obravnavajo vsa tista osnovna izhodišča, ki naj bi jih vedel vsak novo zaposleni v tovarni. Tako pa s temi predavanji krpamo vrzel, ki je nastala ob sprejemu novih ljudi v tovarno, ko ni več tistih uvajalnih seminarjev, za kar pa se mi mladi posebno zavzemamo.
Do sedaj smo izvedli že dva seminarja, ki sta imela naslednje teme:
1.	seminar 6. 2. 1971:
a)	kakšna je naša delovna organizacija — Ribič Franc,
b)	kako skrbno gospodariti v delovni organizaciji — Dušan Burnik,
c)	od česa je odvisen dohodek
gospodarske organizacije in kako se deli — Milica Ratej.
2.	seminar 6. 3. 1971:
a)	kako učinkovito upravljati v delovni organizaciji — Emil Jejčič,
b)	zakaj je in kaj dela aktiv ZM v delovni organizaciji — Viki Kranjc,
c)	družbeno politične organizacije v delovni organizaciji — Tone Bornšek.
3.	seminar 3. 4. 1971:
a)	medsebojni odnosi v delovni organizaciji,
b)	moj prosti čas in rekreacija,
STROJNO-OROD JARSKI KROŽEK
•	Aktivno Izdelovanje varnostnih
naprav in organizacija predavanja o varnostnih napravah
•	Nudenje strokovne pomoči racio-nalizatorjem in splošno sodelovanje z
ostalimi krožki in klubi
•	Ažurno izvrševanje delovnih nalog
•	Skrb za nabavo novega brusilnega stroja
•	Izvedba domače strokovne ekskurzije
•	Izvedba inozemske strokovne ekskurzije
KROŽEK ZA PREDELAVO PLOČEVINE
•	Sodelovanje z razvojno službo pri osvajanju prototipnih izdelkov
•	Sodelovanje z orodjarskim krožkom pri preizkušanju orodij
•	Skrbeti za povečanje članstva v krožku
c)	razvojni program tovarne.
Opominjam, da seminar po tretji temi še ni bil izveden in da bomo vsem prijavljenim poslali zopet vabila, če pa je še kdo drug zainteresiran, pa se tudi lahko udeleži seminarja.
Na drugem seminarju so slušatelji dobili tudi nekaj gradiva in to statut tovarne in pa zanimivo knjigo »Clovek-delo-samo-upravljanje «. .
Na kratko naj vas seznanim še z akcijami, ki naj bi jih izvedli v aprilu.
Najbolj bo aktualno za prido-
log
•	Izvedba domače strokovne ekskurzije
EMAJLIRSKI KROŽEK
•	Sodelovanje z razvojno službo podjetja pri osvajanju novih emajlov in prototipnih izdelkov
•	Ažurno izvrševanje delovnih nalog
•	Organiziranje nadaljevalnega tečaja za umetniško dekoriranje
•	Razširiti krog aktivnega članstva
•	Izvedba treh ekskurzij
•	Uedelžba člana na mednarodnem emajlirskem kongresu
•	Udeležba dveh članov na posvetovanju emajlircev Jugoslavije
GOSPODINJSKI KROŽEK
•	Izvedba treh kuharskih tečajev
•	Sodelovanje z ostalimi krožki ob raznih prireditvah in akcijah
•	Sodelovanje z razvojno službo podjetja pri osvajanju prototipnih izdelkov
bitev sprejema štafete mladosti, ki bo v Celju v prvi polovici aprila.
Priprave za pohod »ob žici okupirane Ljubljane«. Interna športna tekmovanja, ki jih bo organizirala športna komisija.
Za razne druge akcije pa bomo še obveščali preko svojih članov predsedstva in predsednikov pod-aktivov. Upam, da bodo akcije in seminarji bolj uspešni, če boste postali zainteresirani za delo aktiva tudi tisti, ki ste sedaj stali ob strani in bili nezainteresirani.
Fric Kotnik
•	Sodelovanje v radarski mreži
•	Udeležba na vseh UKV tekmovanjih
•	Tesno sodelovanje z drugimi radio klubi in JLA
•	Udeležba na strokovnem seminarju
•	Postavitev nove antene za PPS
•	Izvedba strokovne ekskurzije
AVTO MOTO KLUB
•	Izvedba dveh tečajev za voznike amaterje »B« kategorije
•	Konsultacijski sestanek vseh inštruktorjev
•	Dvakratno predavanje s predvajanjem filma o cestnem prometu
•	Seznanjanje članstva o spremembah v prometnih predpisih
•	Izvedba kondicijskih voženj
•	Izvedba spretnostno ocenjevalne vožnje motornih vozil
•	Organizacija lova na lisico z motornimi vozili
•	Spremljanje kandidatov za vzornega voznika
NAČRT DRUŠTVA LT ZA LETO 1971
• Ažurno izvrševanje delovnih na-

POSEBNA AKCIJA MLADIH
Letos praznujemo 30-let-nico vstaje slovenskega naroda, ki je v nedavni preteklosti v krvavi borbi s fašističnimi okupatorji, tudi prvič v svoji zgodovini dosegel svojo pravo svobodo in svojo državnost. V tem boju je glavno breme nosila naša mladina, ki je pod vodstvom SKOJ in KPJ pred celim svetom pokazala svojo pravo vrednost in sposobnost, svoje junaštvo in socialistično zavest. Iz vrst mladine so stalno iz-raščali novi borci, novi revolucionarji in temeljeni nosilci napredka v družbi.
Tudi današnja generacija mladih nosi v sebi iste težnje in želje. Tudi danes morajo iz vrst mladih izstopati tisti, ki so v današnjem času voljni stopiti v borbo za napredek, za temeljit samoupravni razvoj, za boljše življenjske pogoje delovnih ljudi, proti deformacijam in nesocialističnim pojavom in težnjam v družbi.
Zato je predsedstvo aktiva ZMS v tovarni sklenilo razširiti svojo dejavnost v okviru slovenske mladinske
akcije — »AKCIJA .75« tudi na pripravo in vključevanje mladih v ZK.
TEJ AKCIJI PRISTOPAMO POD GESLOM »30 LET VSTAJE — 30 MLADIH NOVIH KOMUNISTOV.
Na osnovi tega predsedstvo ZMS poziva vse svoje člane, vse mlade delavce, da iz svojih vrst predlagajo tiste svoje sotovariše, ki so voljni in pripravljeni v vrstah ZK prav v današnjem času nadaljevati revolucionarno borbo in težnje prejšnjih generacij mladih.
Mladi naj z vstopom v vrste ZK tako vnesejo novi duh, večji polet in večjo odločnost njenega delovanja in vpliva.
Svoje predloge posredujte predsednikom svojih ob-ratnih aktivov, članom predsedstva ali predsedniku aktiva ZMS. Aktiv ZMS bo na osnovi predlogov sam predlagal sprejem svojih članov v vrste ZK..
Predsednik aktiva ZMS EMO — CELJE Fric Kotnik
•	Nudenje uslug pri krvodajalskih akcijah
•	Izvedba dveh domačih ekskurzij
FOTO KINO KLUB
•	Izvedba dveh foto »A« tečajev
•	Izvedba tečaja za kino amaterje:
•	Izvedba internega tekmovanja za foto amaterje
•	Izdelava treh filmov za amaterski festival
•	Fotografiranje važnejših dogodkov v podjetju EMO
•	Udeležba na foto razstavi v občini Celje in sodelovanje
•	Dokpnčna ureditev društvenega albuma
•	Udeležba na republiški foto razstavi
•	Izvedba dveh ekskurzij
MODELARSKI KROŽEK
•	Izvedba dveh »A« tečajev za letalske in brodarske modele
•	Izvedba »B« tečaja za letalske in brodarske modele
•	Izvedba tečaja za pilotiranje in upravljanje modelov na daljino
•	Priprava in izdelava modelov za tekmovanje
•	Izvedba treh internih tekmovanj z letalskimi modeli
•	Demonstracije na osnovnih šolah z modeli vseh kategorij
•	Udeležba na medklubskem republiškem tekmovanju (Primorski in Štajerski pokal), kakor tudi na državnem prvenstvu
•	Izdelava maket in drugih reliefov
•	Razširiti krog novih članov
•	Objaviti članek o dejavnosti krožka v Tedniku
•	Izvedba strokovne ekskurzije
RADIO KLUB
•	Izvedba dveh radio »A« tečajev
•	Organizacija nadaljevalnega radio »B« tečaja
•	Izvedba operaterskega tečaja
•	Udeležba na vseh KV tekmovanjih
•	Poživitev dejavnosti pionirjev
•	Skrbeti za izgled oglasne deske
•	Izvedba treh ekskurzij za člane in pionirje
KROŽEK ZA PODVODNO DEJAVNOST
•	Vzdrževanje akvarijev
•	Organizacija predavanja o potapljaški dejavnosti
•	Izvedba tečaja v potapljanju
•	Snemanje pod vodo in prikaz filmov za člane krožka
•	Objavljanje v časopisju o dejavnosti krožka
•	Udeležba na tekmovanjih
•	Organizacija internega tekmovanja v hitrostnem potapljanju
•	Izdelava pravilnika in cenika za posojanje opreme
•	Izvedba potapljaške akcije na morju
BODITE
PBEVIDNI
V	sredini meseca februarja se je pripetila v izdelovalnici ročajev nesreča pri delu. Ponesrečencu Matjašič Dragu je stiskalnica močno stisnila tri prste na levi roki. Oddelek varstva pri delu je opozoril, da stiskalnica ni urejena v skladu z 22. členom pravilnika o splošnih ukrepih in navodilih varstva pri delu.
V	istem času se je ponesrečil pri delu tudi Ciril Brezlan, kateremu je stiskalnica v surovinskem obratu poškodovala kazalec leve roke.

Motnje krvnega obtoka v spodnjih okončinah - bolezen današnjega časa
Po najnovejših statističnih podatkih boleha v Jugoslaviji najmanj dva milijona prebivalstva zaradi sprememb na ožilju spodnjih okončin, kar povzroča motnje krvnega obtoka. V naših specialističnih ustanovah in inštitutih za medicino dela so ugotovili, da od tega števila odpade okrog 70 odstotkov na delavke oziroma delavce zaposlene v industriji, posebej če njihovo delovno mesto zahteva stoječe delo. S svojo boleznijo je vsak pacient nehote postal elan velike družine bolnikov, ki trpijo za motnjami obtoka v spodnjih okončinah'. Strokovnjaki se zavedajo da se ta družina nenehno povečuje. Marsikaj o vzrokih te bolezni nam je že znanega, priznati pa moramo, da je pri njej tudi precej nepojasnjenega.
Predvsem si nismo še na jasnem kako preprečiti nadaljnje naraščanje števila bolnikov s to boleznijo, kako obvarovati že naše otroke, da ne bodo trpeli zaradi istih težav.
Raziskave na tem področju se nadaljujejo. Naše farmacevtske tovarne zelo intenzivno delajo na tem problemu, seveda v najtesnejšem sodelovanju z znanimi jugoslovanskimi in tujimi strokovnjaki s tega področja medicine. Proučujejo najrazličnejše vplive na bolezen, ki jo označujemo kot cirkulacijsko pretočne motnje v spodnjih okončinah, načine in možnosti preprečevanja in posebej zdravljenja te bolezni. Da bi se kar koli doseglo na tem področju, je nujno potrebno poleg prizadevanja strokovnjakov* v naših zdravstvenih ustanovah in farmacevtskih tovarnah tudi disciplinirano sodelovanje bolnik otv. Samo na ta način se bo lahko ustavilo ali vsaj zmanjšalo nenehno naraščanje takih bolnikov. To vsekakor ni samo medicinski ampak tudi hud socialno-ekonomski problem moderne dobe, problem ki zahteva sistematično delo, entuziazem strokovnjakov in prizadevnost bolnikov.
Raziskave in statistična obdelava motenj obtoka spodnjih okončin so pokazale, da se v Jugoslaviji odstotek bolnikov, ki bolehajo za prevari-koznim in varikoznim sindromom gib-
Izvršni svet skupščine SRS je poslal centrali službe družbenega knjigovodstva za Slovenijo navodilo, ki naj pojasnjuje morebitne probleme pri obravnavanju izplačil osebnih dohodkov v delovnih organizacijah.
Izvršni svet skupščine SR Slovenije je na 59. seji 25. 2. ,1971 obravnaval poročilo o nekaterih problemih v zvezi z izvajanjem zakona o omejitvi povečanja osebnih dohodkov v letu 1971 in sprejel naslednje sklepe:
A — za področje gospodarstva
1.
Določba l. člena zakona o začasnih ukrepih na področju ugotavljanja sredstev za izplačevanje osebnih dohodkov v delovnih in drugih organizacijah, ki določa, da smejo samostojne organizacije združenega dela izplačevati v skladu z doseženimi delovnimi uspehi osebne dohodke, ki največ za 11 % presegajo zneske, izplačane na delavca v letu 1970, se tolmači tako, da skupna masa osebnih dohodkov, izplačana od 1. 1. do 30. 4. 1971, ne presega z zakonom dovoljenega maksimuma.
2.
Individualne vloge gospodarskih organizacij se obravnavajo v skladu s kriteriji sprejetimi na 59. seji izvršnega sveta in na podlagi dokumentacije, ki jo je predpisal republiški sekretariat za delo. Po obravnavi bodo predložene izvršnemu svetu skupščine SR Slovenije v odločitev.
B — za področje negospodarstva
1.
Za dejavnosti, ki se financirajo iz republiškega proračuna, se sprejme naseldnji sklep:
Organizacije formirajo sredstva za osebne dohodke v okviru stopnje povečanja, ki je bila sprejeta z ekonomsko politiko in izhodišči za zbiranje ter porabo sredstev za kritje splošno družbenih potreb v letu 1971
lje med 10 in 20 %, in sicer med 30 in 70 letom starosti. V nekaterih tovarnah v Sloveniji so v zadnjem času strokovnjaki našli tudi do 50 % članov kolektiva, ki so prizadeti zaradi motenj obtoka v spodnjih okončinah in potrebujejo zdravljenje. To je vsekakor zelo zaskrbljujoče poročilo. Ta bolezen, ki jo nekateri imenujejo minus varianta pokončne drže človeka, je torej resnična in potencialna nevarnost za vse ljudi.
Statistika je pokazala, da so motnje obtoka v spodnjih okončinah bolj pogoste pri osebah, ki dalj časa stojijo in sicer zaradi delovanja sile teže, da je invalidnost zaradi te bolezni večja, kot se sicer misli in da se zaradi te bolezni izgubi najmanj toliko delovnih ur kot pri gripi.
Člani delovnih kolektivov v tovarnah, posebej tam, kjer proizvodnja še ni na zadostni tehnični ravni, morajo zaradi narave svojega poklica pretežni del delovnega časa stati.
To velja tudi za delavce v kmetijstvu, gradbeništvu, komunalnih podjetjih itd. Ce še navedemo, da so ogrožene osebe, o katerih smo pravkar govorili, nepoučene o vajah, ki jih je potrebno izvajati v odmorih na delovnem mestu, da bi se preprečile motnje obtoka v spodnjih .okončinah; potem je jasno, da je ta problem v naši državi še vedno na mrtvi točki in da ga je potrebno čim prej aktualizirati. Zato mora zdravstvena služba, posebej medicine dela, bolj spremljati pojave motenj obtoka v spodnjih okončinah, ker bi pravočasni ukrepi in zdravljenje gotovo pozitivno vplivali na izboljšanje stanja pri nas.
V takih pogojih in pri takih poraznih rezultatih bi zdravstvena služba točno morala določiti organizacijo dela na tem problemu, kot tudi strokovni profil zdravnikov, ki bi teamsko obdelovali bolnike z prevarikoznim in varikoznim sindromom (zdravnik splošne medicine, dermatolog, kirurg za ožilje itd.).
Ko se je davni prednik današnjega modernega človeka postavil na zadnje noge in začel uporabljati spred-
in z zakonom o proračunu SR Slovenije (republiški proračun) za leto 1971 (Uradni list SRS, št. 46/70).
Osebne dohodke lahko povečajo: republiški upravni organi do 12 %, organi za notranje zadeve do 17 %.
2.
Za dejavnosti, ki se financirajo v skladu s sklepi, ki jih sprejemajo samoupravne skupnosti, se sprejme sklep:
a)	delovne organizacije osnovne zdravstvene dejavnosti — zdravstveni domovi in bolnice, v skladu z družbenim dogovorom o izhodiščih za izvajanje in financiranje zdravstvenega varstva za leto 1971 in podpisano pogodbo posameznega zavoda o njegovem financiranju v letu 197)1, lahko povečajo dohodke do največ 16%;
b)	delovne organizacije s področja prosvete, ki se financirajo v okviru sklepov izobraževalnih skupnosti, bodo lahko povečale osebne dohodke na osnovi potrditve sklepov o enotnih osnovah meril za financiranje dejavnosti vzgojnih in izobraževalnih zavodov in sklepa o vrednosti točke, ki so že predloženi skupščini SR Slovenije.
Služba družbenega knjigovodstva dovoli pri izplačevanju osebnih dohodkov v obravnavanem obdobju delovnim organizacijam teh dejavnosti izplačila do navedenih stopenj povečanja, če dokažejo, da so sredstva dodeljena za delo v letu 1971 iz proračuna oziroma s sklenjeno pogodbo za financiranje v skladu s takšnim povečanjem.
SEKRETAR Franjo Turk, 1. r.
PRIPIS
Delovne organizacije družbenih dejavnosti, ki niso zajete v teh sklepih izvršnega sveta, bodo obravnavane glede oprostitev posamično in bo o tem dajal sindikat svoje mnenje na osnovi kriterijev, ki smo jih objavili v 13. številki naših internih informacij 24. februarja.
nje kot bodoče roke, nikakor ni mogel predvidevati, kakšne posledice bodo in koliko jih bo. Ena od nezaželenih je poslabšanje krvnega obtoka v spodnjih okončinah, ki se pogosto zaključi kot bolezen z imenom krčne žile, krtice ali strokovno va-rice. Ta bolezen sodobnega človeka sodi med najbolj razširjene nasploh. Po podatkih različnih avtorjev zboli za njo več kot polovica vsega prebivalstva, čeprav so podatki dokaj različni, glede na starost opazovanih skupin, njih poklice, življenjske navade in druge okoliščine.
Za razumevanje nastanka motenj v obtoku razvoja žil, si moramo najprej priklicati v spomin znanje o normalnem krvnem obtoku.
Vemo, da kri proti periferiji poganja srce s svojo močjo. Potem, ko le ta prepoji tudi najbolj oddaljene dele telesa, odda snovi, ki jih kot potrebne nosi s seboj in sprejme od celic vse tisto, kar jim je odveč ali škodljivo, začne pot nazaj proti srcu. Od najtanjših žilic, lasnic, ali kapilar proti debelim in debelejšim se t. i. venska kri zbira in usmerja proti srcu. To omogočijo posebne zaklopke, nameščene v notranjosti ven. Sila, ki poganja kri, pa prihaja z več strani; pritisk nove krvi, ki prihaja, gibanje mišic ob venah (posebno pri delu), utrip žil odvodnic, ki se prenaša na v bližini potekajoče vene, vsnk s strani srca in še drugi.
Iz povedanega je razumljivo dvoje; da bo odtok toliko težji in počasnejši, kolikor se kri zbira in odteka iz srca bolj oddaljenih delov telesa, kot je to prav primer s spodnjimi okončinami. In drugič, da bo kri zastajala in bo odtok ovjran, če katerikoli od sistemov, ki sodelujejo v odtoku, odpove.
Ce pa pride do zastajanja krvi v spodnjih okončinah, če je torej odtok oviran in počasen, sledijo najrazličnejše spremembe predvsem na teh mestih, a pozneje tudi drugod. Ravno to vidimo pri krčnih žilah posebno če so močneje razvite.
V naj večjem številu primerov je nastanek krčnih žil povezan z naslednjimi činitelji:	x
1.	Določena nagnjenost k razvoju krčnih žil je že prirojena. V nekaterih družinah se pojavljajo krtice pogosteje kot v drugih. V enem primeru gre za razvojne napake v ožilju, njih zgradbi, razvejenosti, v drugem pa za splošno slabost tistega gradiva v žilnih stenah, ki je odločilno za elastičnost in odpornost. V tretjem gre za povezavo teh dveh med seboj ali teh še z drugimi.
2.	Pridobljene motnje v obtoku, ki jih ni malo skozi vse življenje: med temi so posebno pomembne vse tiste, ki na določen način ovirajo odtok, zaradi pritiska na žile kot je to v nosečnosti, pri razvoju neke bule v mali medenici ali v trebuhu, zaradi močnega podvezovanja okončine, zarastline v okolici itd. Posebno so pomembne okvare ožilja samega, na primer poškodbe, vnetja, različne spremembe pod vplivom hormonov, prehrane itd. Večina teli namreč okvari zaklopke, ki potem ne zadržujejo. krvi, ampak ta prosto pada navzdol. Prezreti ne smemo niti tistih motenj in okvar, ki nasploh ovirajo ali otežujejo obtok, kot so močneje ploska stopala, posledice poškodb, na primer zlomov goleni, večjih brazgotin po ranitvah in končno način življenja ter poklic. V najrazličnejših in najbolj pisanih kombinacijah teh in drugih činiteljev prihaja vedno do podobne sljke. Kri ne odteka več normalno iz prizadetega področja, kopiči se v posameznih predelih in pritiska od znotraj na žile. Ker so te manj odporne se počasi širijo. Ko so se razširile, so zaklopke, če so še sploh ohranjene še bolj odmaknjene in slabše opravljajo svojo funkcijo, zato je odtok slabši, stene se čedalje močneje širijo. Tako nastanejo različno oblikovane razširitve žil; enkrat na daljšem odseku, drugič na manjšem v obliki vrečk, nanizane ena nad drugo, tretjič kot drobna mreža itd. Prizadete pa so lahko vene na površini ali v globini. Našemu opazovanju so seveda povrhne krtice bolj dostopne, pa tudi pogostejše so. V začetku razvoja bolezenskih sprememb ni posebnih težav. Pojavijo se v glavnem čez dan, zaradi pokončne drže človeka. Noga zateče, čez noč pa zopet splahni. Pojavi se hitrejša iftrujeost, napetost v stopalu in v goleni, žile čedalje bolj nabrekajo. K temu se pridružijo krči. Ko bolezen enkrat zanče svojo pot, jo skoraj nezadržno nadaljuje, če se le ne poseže vmesi Žile se čedalje močneje širijo in zajemajo tudi prej neprizadete de-
le, prehrana goleni, stopala ali cele spodnje okončine je čedalje slabša. To se kaež tudi na koži kot zadebe-litev, drobne krvavitve, sprememba v barvi, povrhno vnetje — t. i. golenji ekccm. Pogosto se pojavi vnetje še na žilah, neke vrste sesedanje in zlep-ljanje krvi na vnetnem predelu — tromboflebitis, ki zna biti huda komplikacija krčnih žil. 7a nekaterih mestih krtice toliko izbruhnejo navzven, da iz njih začne krvaveti, pridružijo se spremembe na ostalih tkivih, a v končni fazi sledi naj neprijetnejša posledica — razvoj golenje razjede.
Obolenje je mogoče pri večini oseb zadržati v razvoju bolezenske slike, omiliti težave in vsekakor preprečiti poznejše nevšečnosti in komplikacije. Osnovno pa je zavedati se, da iz majhnih nastanejo velike krčne žile in Jz lažjih hudi znaki, ker bolezen, če jo začnemo zdraviti, nenehno napreduje. Poleg tega mora biti vsak bolnik pripravljen na sodelovanje pri zdravljenju, ki traja domala vse življenje od prvih težav naprej, s krajšimi ali daljšimi presledki brez vsakih motenj. To nedvomno terja veliko potrpežljivost od zdravnika še več pa od bolnika.
Zdravljenje in preprečevanje posledic mora upoštevati vse tiste činite-lje, ki na svoj način vplivajo na nastanek krčnih žil. Ker na prirojene slabosti ne moremo vplivati v zadostni meri, se usmerimo na tiste, ki so nam dostopne. Zdrav način življenja ob zadostnem telesnem gibanju, gojenje športov, pravilno razporejeni in dobro izkoriščeni počitki,^ posebno v poklicih, ki terjajo daljšo stojo, v nosečnosti itd., pomagajo preprečevati prezgodnje nastajanje krtic. Zdravljenje začnemo čimprej in ga usmerjamo proti vsem činiteljem, ki so nam dostopni. Uporabnih metod je več; jemanje zdravil, zdravljenje z injekcijami ali operacijo, oziroma kombinacijo več metod hkrati. Težko je dati prednost neki od teh, kajti vsaka ima prednost v enih in slabost v drugih primerih; Prepustimo da o teh odloča zdravnik, bolnik pa naj sledi in izvaja njegove napotke. Od bolnika se zahteva, da redno prihaja na kontrole, nosi elastične povoje, ki jiii snema le ponoči, a nogo povija natanko tako, kot mu je naročeno. Večkrat je potrebno da bolnik dobi tudi vložke za ploska stopala, oziroma izvaja ortopedske vaje za jačanje stopalnega oboka, izgubi kakšen kilogram telesne teže, ter se izogiba vsega, kar bi sicer oviralo krvni obtok. Nekateri bolniki obupajo v času zdravljenja, ne zavedajoč se posledic katerim gredo nasproti. Uspehi zdravljenja pa ne izostanejo, če se le začne dovolj zgodaj in dovolj dolgo.
Zdravljenje motenj obtoka v spodnjih okončinah je kot rečeno zelo različno. V zadnjem času se je razvil nov način zdravljenja z različnimi preparati, ki jih pacient zaužije ali uporablja lokalno in ki posegajo v področje mikrocirkujacije. Ti preparati uspešno preprečujejo posledice, ki nastanejo zaradi motenj krvnega obtoka v spodnjih okončinah. Tako so znani preparati divjega kostanja, ki vplivajo na kapilarno steno tako, da zvišujejo kapilarno rezistenco in zmanjšujejo prepustnost kapilar. Dobre uspehe zdravljenja so tudi zabeležili pri t. i. kombinirani terapiji. Najboljše so se pokazale kombinacije preparata, ki vsebujejo razen ionizirajočih, vasoprotektivnih substanc še komponente, ki stimulirajo obtok in take, ki imajo protivnetno delovanje.
Pri zdravljenju varikoznega sJIim-ptomnega kompleksa naj bo načelo pacienta, da čim prej začne s terapijo.
Zdravljenje takih bolnikov mora biti dobro organizirano in zahteva od zdravnika, in posebej od pacienta, popolno sodelovanje, seveda če^ želimo nekaj doseči. Posebej je važno poudariti zgodnje triažiranje in odkrivanje takih bolnikov pri katerih so spremembe šele na začetku, Takoj je treba začeti z zdravljenjem in ukrepi, ki naj preprečijo napredovanje bolezni.
Sistematični pregledi delavcev v industriji bi morali biti redni, osebe, ki so ogrožene pa bi bilo treba pravočasno poklicno preorientirati, kar pomeni za delovno skupnost in prizadetega velik dobiček.
Razumljivo je, da je v vseh primerih bolezni oziroma motenj obtoka v spodnjih okončinah potreben zdravniški pregled in spoštovanje zdravnikovih navodil, ker je samo zdravnik pristojen za reševanje tega problema.
(Nadaljevanje na 8. strani)
Kak« izvajati zakon o omejitvi povečanja osebnih dohodkov v letu 1971
8
EwaftheG
Križanka
VODORAVNO:	1. država na
Bližnjem vzhodu, 4. geometrijski pojem, 6. blago, dobrine, 8. veznik,
10.	kvartaški izraz, 11. kemični znak za Iridij, 12. sukanec, 14. pojav pri grmenju, 16. polet, 18. pritok Save v BiH, 19. sončni bog pri starih Egipčanih, 20. gora v Švici, 22. vrsta gline, 23. prva črka, 24. posoda jajčaste oblike, 26. avtomobilska oznaka Italije, 27. jadranski otok, 28. prestol, piedestal.
NAVPIČNO: 1. potovalni načrt, potopis, 2. 100 m2, 3. neumen, 4. avtomobilska oznaka Karlovca, 5. vrsta dragega kamna, 7. turški ve-likaš, 9. vrsta pralnega praška, 11. naelektreni delci, 13. kazalni zaimek, 15. kemični znak za Rute-nij, 17. nasprotno od star, 21. lopov, zmikavt, 24. sibirski veletok,
25.	kratica za ljudsko republiko.
— Slavi —
1		2	3	z	4		5
	Z	6		r		Z	
8	S	Z	10		Z	11	
12		13	Z		15		
16			w~	Z	18		
19		Z	20	21	Z	22.	
25	Z	29			25	Z	26
ar			Z	23			
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE
VODORAVNO: 1. ŠVEDSKA, 8. ESKIM-N, 9. MU-M, 10. Pl, 11. ATA, 13. BUC, 14. TIL, 15. OMA,
16.	I-POMP, 18. ZRAK, 19. AP, 21. E-KOS-R, 23. MRAVLJA.
NAVPIČNO: 1. ŠEMATIZEM, 2. VSUTI, 3. E-dvard K-ardelj, 4. DIM, 5. SM, 6. K, 7. ANICA, 10. PUMPA, 12. ALPAKA, 13. BOM,
17.	OKOV, 20. PRA, 22. SL.
— Slavi —
Motnje
krvnega obtoka
(Nadaljevanje s 7. strani)
Zamotana, zelo heterogena in še vedno neraziskana področja prevari-koznega in varikoznega sindroma so problemi, ki jih vse bolj raziskujejo; proučevanje tega medicinskega, hkrati pa tudi socialno-ekonomskega problema današnjega časa terja po vsem civiliziranem svetu ne samo vztrajno in sistematično skupinsko delo strokovnjakov medicincev, temveč tudi sodelovanje bolnika.
V takšno načrtno delo je predvsem vključen vsak zdravnik. Poznavanje zgradbe ven in normalnega venskega krvnega obtoka zlasti v spodnjih okončinah je temeljno zanje, ki omogoča zdravniku, da prodre glob j e v problematiko vzroka in nastanka teh sicer kroničnih stanj. Tedaj začetek zdravljenja ni težak, ker terja manj porabljenega časa, daje pa kvalitetnejšo obdelavo bolnika in končno v večini primerov zelo dobre uspehe zdravljenja.
Ti nagibi opravičujejo in so hkrati »moto« vsebine tega sestavka, ki v njem želim poudariti pomembnost problematike motenj venskega krvne-seznaniti bralca oziroma eventualnega obtoka v spodnjih ekstremitetah, ga pacienta o tem zelo pogostem problemu.
dr. D. L.
Napotilo izvršnega sveta centrali SDK za Slovenijo
Š9
Da ne pozabimo
Verjetno ne bo odveč, če malo osvežimo že sicer stare, vendar pa še neizvršene sklepe delavskega sveta in poslovnega odbora.
Na 4. redni seji, ki je bila dne 28. 12. 1970 je delavski svet sklenil, da morajo biti vsi pravilniki vsklajeni s statutom podjetja do 30. aprila. Glavni direktor je v zvezi s tem izdal odredbo, po kateri so zadolženi posamezni sektorji, da pripravijo predloge sprememb pravilnikov do navedenega roka.
Torej, da ne pozabimo!
Na 7. seji poslovnega odbora, ki je bila dne 19. novembra 1970 je bilo sklenjeno, da izdela sektor poslovnih odnosov predlog za o-sebno oceno, do 30. junija 1971 pa kompleten predlog novega načina nagrajevanja — analitična ocena, ceniki itd.
Tako delavski svet kot poslovni odbor pričakujeta, da bodo njihovi sklepi skrbno in pravočasno izvršeni.

Ali je koordinacijski svet organ upravljanja?
Nekateri člani kolektiva so postavili vprašanje, če je koordinacijski svet samoupravni organ. Koordinacijski svet ni samoupravni organ.
Po ustavi in statutu podjetja imamo delavski svet kot organ upravljanja za celotno podjetje in svetu delovnih enot kot organe upravljanja v delovnih enotah. Nato so še kolegijski organi upravljanja (poslovni odbor in komisije), glavni direktor pa je individualni organ upravljanja.
Po naši novi organizacijski shemi se je uveljavilo skupinsko delo ali kot pravijo teamsko delo. Tako je koordinacijski svet (včasih strokovni svet) le posvetovalni organ glavnega direktorja, zato so sklepi koordinacijskega sveta le zadolžitve za izvršitev strokovnih nalog, ki jih daje glavni direktor posameznim sektorjem in službam.
Glavni direktor je po statutu individualni, izvršilni organ delavskega sveta, njegove pristojnosti pa so določene s statutom. Koordinacijski svet je torej le ko-ordinativno telo potom katerega glavni direktor izvršuje svoje po-
slovne in druge naloge, ki mu jih nalagajo statut podjetja in organi upravljanja.
—ej—
Fabriške zdrahe
Sestanki in seje meljejo, vse nove te programe, vsakomur kaj odščipnejo, da žep se mu ne vname.
Vsakogar nekaj doleti, normirca in emajlirca, tako so stroški stisnjeni, da stiska »Emajlirca«.
Že tone nam nadurni dan, s pod urami se spaja, pa vendar ni dosežen plan, so ure »v dobrem« res zaman.
Le stiskaj, stiskaj nas program, da dan se nam zasveti, ko iz levega v desni žep, ne bo več kaj deti.
ZAHVALA
Kam pa kam... Pepi?... Na tisti »strogo tajni« sestanek naše ZK, ki ga je »odkril« celjski dopisnik Dela...!
Prav prisrčna hvala vsem predpostavljenim in sodelavkam ter sodelavcem za darilo, ki sem ga res z veseljem sprejela.
Zelo mi je težko ker sem morala zapustiti moje delovno mesto prezgodaj. Še enkrat prisrčna hvala z željo, da bi dosegli velike delovne uspehe.
Marija Zimšek
ZAHVALA
Ob odhodu iz podjetja se prav iskreno zahvaljujem vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz gospodarsko analitskega sektorja in kadrovske službe za dragoceno darilo in jim želim mnogo uspehov pri delu.
Marija Medle
ZAHVALA
Bilanca za 1. april... Tovariši!... Joj, kam bi dal...? Komu pa naj podelim te težko prigarane viške...? Nekaj naj ostane za stabilizacijski program...
Vsem mojim sodelavcem in sodelavkam iz skladišča polizdelkov se prav lepo zahvaljujem za darilo, ki sem ga prejela ob odhodu v pokoj. To darilo mi bo drag spomin nanje.
Želim jim mnogo uspehov pri delu.
Fanika Kobal

Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk enkrat mesečnjo v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga komisija za informacije in tisk. Glavni in odgovorni urednik Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 238. Tisk in klišeji CETIS grafično podjetje Celje