Mako vlodojo lM>iiS€vihl m Msktm. IV. Kaj je dal komunizem ruskemu kmetu? Na Ruskem 90 odstotkov vsega prebivalstva pripada kmečkemu stanu. Komunisti so kmetom obljubili vso zemljo, ki je bila prej last države, ter vso zemljo veleposestnikov in graščakov. Ob enem so se obvezali, da, ako ne bodo odpravili, bodo vsaj znatno znižali davek. Katero izmed teh obljub so bratje komunisti izpolnili, ko so prišli do vlade? Komunisti so res vzeli vsem veleposestnikom zemljo, a vse zemlje niso dali kmetom. Najboljšo zemljo so si obdržali in so tu ustanovili razne zavode za kmetijstvo in živinorejo. Ti zavodi so mastna mesta za boljševiške lenuhe in korist od njih imajo le krajevni boljševiški poglavarji. Boljševiška statistika sama potrjuje, da je 20 odstotkov te najboljše in najbolj plodne zemlje pod upravo teh sovjetskih zavodov. Zanimivo je tudi to, da sovjeti, ki so prejšnjim lastnikom ' zemljo odvzeli, zdaj isto dajejo na vživanje zaslužnira revolucijonarjem kakor so jo poklonili tovarišu M. Morozovu in drugim. Torej so prejšnje lastnike z novimi naravnost zamenjali, le da so jim novi lastniki po godu in kakor ovaduhi za niihovo stvar. Več zemlje prejšnjih lastnikov so dali boljševiki tudi tujim tvrdkam, na primer Krupu na Dorm, Nanzenovi koncesiji, Judom itd. Tako boljševiki svoje obljube kmetom niso niti približno izpolnili. Nekaterim so celo najboljše njive vzeli. Ob času strašne lakote nekateri niso mogli plačati davka. Za to so jim pa del zemlje kar zaplenili, na primer na KuJ.anu, na Donu, ob Tereku itd. Druga obljuba boljševikov, da se bo znižal davek, se tudi ni izpolnila. V začetku so boljševiki poskušali uresničiti svoje dmžabne sanje. Kmctom so jemali poljske pridelke ter jim v zameno za to obljubljali obrtne izdelke, kot Cevlje, obleko itd.iToda tudi te obljube niso drzali. G. Dujž je takrat živel na dežell ten je vse to videl s svojimi očmi. Kmetom so jemali zrno in tudl druge reči. Na Kubanu so morali kmetje dati mesečno po 2 funta (810 gramov) surovega maala od vsake krave, dva kg sira in trl jajca od vsake kokoši. Poleg tega so morali dati na leto pet kg mesa od vsake goveje glave v hlevu. Tako so boljševikl nagromadili veliko zalogo živil, kl so pa vsled njihovega gospodarstva bila veClnoma unlčena. Surovega masla niso osolili, za^ to se je pokvarilo, sir je splesnil. Svlnje, katere so gonili v velikih čredaH v najhujši vročini na stotine kilometrov daleč, so pocrkale na potu. Ogromno bogastvo je propadalo, živila 80 se uničevala in nastala je tista straSna lakota, ko je nekaj milijonov Ijudi umrlo vsled gladu in nalezljivih bolezni. Vsega tega so bili krivi boljševikl vsled svojega brezvestnega gospodarstva. Lenin je spoznal, da tako ne mor« iti dalje, zato je odpravil davek v naturi (v pridelkih) ter je določil, da se davek plačuje v denarju. Leta 1923/24 so kmetje plačali 557 milijonov rubljev črvoncev. Ta davek povišujejo od leta do leta. Leta 1925/26 so plačali kmetjo že 925 milijonov in leta 1927 že več kot eno milijardo rubljev-črvoncev. Davek' pobirajo po vaseh z veliko brezsrčnostjo in nasiljem. G. Duj6 navaja veB žalostnih zgledov. Tukaj naj eden zadostuje! V Roždestvenski stanici Kubansko* Primorske oblasti je bila slaba žetev in prebivalci te vasi niso mogli plačatl vsega davka. Vaška občina je zaprosila, da bi se znižal davek. Finančna oblast je odgovorila, da, če davek v gotovem času ne bo do poslednje kopejke plačan, ga bo pobirala prisilnim potom. Časi so bili slabi, denarja ni bilo, nikdo ni vedel, kako bo shajal do prihodnje žetve. Iz vseh teh vzrokov davka niso mogli plačati do določenega časa. Teden pozneje so prišli komunisti po davke. Najprej so objavili v vasi obsedno stanje, zato so pripeljall seboi 10—15 vojakov. Ta oddelek vojakov je t':oj začel zbirati talce izmed prebi valcev ter objavil, da bo vsak peti tale« ustreljen, če takoj ne plačajo davka. Kmetje so vse storili, da bi plačali, a vse svote niso spravili skupaj. Zato so bili talci neusmiljeno ustreljeni. Teda pa se je vzdignila cela vas kakor en mož in vsi komunisti in vojaki, kater niso pobegnili, so bili umorjeni. Nato so prišli v vas novi vojaki, Tatari po rodu, ter so v krvi udušili vstajo. Mnogo prebavilcev je bilo ustreljenih na licu mesta, nekaj desetin so jih za prli in poslali v prognanstvo na Solo vecki otok a1^ v Sibirijo. Posestva vseh teh siromakov so bila prodana, da so dobili denar za davkc. Tako pobira davke »vlada delavcev in kmetov«. Če se pokaže, da kak kmet prav pridno in uspešno obdeluje svojo zemljo, ga boljševikl krstijo za »kulaka«, obdačijo ga z visokimi davki in ga nadlegujejo tudi v političnem oziru. Posledica tega postopanja je ta, da kmetJe skušajo pridelati Ie toliko pridelkov kolikor potrebujejo zase in za svojo družino, ne pa več in sicer samo radi tega, da jih boljševiki ne prištejejo »kulakom«. Vsled takih odredb pod boljševiki ni mogoče noben gospodarski in kmetijski napredek. To je tudi daljnji razlog, zakaj Rusija, ko je bila pred letom 1914 žitnica Evrope, sectaj rie more izvažati nobenega žita. Da bo slika ruskega kmeta pod boljgeviki popolna, navaja gospod Duje kot očividec tudi en zgled, kako se vrše volitve v sovjetski vasi. Svobodnih volitev na Ruskem ni; tam je samo sila in strahovlada. V vasi Novolevšgvski so se vršile voiitve tako: Na trgu pred cerkvijo je bilo zbrano ljudstvo. Na sredi trga se je dvigal oder, na katerem je bilo petero komunistov, kateri so predstavljali krajevno oblast. Komunist, tovariš TJbijkon, kandidat pri volitvah, je imel govor. Potcm ko je vse naštel, kaj je že komunizem storil za vas, in kake dobrote bo še prinesel v bodočnosti, je pozval navzoče, da glasujejo. Rekel je: Tri liste so vložene. Ena od njih je komunistična. Tisti, kateri so proti tej listi, naj vzdignejo roke. V tistem trenutku so Ubijkon * in njegovi štirje tovariši vzeli revolverje v roke in so gledall navzoče z ostrim pogiedom. Ubijkon je nadaljeval: All je kdo proti tej listl? Nikdo! Izjavljam, da je komunistična lista enoglasno sprejeta. Za to je nepotrebno, da se drugi dve listi dajeta na glasovanje. One, kateri bi ugovarjali protl komunistični listi ali bi vzdignili roke v korist druge liste, bi takoj vrgll v JeCo ali bl jih celo ustrclilL V teku zadnjfh let je sovjetska oblast T ozirom na to, da bi ji prodali kmetje j_rno za izvoz, popustila svoj pritisk pri volitvah. Razdraženi kmetje v kubanski oblasti so zdaj izbacnili vse konauniste, kateri so biii dotlej predsedniki različnih sovjetov. Sovjetska ©blast se je vznemirila ter je razvoljavila te svobodne volitve, č^š, da so H!r nezakonite. Razpisale so se nove vol.tve in da bi komimisti imeli uspoh, .cc je vzela pravica glasovanja skoraj polovici kmečkega prebivalstva. Vsled takih razmer je kmečko prebivalstvo na Ruskem proti sovjetom in proti komunizmu. Po vsej ruski zemlj in po vseh vaseh brez razločka se vzdi ga k nebu vroča molitev: »Usmili se nas, o Bog, in naredi, da izgine ta ko munistična nesreča! Najhujša druga oblast bi nam bila ljubša kot nasilje, katero trpimo pod komunisti.« Boljševiška oblast se drži v rusk vasi samo s pomočjo bajoneta in nasi lja.