Pozabi rumene traee, pri nas je rdeea nit modra vsebina! V tokratni številki preberite: intervju z Nikom Zupaneieem, selektorjem slovenske hokejske reprezentance, kolumno Noaha Charneya, ter ostale aktualne vsebine ... Kolofon Uvodnik Odsev, glasilo občine Trzin . Na naslovnici Trzinska potica velikanka Fotografija: Metka Pravst Glavna in odgovorna urednica: Metka Pravst, metka.pravst@gmail.com 040 250 832 Uredništvo: Ana Pirc, Brigita Ložar, Dunja Špendal, Jožica Valenčak, Majda Šilar, Miha Pavšek, Nataša Pavšek, Tanja Jankovič, Zinka Kosmač Lektoriranje: Marija Lukan Tehnično urejanje, prelom, priprava za tisk in tisk: IR IMAGE, d. o. o. Oglasno trženje: IR IMAGE, komunikacijska agencija, d. o. o., Medvedova ulica 25, 1241 Kamnik Telefon: 01/ 83 96 400, Faks: 01/ 83 96 411 E-mail: info@ir-image.si Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1.500 izvodov. Brezplačno ga prejmejo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 Gradivo za junijsko številko oddajte najkasneje do 5. junija 2016. Prispevke v elektronski obliki pošljite na metka.pravst@gmail.com V skladu z uredniško politiko in glede na razpoložljivost prostora v glasilu Odsev, si pridržujemo pravico do objave ali neobjave ter krajšanja in preoblikovanja nenaročenih prispevkov. Občina Trzin Spletna stran: w w w.trzin.si E-mail: info@trzin.si Telefonske številke: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Faks: 01/ 564 17 72 Uradne ure: Ponedeljek: 8.0 0 – 14.0 0 Sreda: 8.0 0 – 13.00 in 14.00 – 18.0 0 Petek: 8.0 0 – 13.00 Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 12/f oz. na telefonski številki 01/ 564 47 30. Brez dlake na jeziku Vsak mesec prejmete Odsev v nabiralnike, v njem poročamo in predstavljamo dogajanje v Trzinu, nikoli pa vam še nismo razkrili ozadja delovanja in problemov, s katerimi se soočamo. In verjetno se zdaj sprašujete, zakaj takšna odločitev ... Pretekli mesec je na moj elektronski naslov prispelo kritično pismo občana Nejca Kmetiča, ki me je spodbudilo, da vrže­mo karte na mizo. Če razkrivamo do besede natančno, kaj govorijo in počnejo svetniki v občinskem svetu, kakšne so poteze župana in kako dela občinska uprava, pa predstavimo še probleme, s katerimi se spopadamo sami – navsezadnje si zaslužite transparentnost delovanja lokalnega glasila, ki se plačuje iz skupnega mošnjička. Zavedam se, da vsem moje urejanje vsebine ne more biti všeč, a ljudje smo si različni in tudi različno dojemamo zapi­sano, nekateri vidijo samo slabo, drugi pa znajo izluščiti dobro. Zase lahko rečem, da Odsev vsak mesec dam iz rok šele, ko sem popolnoma prepričana, da je vreden objave. Ne bom trdila, da ne delam napak, z gotovostjo pa lahko trdim, da dajem vse od sebe, da do njih ne bi prišlo. Zato upam, da mi (in moji eki­pi) kakšno napako tudi spregledate. Da pa boste lahko potešili radovednost, vas vabim k prebiranju pisma občana in svojega odgovora nanj ter pojasnil o našem delovanju in problemih, ki so pripeljali tako daleč, da sem sklenila podati odstopno izjavo s funkcije glavne in odgovorne urednice – vse na straneh 26 in 27. Ob potresih, ki so stresli naše uredništvo (kako bi bilo, če bi se v Trzinu zares treslo, si preberite na strani 28), pa nikar ne spreglejte ostale vsebine, predvsem prispevka o hvalev­rednem praznovanju okrogle obletnice naše šole na straneh 18 in 19, pa reportaže s Florijanovega sejma na straneh 10 in 11. Manj veselo se je sicer zaključil april, ki je zaradi snega pustil katastrofalne posledice na drevesih, žalostne podobe objavljamo na strani 6, kaj se je dogajalo na ta usodni dan z vremenom, pa poroča naš Miha na strani 29. Glavna in odgovorna urednica Metka Pravst Skupna občinska uprava občin Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Vodice »Medobčinski inšpektorat in redarstvo« Mengeška cesta 9, 1236 Trzin E-mail: inspektorat@trzin.si Telefonska številka: 01/564 47 20 Faks: 01/564 47 21 Uradne ure: Ponedeljek: 9.0 0 – 11.0 0 Sreda: 9.0 0 – 11.0 0 Občinske novice Slavnostna akademija: Občina Trzin ima novo častno občanko V petek, 13. maja, je ob občinskem prazniku v Kulturnem domu Trzin po­tekala Slavnostna akademija. Praznik, ki ga je naša občina pred 17-imi leti proglasila kot občinskega, praznujemo 15. maja – na dan prve znane omembe kraja Trzin v najstarejši ohranjeni listini iz leta 1273. Letošnja prireditev, za katero je kulturni program pripravilo Društvo upokojencev Žerjavčki Trzin, je bila še posebej slavnostna, saj smo dobili novo častno občanko. Slavnostno akademijo je po pozdravnem nagovoru povezovalca z govorom obeležil župan Peter Ložar, ki je vsem zbranim povedal, da se občine soočajo s stalnimi pritiski zmanjševanja sredstev. Poudaril je, da je Občina Trzin kljub temu kot ‘steber stabilnosti’, in je to ne ustavi pri njenem razvoju. Naštel je večje in manjše projekte, ki jih je Občina sklenila uresničiti v bližnji prihodnosti, omenil je nedavne obi­ske državnih funkcionarjev v našem kraju in ob tem poudaril, da ima država premalo razumevanja za potrebe občin. Nato se je osredotočil na glavno temo srečanja – podelitev priznanj občanom – in povedal, da od leta 2003, ko je Občina Trzin za častnega občana imenovala Toneta Ipavca, tega priznanja niso več podelili. Letos je bila ravno na pobudo prvega častnega občana za ta naziv imenovana Jožefa Va­lenčak, ki se ji je župan tudi javno zahvalil za zanos in neutrudno delo. Po županovem govoru je občinska svetnica Nuša Repše predstavila dobitnike občinskih priznanj, ki so bila podeljena društvu Mladi gasi- lec, bronasto plaketo sta prejela Mateja Kolenc in Dušan Kosirnik, na­ziv častne občanke pa si je zaradi odločne vloge v Turističnem društvu Kanja Trzin, ki ga je vodila od samega začetka, ter pravniške vloge in osebne angažiranosti pri osamosvajanju Trzina prislužila že omenje­na Jožefa Valenčak, ki se je skromno zahvalila za podeljeni naziv in sedanjemu ter prihodnjim občinskim svetom zaželela uspešno delo. Sledil je nastop Glasbene šole Lartko, slišali smo Mozartov ‘Tur­ški marš’, nato je Ada Lovše Mušič prebrala pesem Svetlikajoča luč, Helena Ogorelec pa je interpretirala pesem Besede. Maruška Vovk je na klavirju zaigrala skladbo iz filma Titanik ‘My heart will go on’, slišali smo še pesem Že mandlji cvetijo, nato pa je sledil plesni nastop Kaje Rihar in Nika Karduma, zaplesala sta jive in rumbo. S petjem se je predstavil še mešani pevski zbor DU Žerjavčki Trzin, zapeli so dve pesmi: Po jezeru bliz’ Triglava in Ratitovec. Ob zaključku kulturnega programa je za odlično razpoloženje poskrbela skupina Strune, obi­skovalci pa so bili povabljeni na prigrizek. . Metka Pravst Predsednik vlade na obisku v Trzinu V trzinskem domu za starejše občane je bil v sredo, 11. maja 2016, predsednik vlade Republike Slovenije dr. Miro Cerar. Najprej sta ga lepo pozdravili predstavnici doma Lidija Krivec Fugger in Marijana Hostnik, pozdravom pa se je pridružil še župan Občine Trzin Peter Ložar. Predsednik vlade je prijazno pozdravil vse osebje in povedal, da vidi, kako dobro vzdušje vlada v trzinskem domu starejših občanov. V domu so za ta posebni dogodek pripravili lep kulturni program, saj so predsedniku in zbranim gostom zapele gospe iz doma in mu izroči­le tudi zahvalno darilo. Seveda je burnemu ploskanju sledila zahvala predsednika vlade. V samem nagovoru je dr. Cerar poudaril predvsem povezovanje ter iskanje stičnih točk. . Matjaž Erčulj Občinske novice Foto: Matjaž Erčulj Foto: Matjaž Erčulj Sestanek treh županov z ministrom za infrastrukturo V sredo, 11. maja, je na gradu v Jablah potekala seja vlade, na pobudo župana Občine Trzin Petra Ložarja pa se je ob tem dogod­ku odvilo tudi srečanje z ministrom za infrastrukturo dr. Petrom Gašperšičem. Na sestanku, ki sta se ga poleg trzinskega župana udeležila tudi župan Občine Mengeš Franc Jerič in župan Občine Domžale Toni Dragar, so se pogovarjali o obvoznici oziroma trasi obvoznice mimo Mengša, Trzina in Domžal. Dogovorili so se, da bodo traso obvoznice vrisali tako, da bo ekonomsko učinkovita na regijskem nivoju, in bo hkrati reševala dnevne migracije kot tudi tovorni promet. Prvi zahteven problem bo ukrep prepovedi tovor­nega prometa, kjer sta bolj na udaru centra Mengša in Domžal. S sestankom so bili udeleženci zadovoljni, bo pa pred začetkom del treba vložiti še veliko truda. . Matja ž Erčulj Ureditev bankin na pobudo dveh občinskih svetnikov Na aprilski seji sveta Občine Trzin je občinska svetnica Nuša Repše prosila, če bi se lahko na novem uvozu v trzinsko obrtno-indu­strijsko cono uredile bankine. Opazili smo, da so dela na omenje­nem odseku potekala 26. aprila 2016, saj je bil uvoz tistega dne zapr t. Na Občini smo preverili, koliko sredstev se je za ureditev bankin namenilo iz občinskega proračuna. „Za ureditev bankin je bilo namenjenih 50 0 evrov. Ta vhod/izhod iz Štajerske ceste na Dobravah pri Črnučah za osebna vozila bo postal zelo pomemben v času izvajanja gradbenih del na tovornem vhodu/izhodu v OIC Trzin, ko bo občina začela z izgradnjo dodatnega pasu za izhod iz OIC Trzin v smeri Ljubljane,“ nam je pojasnil Andrej Gril iz ob­činske uprave. Občinski svetnik Miha Pančur je na marčevski seji svetnike in žu­pana opomnil, da je cesta med Mengeško in Jemčevo pri Kraljevi kapelici v zelo slabem stanju zaradi neurejenih bankin in lukenj. Ob­činska uprava se je takrat zavezala, da bo preverila, kaj je možno narediti, mi pa smo preverili, ali se je v povezavi s to problematiko že kaj ukrenilo. „Z bankinami na Grajski cesti v Trzinu je problem lastništvo, saj so na zasebnih zemljiščih. Vsekakor bomo skušali bankine utrditi in jame zasuti, vendar širitev cestišča za zdaj tam ni možna. Tovrstna ureditev bankin je ocenjena na vrednost 350 evrov,“ nam je še sporočil Gril. . Metka Pravst Občinske novice Snegolom: žalostne podobe uničujočega spomladanskega snega Sneženje, ki je zajelo naš kraj konec aprila, je poškodovalo števil­na drevesa in za seboj pustilo pravo razdejanje. V povezavi s tem dogodkom in predvsem posledicami, ki smo jih videli praktično na vsakem koraku tudi v Trzinu, smo se obrnili na Občino in odgovorne povprašali o okvirni oceni škode, kako se bodo lotili reševanja posle­dic ter koliko sredstev bodo namenili sanaciji. Na vprašanja nam je odgovarjal Andrej Gril iz občinske uprave. „Za prve odreze drevja so 28. aprila poskrbeli trzinski gasilci. Za­gotovili so najmanjšo potrebno varnost v cestnem prometu in na drugih javnih površinah. Za sanacijo posledic snegoloma smo na javnih površinah pooblastili Javni zavod Arboretum iz Volčjega Poto­ka. Predvsem je bila skrb namenjena zagotavljanju varnosti, kjer se na površinah za rekreacijo zadržuje večje število ljudi. Poškodovana drevesa bodo skušali ohraniti povsod tam, kjer je smiselno oziroma zadošča že odrez polomljenih vej. Kolikšni bodo stroški sanacije, tre­nutno še ne vemo,“ nam je sporočil Andrej Gril in podal še obvestilo, da Občina Trzin ne bo organizirala posebnega odvoza polomljenih vej in drugega rastja. Zakaj? „Odločitev je bila sprejeta na podlagi že organiziranega spomladanskega zelenega odreza in s tem tudi po­rabe sredstev. Zaradi manjše količine polomljenih vej – snegoloma po količini ne moremo primerjati z žledolomom, ne bomo organizirali posebnega odvoza. Sicer tudi okoliške občine (Domžale, Mengeš, Lju­bljana, Komenda, Vodice, Kamnik …) ne bodo organizirale posebnih zbiranj in odvozov, njihovi občani lahko vejevje oddajo v pristojnih cen­trih za ravnanje z odpadki,“ je še povedal in za konec dodal še nekaj napotkov, kako ravnati v primeru, da imate zaradi snegoloma večjo količino odreza: „Vsi lastniki objektov v Trzinu, ki so vključeni v sistem zbiranja biološko razgradljivih odpadkov (imajo rjavo posodo za od­padke), lahko zeleni odrez – posledice snegoloma, oddajo brezplačno v Centru za ravnanje z odpadki v Dobu pri Domžalah. Prevoz morajo organizirati sami. Tisti, ki v prej omenjeni sistem niso vključeni, lahko odrez zdrobijo oziroma zmulčijo in kompostirajo v lastnem domačem kompostniku. Odrez lahko oddajo tudi na lokacijah zasebnih podjetij, kjer prevzema­jo različne vrste odpadnega lesa.“ . Metka Pravst Igrišče v OIC Na aprilski seji sveta Občine Trzin je občinska svetnica Nuša Repše povedala, da so na otroškem igrišču v OIC občani zaznali potrebo po klopi in novem igralu, preverili smo, ali so na Občini že kaj ukrenili: „V z vezi s klopjo/igralom za zdaj še potekajo postopki prever­janja cen na tr žišču , saj običajno nakup opravimo z nakupom še druge potrebne ur bane opreme v naselju , ki je mogoče potrebna zamenjave zaradi dotrajanosti ali vandalizma ,“ smo iz vedeli od A ndreja Grila iz občinske uprave. . Metka Pravst Občinske novice Dolga pot do optičnega omrežja v Trzinu Pri sodobnih telekomunikacijah je izrednega pomena hiter, nemoten in zanesljiv prenos podatkov, govora in slike. V primerjavi s klasičnim žičnim omrežjem je prav optično omrežje tisto, ki to omogoča. In takšno omrež­je se končno polaga tudi v Trzinu. O tem, kako se je zgodba o optiki pri nas pravzaprav začela, sem se pogovarjala z njenim pobudnikom, univer­zitetnim diplomiranim inženirjem elektrotehnike Mirom Markičem, ki je umirjen in preudaren sogovornik. Pred leti je trzinski podjetnik Miro Markič ugotovil, da mu takratna in­ternetna povezava pri vsakodnevnih video komunikacijah s poslovnimi partnerji v tujini ne zadostuje več, saj je bila prepočasna in ni omogo­čala večjega prenosa podatkov. Začel je raziskovati možnosti za priklop na optično omrežje. Pot ga je najprej vodila na našo Občino, kjer so mu povedali, da Telekom nima načrta za izgradnjo, delno je omrežje sicer vzpostavil Telemach, a ne tam, kjer bi ga podjetnik potreboval. Razložili so mu, da Občina zaradi obstoječih predpisov sama ne more investirati v izgradnjo optičnega omrežja, družbe, ki se s tem ukvarjajo, pa o tem od­ločajo same, zato se morajo pogovarjati neposredni z njimi. Markič se je z vprašanjem o možnosti napeljave optičnega omrežja obrnil na številne operaterje, ki pa bi omrežje gradili le, če bi jim pripeljal vsaj 100 naroč­nikov. Povezal se je tudi s predstavniki Telekoma, a tudi pri njih sprva ni bilo posluha za interese posameznika. Njegovim prizadevanjem sta se kmalu pridružila še Romeo Podlogar in Marjan Klančar, ki je bil nekoč vodja vzdrževanja Telekomovega telekomunikacijskega omrežja, tudi tr­zinskega, in je natančno poznal sistem jaškov v Trzinu, ki bi z manjšo in­vesticijo omogočala pokritost skoraj celotnega Trzina z optičnim omrež­jem. Predstavil jima je torej nekaj, kar bi morali dobro poznati in vedeti tudi pristojni za to področje na Občini Trzin. Markič mi je razložil: »Oba z Marjanom sva elektronika, na podlagi njegovega poznavanja sistema jaškov in telekomunikacijske opremljenosti v Trzinu sva znala približno oceniti, kolikšna bi bila investicija.« Ugotovitve so z ocenjeno izobrazbe­no strukturo prebivalcev Trzina predstavili vodilnim na Telekomu, kjer so izrazili pripravljenost na pogovore o izvedbi projekta s predstavniki ob­čine. Nadaljeval je: «Župan Peter Ložar je takoj, ko smo se obrnili nanj, prepoznal priložnost in se dogovoril za sestanek z vodstvom Telekoma. Ustanovili smo delovno skupino, v kateri smo bili poleg njega in podžu­pana Rada Gladka še Romeo Podlogar, Marjan Klančar in jaz. V obdobju štirih mesecev smo po dveh sestankih z vodstvom Telekoma novembra 2015 dosegli dogovor, da izgradnjo optičnega omrežja v Trzinu uvrstijo v svoj letošnji investicijski načrt.« Kot ste lahko opazili, so z deli začeli že marca, zaključili pa naj bi jih do konca maja. V celoten sistem jaškov starega in novega dela Trzina ter trzinski IOC bodo napeljali sodobna optična vlakna. Ko bo infrastruktura napeljana, bo javno objavljeno, da je omrežje postavljeno. Markič mi je pojasnil, da ga bodo takrat lahko najeli različni operaterji za svoje naročnike, podobno kot pri elektriki ali plinu. Zadovoljno je zaključil: »Iz prvotnega iskanja možnosti povečanja hitrosti komunikacije za lastne potrebe se je situacija razvila tako daleč, da bomo kmalu imeli v Trzinu skoraj vsi možnost priključitve na najsodobnejše hit­ro in kakovostno optično omrežje, ki omogoča izredno kakovost prenosa podatkov, zvoka in slike.« Miro Markič je prepričan, da bi se v naši občini lahko naredilo še več: »V Trzinu živi nadpovprečno veliko število strokovnjakov z vseh možnih področij, ki sicer niso člani občinske uprave, vendar bi lahko v podobnih delovnih skupinah nastopali kot odlični izvedenci in pogajalci. Če bi jim Občina dala jasen signal, da so dobrodošli v takšnem načinu sodelovanja, bi se verjetno skupaj dalo premakniti več, kot je to sposobna občinska uprava sama.“ . Tanja Jankovič Občinske novice Kolesarjenje skozi Trzin je po novem enostavnejše, a iz ljubljanske smeri kolesarji še vedno zbegani O d začetka pomladi je trzinska občina bogatejša za usmerjeval­ne table, ki kolesarjem lajšajo pot po našem kraju in skozenj. V povezavi s tem projektom smo se obrnili na občinsko upravo za pojasnila. Na naša vprašanja je odgovarjal Andrej Gril, Sida Valentinčič pa je podala podrobnejša pojasnila o projektu Gremo na pot. Usmerjevalne table so postavljene po Trzinu in omogočajo kolesarjem lažjo orientacijo po naši občini, je pa največja te­žava za kolesarje na poti iz Ljubljane proti Trzinu v Črnučah, kjer je kolesarska pot zelo slabo označena, vijuga ob glavni cesti iz ene na drugo stran proti OIC … Ste morda že navezali stike z ljubljansko občino, da bi v tem primeru postavili us­merjevalne table, ki bi kolesarje usmerjale proti občini Trzin, oziroma – kako boste v prihodnje reševali to problematiko? Z Mestno občino Ljubljana sodelujemo v Regionalni razvojni agenciji (RRA) Ljubljanske urbane regije (LUR) v projektu Vzpostavitev tras kole­sarskih poti. Glede usmerjevalnih tabel smo le-te postavili na območju Trzina za Ljubljano, Domžale in Kamnik. Usmerjevalne table zunaj obči­ne Trzin niso v naši pristojnosti. Kdaj namerava MOL postaviti tovrstne usmerjevalne table, ki niso del projekta, pa nimamo podatkov. Gremo na pot – spletni portal za kolesarje, pohodnike in tekače V okviru Ljubljanske urbane regije, kamor spada tudi občina Tr­zin, stoji spletni portal Gremo na pot (www.gremonapot.si), ki pod svojim okriljem združuje kar tri spletne portale: kolesarske­ga, pohodniškega in tekaškega. Na kolesarskem portalu je opisana trzinska kolesarska pot (ht t p: //w w w. gremonapot .si/ kolesarst vo/podrobnosti-t r a se. aspx?routeID=66), nekaj drugih kolesarskih poti pa vključuje pot skozi naš kraj. Sida Valentinčič, višja svetovalka župana za oko­lje in prostor, nam je pojasnila, kdo je pripravil zgoraj omenjeno kolesarsko pot po našem kraju in ali ima Občina morda v načrtu, da bi v povezavi s tem portalom pripravila še kakšno pot, ki vodi po Trzinu in ne samo skozenj. „Občina Trzin je sodelovala pri soustvarjanju vsebin portala Gremo na pot v okviru operacije »Portal neprometnih vsebin«, ki je bila ena izmed prioritetnih operacij Ljubljanske urbane regije za obdobje 2010-2012. Nosilka operacije RRA LUR je uspešno kandidirala na Javnem pozivu za predložitev vlog za sofinanci­ranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni ra­zvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij« Operativnega programa krepitve regionalnih razvojnih potencialov 2007-2013 za obdobje 2010-2012«. Po odobritvi sredstev za operacijo so se aktivnosti začele izvajati leta 2011. V projektu je sodelova­lo osem občin Ljubljanske urbane regije, in sicer: poleg Občine Trzin še Domžale, Mengeš, Grosuplje, Mestna občina Ljubljana, Medvode, Moravče in Občina Škofljica. Projekt Portal neprome­tnih vsebin je pomenil vzpostavitev in informacijsko podporo re­gionalni mreži tematskih poti, ki povezujejo naravne in kulturne znamenitosti ter turistične storitve,“ nam je pojasnila podrob­nosti in podala odgovor na vprašanji. „Trase kolesarskih, poho­dniških in tekaških poti so pripravile občine, pred vključitvijo na portal pa so jih na terenu preverili strokovni sodelavci oziroma zunanji izvajalci (LUZ, d. d.), ki so sodelovali pri ustvarjanju vsebin portala. Projekt je bil zaključen konec leta 2013. V nadaljevanju je bilo s strani RRA LUR zagotovljeno potrebno administriranje in ažuriranje portala Gremo na pot. Vključitev novih tras na regi­onalnem nivoju trenutno ni predvidena. Da bi zagotovili trajnost in aktualnost portala, bi se bilo treba o nadaljnjih aktivnostih dogovoriti z vsemi sodelujočimi,“ je pojasnila Valentinčičeva. Kdo je pripravil projekt (koliko tabel bo postavljenih, kje toč­no bodo stale in po kakšnih predpisih), koliko časa je trajala izdelava projekta in kdo ga je na koncu izvedel? Celoten projekt je osnovan na Portalu neprometnih vsebin RRA LUR »Gremo na pot«. Poleg osnovne mreže usmerjevalnih tabel, teh je 30, bodo predvidoma postavljene še tri info točke na vstopih v naselje Tr­zin, in sicer v zahodnem delu naselja v OIC Trzin, na vzhodnem delu naselja na Ljubljanski cesti, odcep za Kmetičevo ulico, ter severnem delu naselja na zaključku ceste Za hribom, to je pri jabelskih blokih. Na info tablah bosta predstavljeni dve kolesarski poti: Žejni volk, št. 4, in Trzinska kolesarska pot, št. 11, ki sta sicer vidni tudi na spletnem por­talu www.gremonapot.si. Usmerjevalne table so postavljene v vseh kri­žiščih, kjer je možnost, da bi kolesar zgrešil potek poti. Postavitev tabel je usklajena s predpisom, ki ureja prometno signalizacijo na cestah, to je s Pravilnikom o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah. Koliko sredstev je bilo namenjenih za postavitev usmerjeval­nih tabel za kolesarje iz proračuna Občine Trzin za celoten projekt in koliko za posamezne segmente – pripravo projekta in njegovo izvedbo? Za dosedanjo vzpostavitev usmerjevalnih tabel je bilo porabljenih 2.904 evrov brez DDV. Za vzpostavitev tabel info točk smo trenutno še v fazi zbiranja ponudb, zato ne moremo podati natančne številke predvidene porabe sredstev. . Metka Pravst V našem kraju Polnoleten tek Petra Levca P redzadnjo aprilsko soboto, 23., še pred nedavnim mrazom in sneženjem, se je v Trzinu odvijal tradicionalni športni dogodek Tek Petra Levca. Letos se organizatorji iz Športnega društva Trzin lahko pohvalijo ne le z rekordno udeležbo, temveč tudi s po­ vezovalno usmerjenostjo letošnjega teka, saj se je Trzin pridružil seriji tekov pod imenom Gorenjska, moj planet. S prisostvovanjem na vseh tekih pod tem imenom je tekač prisoten v Trzinu in še na šestih drugih tekaških tekmovanjih, kar vsekakor ni mačji kašelj. Pridružitev seriji tekov pomeni tudi večjo medijsko pokritost posa­ meznega teka. Rekreativni špor tniki tako lahko spremljajo dogodke tudi na skupni spletni strani www.gorenjska-mojplanet.si. Ob 10. uri so tek, kot je že v navadi, začeli tekači s kužki na 5-ki­ lometrski progi, in sicer od starta, ki je bil za vse kategorije pred Centrom Ivana Hribarja, do gradu Jable, od tam skozi gozd, mimo kamnoloma ter cerkve nazaj do startne točke. Tekačev s psi je bilo 18. Na vrsti je bil družinski kilometer, ko so tekli predšolski otroci in otroci prve triade s starši. Nekaj staršev je teklo tudi z vozički. Za njimi so tekli še otroci druge in tretje triade. Prav vsi otroci-tekači so si prislužili medaljo. Obe opisani kategoriji sta bili dobra popot­nica za tek na 5 in 10 kilometrov s startom ob 11. uri. »Skupinskega starta se je udeležilo 141 tekačev, od tega 95 z izzivom daljše razdalje. Proga je tako kot lani potekala mimo gradu Jable in naprej desno proti spodnjem Dobenu, kjer se je dvignila še do makadamske poti Rašica – Mengeška koča. Po omenjeni poti se je proga spustila do mengeškega ribnika, nato pa se je mimo lovske koče, grajske cerkve, kamnoloma in Osnovne šole Trzin vrni­la na cilj. Na teku so zopet nastopili nekateri vrhunski tekači, ki so postavili vrhunske rezultate,« je povedal Nejc Florjanc, predsednik Športnega društva Trzin. Po tekaškem delu prireditve so organizirali tudi zabavni del, kjer so potekale otroške delavnice, poskrbljeno je bilo za jedačo, pijačo in glasbo, ki je donela iz instrumentov in glasov skupine D’Plagiators. Vzdušje je bilo že pred tekom enkratno, na koncu pa so bili vsi udele­ženci teka veseli svežega sadja in kosila. Medalje, pokale in nagrade sta podeljevala župan Peter Ložar in podžupan Rado Gladek v druž­bi generalnega sponzorja Arbo ter vrhunskega športnika, domačina Jošta Zakrajška. Odlično izpeljan tekaški dogodek je tako napolnil 18 let, upamo, da bo prihodnje leto spet tako dobro organiziran. Za konec je Florjanc še povedal: »Organizatorji smo letos namenili še več pozornosti podrobnostim, ki smo jih pretekla leta izpeljali neko­liko slabše. Več je bilo povezovanja in vlaganja v promocijo, še več je bilo predpriprav. Rezultat vsega skupaj je bila zelo dobro organi­zirana tekaška prireditev, ki je potekala gladko, brez večjih zapletov, kar pa je najpomembneje, so zadovoljni udeleženci. Torej čestitke in zahvala organizatorjem, tekačem, sponzorjem in donatorjem. Po­sebna zahvala gre vsem prostovoljcem, članom športnega in turi­stičnega društva ter gasilcem, ki so pomagali pri zapori cest.« Nato je povabil na tek prihodnje leto. . Brigita Ložar Rezultate tekov si lahko ogledate na spletni strani www.gorenjska-mojplanet.si v rubriki “Rezultati” s klikom na leto “2016”. V našem kraju Florijanov sejem z bogatim programom in rekordnim številom stojničarjev Že sedemnajsto leto zapored je v našem kraju potekal Florijanov sejem, ki ga je 7. in 8. maja orga­niziralo Turistično društvo Kanja Trzin pod pokrovi­teljstvom Občine Trzin. Dogajanje na igrišču osnovne šole je že v petek, 6. maja, z gasilsko veselico odprlo Prostovoljno gasilsko društvo Trzin, ki letos praznuje 110-letnico delovanja. P etkov večer na novo osvetljenem igrišču OŠ Trzin je minil v znamenju dobro obiskane gasilske veselice, kjer je vse zbrane zabavala glasbena skupina Donačka. Pester program, ki ga je pripravilo domače turistično društvo, je bogato zapolnil dva sejemska dneva – soboto in nedeljo. Ob pestri ponudbi stojničarjev, ki jih je bilo 88, kar je glede na pretekla leta rekordno število, in številnih spremlje­valnih dejavnostih domačih društev, zavodov in drugih organizacij, so se najmlajši obiskovalci prireditve najbolj razveselili zabaviščnega parka, ki so ga postavili za prireditvenim šotorom. „Novosti letošnje­ga Florijanovega sejma so bile poleg otroškega zabavišča še Anina zvezdica, kjer so zbirali hrano. Pridružila se nam je tudi organizacija SVIT, ki je z modelom napihljivega črevesja ozaveščala o preventivnih pregledih črevesja in posledično temu pravočasnemu odkrivanju raka na črevesju, omenila pa bi rada tudi sodelovanje EuropaDonne, ki se ukvarja s preventivnimi pregledi dojk in posledicami raka na dojkah,“ je povedala Klavdija Tretjak, ena od organizatork dogodka, in pouda­rila, da je bilo kar nekaj stojnic namenjenih ozaveščanju prebivalstva. Obiskovalci so lahko stavili tudi na svojo srečo pri bogatem srečelovu. „Glede srečelova smo dobili same pohvale, češ da še nikoli ni bilo tako bogatih nagrad. Hvala vsem donatorjem, ki so nam ta srečelov tudi omogočili,“ se je še zahvalila Tretjakova, ki je skupaj z ostalimi člani TD Kanja Trzin skrbela, da je dogajanje potekalo po načrtih. Živahno sobotno dopoldne je minilo ob nastopih pevskega zbora DU Žerjavčki, Glasbene šole Lartko in trzinskega vrtca ter s ponovitvijo zaključne točke proslave ob 30-letnici Osnovne šole Trzin, ki so jo za­radi velikega števila nastopajočih izvedli kar sredi igrišča. Na glavnem odru so nastopili tudi otroci Zavoda Gradimo prijateljstvo, ki je na svo­jem razstavnem prostoru poskrbel za vodene ustvarjalne delavnice, in tolkalna skupina GŠ Domžale ‘Čistilni servis’, ki je počistila oder in z zvoki tudi marsikatero uho. Ko se je sobota prevesila v popoldan, so sledile predstavitve športnih dejavnosti Plesne šole Miki, Karate kluba Sankukai, ritmičnih gimnastičark iz Bleščice in Kotalkarskega kluba Pirueta, predstavila se je tudi SHOW skupina iz KUD Trzin, na odru so zaplesale Country mačke, sledil pa je še nastop glasbene skupine The Eccentrics. Zabava z glasbeno skupino Dežur je bila sicer bolj slabo obiskana, je bilo pa zato toliko bolj pestro na Florijanovo nedeljo, ki se je začela s cirkuško predstavo. Strelsko društvo Trzin je za vse obisko­valce postavilo montažno strelišče s padajočimi tarčami, predstavil pa se je tudi Orientacijski klub Trzin. Okrog poldneva ste bili lahko priča sprevodu trzinskih gasilcev, ki so se na dan zavetnikov gasilcev udeležili tradicionalne gasilske maše, nato so slavnostno položili temeljni kamen za gradnjo novega gasil­skega doma, spremljala pa jih je Mengeška godba. Sledil je najbolj slasten dogodek na prizorišču dogajanja Florjanovega sejma – degu­stacija potice velikanke, ki so jo ob zvokih Mengeške godbe slavnostno prinesli domači folkloristi, okusili pa so jo lahko prav vsi obiskovalci, dolga je bila namreč pet metrov. Sledili so še folklorni nastopi in na­stop Mare in Ljudskih pevk, simpatična Mara je občinstvo dodobra nasmejala s svojimi življenjskimi modrostmi, med obiskovalce pa so se malce kasneje zapeljali tudi na starodobnih kolesih. Čeprav so številni držali pesti, da bi vreme zdržalo, je nedeljsko po­poldne zaznamovala nenadna sprememba na nebu, zaradi katere je odpadlo iskanje Hribarjevega cekina. Kljub napovedanemu nastopu pevskega zbora Sonček se je sonce skrilo, nevihtni oblaki pa so zelo na hitro pregnali stojničarje. Obiskovalci so zavetje pred nevihto našli pod šotorom, kjer se je kljub dežnim kapljam nadaljevala zabava z ansamblom Takle mamo, dokler ponovno izza oblakov ni posvetilo sonce, ki je pospremilo zaključek izredno bogatega in obiska vrednega dogodka v Trzinu. Ob zaključku dogodka smo organizatorje povprašali še o vtisih: „Obi­skanost je bila v soboto sicer malo manjša, saj so v okoliških krajih pote­kale številne prireditve, kot sta Pot ob žici in Tek trojk. Je bilo pa v nedeljo veliko obiskovalcev, kajti glas o naši potici seže v deveto vas. Kljub vsemu smo zelo zadovoljni z obiskanostjo sejma. Obiskovalci so dogajanje in pestrost stojničnih ponudb zelo pohvalili, sami smo pa tudi zelo zadovolj­ni, da smo uspešno pod streho spravili že 17. sejem,“ so nam sporočili in izjavo zaključili z zahvalo: „Zahvalili bi se radi vsem obiskovalcem, stojni­čarjem, nastopajočim, donatorjem in vsem, ki so ponudili svojo roko za pomoč pri organizaciji tega dogodka.“ . Metka Pravst Zanimiv prispevek o Florijanovi nedelji v Trzinu s poudarkom na praznovanju 110-letnice PGD Trzin, ki ga je za RTV Sloveni­ja pripravil Miro Štebe, si lahko ogledate na povezavi: http:// www.rtvslo.si/lokalne-novice/zivahna-florjanova-nede­lja-v-trzinu-kjer-ni-manjkala-potica-velikanka/392525. Foto: Miro Štebe Sponzorji – Donatorji OBČINA TRZIN MARKO RAVNIK AR, TISKARNA DOMŽALE PETRE ŠOTORI, ŽALEC FRANCI FLORJANČIČ, TRZIN AKTIVA SKUPINA, TRZIN OSNOVNA ŠOLA TRZIN ANNI, D. O. O., TRZIN AS AVTOCENTER DOMŽALE, TRZIN CVETLIČARNA MARJETA, MENGEŠ ZAVAROVALNIŠTVO PRELC, S. P., TRZIN ML ADINSK A KNJIGA, DOMŽALE BENCINSKI SERVIS PETROL, TRZIN KALCER, D. O. O., TRZIN BISTRO MOJCA , TRZIN TELMA, D. O. O., TRZIN SIKA, D. O. O., TRZIN SIMPS, D. O. O., TRZIN MESO KAMNIK, KAMNIK KIMI, D. O. O., TRZIN MLEK ARNA CELEA, D. O. O. PANTARHEI STUDIO KOZMETIK A POLONA NEKTAR NATURA OLD LONDON PUB AV TOSERVIS TAVČ AR SOFTNET, D. O. O. OMREŽJE, D. O. O. ZIP - BAZA Z&Z, D. O. O. PLASTIK A REPOVŠ, S. P. FEGO, D. O. O. KLIK A, D. O. O. PEKARNA PEČJAK, D. O. O. DRIVE CAFFE HELPY, D. O. O. RIVAL TRADE, D. O. O. PRESNICA , D. O. O. SADJE IN ZELENJAVA FRUTAS KOZMETIČNI SALON NIA, TRZIN PICERIJA OLIVIJA, TRZIN CAFE MOTORINO, TRZIN PEKARNA SL AŠČIČARNA JURČEK, DEPAL A VAS G4 PRINT, PATRICIJA GREGORIČ, S. P. SPC ŠKODA ŠKERJANEC VICTA, D. O. O. SADJARSTVO-VRTNARST VO CVETLIČARNA, TRZIN TERME SNOVIK DIFAR GOSTILNA NAROBE TISKARNA DOMŽALE V našem kraju Foto: Tanja Jankovič Foto: Tanja Jankovič Kraljevska vrtnina – beluši Koncert glasbene šole Lartko V Dvorani Marjance Ručigaj so se 19. aprila predstavili učenci Glas­bene šole Lartko in občinstvu priredili čudovit glasbeni večer. V uvodnem delu koncerta orkestra, zbora in solistov Glasbene šole Lartko so mladi člani zaigrali nekaj znanih melodij in s svojim nasto­pom izjemno navdušili polno dvorano poslušalcev. Začeli so z udarno naslovno skladbo priljubljene fantazijske televizijske serije Igra pres­tolov, se z Vivaldijevimi Štirimi letnimi časi sprehodili skozi jesen, zimo, pomlad in poletje in zaključili s skladbo iz filma Pirati s Karibov. V nas­lednjih točkah se jim je pridružilo pet solistov in zborček otrok, ki so popolnoma zapolnili mali oder. Ob spremljavi orkestra so solisti odpeli Lion sleeps tonight, You’re the one that I want ter avtorsko Lučke in bučke, za njimi je svoje znanje predstavil še zbor najmlajših. V Venčku slovenskih filmskih so zapeli vsem dobro znane skladbice: Kekčeva pesem, Sreča na vrvici in Piki, moj prijatelj. Za zaključek so solistke Zala, Anja in Teja ob spremljavi orkestra skupaj z zborom odpele pri­redbo dveh pesmi, v kateri se srečata Argentinec Piazzolla in Slovenec Avsenik, oba skladatelja in harmonikarja, potem so nastopajoči oder prepustili posameznim izvajalcem. V naslednji uri so obiskovalci pris­luhnili dvema pevskima nastopoma in skladbam, ki so jih učenci igrali na klavir, harmoniko, violino, kitaro, saksofon, flavto in trobento. Kon­cert so zaključili učitelji in učiteljice glasbene šole, ki so skupaj vsak na svoj instrument zaigrali Bossa Mix, pela pa je ustanoviteljica in direk­torica šole Renata Smolnikar. Medtem ko se je oder dlje časa polnil ali praznil, sta mlada solista Maks in Jaka predstavila delovanje glasbene šole in nekaj vidnejših uspehov in nastopov Lartkovih učencev. Zakaj večkrat letno organizirajo koncerte, mi je razložila Renata Smolnikar: »Otroke spodbujamo, da čim večkrat nastopajo, saj s tem krepijo svo­jo samozavest in pridobijo dobre izkušnje. Vsak učenec nastopi pred občinstvom vsaj trikrat letno.« Koncerta, kjer so večino poslušalcev predstavljali starši mladih glasbenih umetnikov, se je udeležil tudi žu­pan Peter Ložar. . Tanja Jankovič Ljubitelji belušev (špargljev) so se kljub dežju zbrali na vrtu OŠ Trzin, kjer je društvo Florijan 9. aprila organiziralo delavnico Sajenje in go­jenje špargljev. Vodil jo je inženir agronomije Iztok Vidic iz podjetja Aspega, ki se že več kot 20 let ukvarja z gojenjem in pridelavo be­lušev v Sloveniji. Obiskovalcem je najprej predstavil beluše, njihovo sajenje, gojenje in oskrbo, potem pa na šolskem vrtu še pokazal, kako pravilno posadimo to kraljevsko vrtnino, ki izvira iz zahodne Azije, poznali in uživali pa so jo že Grki in Rimljani. Nekoč je bila cena belušev tako visoka, da so bili le na mizah kraljev in premožne aristokracije, od takrat njen vzdevek – kraljevska vrtnina. Beluši so trajnica, ki zraste do dva metra visoko, njena življenjska doba pa ob trganju poganjkov traja do 15 let. Mlade poganjke pobi­ramo, odvisno od starosti sadike, od sredine aprila do sredine juni­ja, potem jih nekaj pustimo, da se razvijejo nadzemni deli rastline. Takrat beluši nabirajo vodo in hranila, ju pretvorijo v zalogo, ki jo za poganjke naslednjega leta skladiščijo v koreninah. Če imajo v tem obdobju dovolj vlage in hrane, bo drugo leto pridelek dober, drugače bo slabši, je poudaril strokovnjak. Zgodaj spomladi lahko na rastlino nasujemo zemljo in kasneje iz nje pobiramo »obeljene šparglje ali beluše«, sicer trgamo »zelene šparglje«, ki imajo bolj izrazit okus. Poleg navadnih v Sloveniji rastejo še divji, obmorski in lasasti beluši. Za rast potrebujejo sončno in zračno lego ter dovolj vode, ven­dar jih obilno zalijemo le v izjemno sušnih poletjih. Zemlja mora biti kvalitetna, globoko obdelana in odcedna, ker imajo beluši korenine zelo globoko. Mlade sadike sadimo na globini 15 cm spomladi, ko se zemlja ogreje na 12 stopinj C. Pokrijemo jih z 10 cm zemlje, v jeseni pa jih popolnoma zasujemo. Takrat jih tudi pognojimo z uležanim hlevskim gnojem, ki ga plitvo vdelamo v tla, in jim dodamo mine­ralna gnojila. Mladi poganjki belušev, še posebej divji, so bogat vir vitaminov, mi­neralov in vlaknin. Zaradi nizke vsebnosti ogljikovih hidratov in maščob so zelo primerni za dietno prehrano. So diuretik, pospešujejo nastaja­nje veznega tkiva, spodbujajo prebavo, blagodejno delujejo na ledvice ... Zato spomladi le uživajte to zdravilno vrtnino in si z njeno pomočjo prečistite sečila. A pozor, belušev se izogibajte vsi s protinom, obolenji sečil in težavami z ledvičnimi kamni. . Tanja Jankovič V našem kraju Na dan Zemlje posadili kosteničevje Trzinska Občina je 22. aprila, ko praznujemo svetovni dan Zemlje, obeležila ta mednarodni praznik našega planeta pred Jefačnikovo domačijo, kjer so po naročilu posadili živo mejo, ki bo čez čas Jemče­vo cesto ločila od zelenice pred to pomembno trzinsko hišo kulture. Še preden so se dogodka udeležili otroci Vrtca Trzin iz enote Palči­ca, sta vrtnarja Andraž in Luka iz Arboretuma Volčji Potok zasadila 20 grmičkov Lonicere, štiri sadike pa sta prepustila podžupanu Radu Gladku, ki si je zaradi službene zadržanosti župana nadel rokavice in poprijel za lopato. Otroci iz skupin Ptički in Sovice, ki se tistega dne niso udeležili organiziranega tečaja rolanja, so budno opazovali, kako se sadi grmičevje, med tem pa za lepšo rast ob spremljavi ki­tare zapeli nekaj otroških pesmic. Na koncu je prav vsak med njimi dobil priložnost grmičevje še zaliti z vodo. Nato pa je sledila zaslu­žena nagrada za trud – sladkanje s piškoti, jabolki in sokom. Ob koncu se je dogajanju pridružil tudi župan Peter Ložar in otroci so mu, preden so odšli na ogled Jefačnikove domačije, zapeli pesmico Naša četica koraka. Ko so se najmlajši obiskovalci dogodka poslovili in odšli novim dogodivščinam naproti, smo od župana izvedeli, da se za letošnjo jesen načrtuje zasaditev drevoreda na Mlakarjevi ulici pri vrtčevskem parkirišču. . Metka Pravst Razstava v CIH: Tudi peš se daleč pride V sredo, 4. maja, so v Centru Ivana Hribarja odprli razstavo z naslo-nagnetli celo na stopnišče in zasedli vsa prosta mesta ob ograjah, vom Tudi peš se daleč pride, ki so jo v okviru projekta ‘Z igro do prvih da bi kar najbolje videli svojega nastopajočega otroka. Prvi so na­turističnih korakov’ pripravili otroci in vzgojiteljice trzinskega vrtca stopili otroci iz skupine Lisičke, ki so zaplesali na ljudsko pesem Peri­iz enot Palčica in Žabica, ki so v letošnjem šolskem letu opazovali čice izvajalke Alenke Kolman, sledil je pevski nastop otrok iz skupine spremembe v svojem okolju v vseh letnih časih, v okviru projekta Veverice, ki so zapeli pesem Lenčke Kupper Enkrat je bil en škrat. obiskali številne trzinske znamenitosti in na koncu prišli do spozna-Otroci iz skupine Čmrlji so se za nastop spremenili v poskočne žabi­nja, da se peš daleč pride. ce in zaplesali ples Žabice izvajalke Romane Kranjčan. Kot zadnji pa Malo pred 17. uro se je v CIH začela zgrinjati množica otrok in so navdušili otroci iz skupine Pikapolonice, ki so nastopili s Plesnim staršev ter babic in dedkov, ki so prišli na odprtje razstave tudi za-vlakom. Med plesanjem avstrijskega valčka, češke polke, ruskega radi nastopov svojih otrok. Prireditev, ki jo je povezovala vzgojiteljica kazačoka in rokenrola so si zaslužili več aplavzov, obiskovalcem pa Manica Brečko Verbovšek, so s svojimi nastopi začinili nasmejani priklicali na lica široke nasmehe, ki so jih spremljali v uradno odprtje in razigrani otroci različnih starostnih skupin, obiskovalci pa so se razstave, ki je bila na ogled do 17. maja. . Metka Pravst Foto: Toma ž Pevc Foto: Arhiv PD Onger Trzin Planinske novičke Nekdanji nemški kancler Konrad Adenauer je nekoč dejal: “Oziranje v preteklost ima smisel le tedaj, če služi prihodnosti.” Res se je vredno občasno ozreti tudi malce v preteklost, razmišljati, kako še bolje delati v prihodnosti in seveda ohraniti spomine na naše aktivnosti, saj smo se planinci v Odsevu zadnjič oglasili novembra lani. Medtem smo se­veda delali s polno paro naprej … Najpomembnejši zimski dogodek mladinskega odseka je bilo četrto zimovanje mladih planincev na Veliki planini, kjer je nadobudne pla­nince in njihove vodnike gostil Črnuški dom. Otroci so spoznali zimsko planinsko opremo, se učili rokovanja z njo in poleg tega seveda neiz­merno uživali v raznih nalogah in igrah. Bili smo aktivni tudi na področju planinske orientacije. V soboto, 9. aprila 2016, so tri ekipe tekmovale v Preserju pod Krimom, ki je bila tudi zadnja tekma v Gorenjsko-dolenjski ligi pred državnim tekmovanjem. Obriti orli so med starejšimi osnovnošolci zasedli prvo mesto, Bose koze so bile med srednješolci druge, študentska ekipa Hrčki pa tretji. Organizirali smo več predavanj. 5. januarja nas je Miha Pavšek povabil na turški severovzhod (o predavanju ste že lahko prebrali prispevek v Odsevu). 24. februarja letos nas je obiskal legendarni vodja himalajskih odprav, alpinist, gorski reševalec in pisatelj Tone Škarja. Po šestih de­setletjih ukvarjanja z alpinizmom (z njim se ukvarja od leta 1956!) ima mož res veliko povedati. Tudi kup življenjskih resnic, ki jih je z obiskovalci delil v sproščenem pogovoru po predavanju. In kar je presenetilo marsi­koga v dvorani: Ne, ni mu žal, da zdaj, na stara leta, hribi postajajo vse “višji”. On je svojo nalogo opravil in lahko mirno pogleda nazaj. 23. marca nas je obiskala Manca Čujež, piarovka Planinske zveze Slovenije, sicer pa vodnica PZS, svetovna popotnica in novinarka s Kozjanskega. Lansko jesen je obiskala v potresu zelo poškodovani del Nepala. Stiska revnih domačinov ji je segla globoko v srce. Letos obi­skuje slovenske kraje in zbira pomoč zanje. Žal obisk v Trzinu ni bil tak, kot smo pričakovali. Ampak vedno nasmejana Manca ni bila slabe volje. Tudi majhni kamni so deli velikih stavb … Na področju varstva narave nismo sedeli križem rok. Načelnica od­seka je bila dejavna pri pripravi izleta v Krakovski gozd (v okviru med­društvenega odbora kamniškobistriškega območja). Kljub temu da se je občina Trzin letos odločila, da spomladanske či­stilne akcije ne bo, in smo to odločitev z razumevanjem sprejeli, jo je društvo vseeno pripravilo. Tako kratko, majhno, z nekaj udeleženci (med katerimi so prevladovali osnovnošolci). Konec koncev je planinska čistil­na akcija tradicija, iz katere je tudi zrasla vseobčinska čistilna akcija. In otroke je pri takih dejavnostih treba stalno spodbujati. V dveh urah smo pregledali območje od športnega parka, mimo Gvajška do Frnihtovega bajerja. Nabrali smo eno vrečo smeti (se pravi – nekaj je pa le bilo). Da ne omenjamo kupa lani “pozabljenih” populjenih invazivk … Planinski izleti, športno plezanje, markacisti … vse teče po ustaljenih tir­nicah. Veseli smo, da se je začela odvijati zgodba novega trzinskega gasil­skega doma, kjer bomo svoj prostor pod soncem našli tudi trzinski planinci. Za konec pa še vabilo osnovnošolcem na 30. mladinski planinski tabor, ki bo letos v Koprivni v bližini Črne na Koroškem od 16. do 24. julija. Prijavnica je na voljo na spletni strani društva (www.onger.org). Seveda ste vabljeni, da pobrskate po straneh društva. Se zna zgoditi, da zveste še kakšno novico več … . Dimež Krasno na Krasu Člani društva Trzin je naš dom so tudi letos organizirali izlet na Kras. 16. aprila so izkoristili sončno pomladno soboto in se skupaj s čla­ni kolesarskega društva Felixi z avtobusom odpeljali v kraško vasico Avber, od koder seže lep razgled na Kras in okolico. Tam so se razpo­redili med pohodnike in dve skupini kolesarjev, katerim je kolesa tudi tokrat pripeljal Valentin Kolenc. Pohodniki so se odpravili po romarski Jakobovi poti, ki je označena z rumenimi školjkami, do Tomaja in na­zaj, občudovali kraško naravo ter ob sprehodu skozi gozd prisluhnili petju kukavice, omamljal jih je tudi vonj dišečih šmarnic. Večja skupina kolesarjev je vrtela pedala proti Štanjelu, manjša skupina bolj izkuše­nih kolesarjev pa se je odpravila na daljšo krožno pot, ki jih je vodila proti Sežani, Dutovljam in nazaj preko Kobdilja do Avbra. Ko so se na turistični kmetiji Francinovi vsi zopet združili, so se v prijetni družbi okrepčali, nekaj časa klepetali in se proti večeru z lepimi spomini na prijetno druženje vrnili domov. . Tanja Jankovič Prvomajski pohod Tradicionalnega pr vomajskega pohoda na Rašico, ki ga vsako leto organizirata društvo Trzin je naš dom in Smučarsko društvo Trzin, se je kljub dežju, ki je umirjeno padal že od jutranjih ur, udeležilo skoraj dva ducata pohodnikov. Po krepčilnem golažu, za katerega je tudi tokrat poskrbel Jani Trojanšek , so se pohodniki, opremljeni z dežniki, pelerinami in palicami, okoli 10. ure odpravili proti Dobenu. Nekateri so se sprehodili do Loke in nazaj, drugi so se obrnili na Dobenu pri Ručigaju, tretji malo višje pri Dobenskem hramu, nekaj najbolj trdoživih pa je le osvojilo Rašico. Ob vrnitvi je premoče­ne udeležence ogrela topla smučarska brunarica, kuharja Jani in Zoran pa sta poskrbela za njihove opešane moči in prazne želod­ce. Izkazale so se tudi nekatere članice društva, ki so poskrbele za sladki del, in zabavno druženje se je tudi ob plesnem vrtenju »obloženih« nog, zabavnih zgodbicah ter šalah nadaljevalo vse do poznih popoldanskih ur. . Tanja Jankovič Aprilsko spremenljive pohodniške aktivnosti Prvi torek v aprilu smo se pohodniki Društva upokojencev Žerjavčki Trzin odpravili na 1107 metrov visok Krim. Hrib je znan predvsem po TV in radijskih oddajnikih. Z njega je prelep razgled na Ljubljansko kotlino. Na vrh pelje tudi zelo dobro urejena makadamska cesta, ki je v vseh dneh leta oblegana s kolesarskimi navdušenci. Ob poti smo nekateri vonjali, drugi pa nabirali čemaž, ki ga je v teh gozdovih res v obilju. Pri koči sta nam Majda in Bojan pripravila pravo presenečenje, saj sta iz nahrbtnika potegnila velik orehov šarkelj. Pot navzdol je minila v sproščenem klepetu. Preden smo se razšli, smo se ustavili še v Rakitni ob jezeru. Nekaterim med nami ni všeč, da je tu zrasel hotel, drugi pogrešamo staro domač­nost, enotni pa smo si bili v tem, da imamo prelepo Slovenijo in da jo moramo še veliko prehoditi. Na povabilo Društva upokojencev Komenda se nas je drugo aprilsko soboto enajst trzinskih upokojencev odpravilo na srečanje pri mlinčkih. Iz Trzina smo se s kolesi odpeljali po asfaltnih cestah skozi Loko, Mengeš in Topole v Suhadole. Tam smo zavili v gozd in se peljali po makadam­ski cesti v smeri Bukovice pri Vodicah, vseskozi smo sledili smerokazom »mlinčki«. Pri potoku, imenovanem Mrzli studenec, je manjši prostor za V našem kraju piknike, na potoku pa osemdeset delujočih mlinčkov. Srečanja so se ude­ležili upokojenci iz bližnje okolice, ki se jih pogosto udeležujemo, letos pa so prvič prišli tudi upokojenci iz Smlednika. Po prijetnem druženju, zaužiti hrani in pijači smo se Trzinci odpeljali do Bukovice pri Vodicah, od tu v Utik, skozi Koseze, mimo Šinkovega Turna v Mengeš. Kolesarski krog smo zaključili v Trzinu, sklenili smo tudi, da jeseni na kostanjevem pikniku pri mlinčkih ne bomo manjkali. Tudi naslednjo aprilsko soboto smo bili upokojenci, ki smo navdušeni pohodniki, aktivni, saj smo na povabilo Športnega društva Trzin prosto­voljno nudili pomoč pri organizaciji 10-kilometrskega teka. Tomaž, Fran­ci, Jože, Srečko, Vera, Zinka, Lenčka – organizator še računa na vas! Zadnjo nedeljo v aprilu pa smo se odpravili na Bloke na tradicionalni 19-kilometrski pohod, imenovan Krpanov pohod. Start in cilj poti sta v kraju Volčje oziroma pri Bloškem jezeru. Pohod je primeren za staro in mlado, saj pot poteka na nadmorski višini od 700 do 800 metrov. Na poti, ki je speljana po travnikih in gozdovih mimo lepo urejenih kmetij, skozi vasi Sv. Duh, Škrabče, Ravnik, Gradiško, Zavrh, Zales, Bočkovo, Sv. Trojica se je mogoče ustaviti tudi na kraju, za katerega pravijo, da je na njem stala domačija Martina Krpana. Na Krpanovem pohodu si je mogoče ogledati cerkev sv. Urha in sv. Volbenka, Bočkovo žago in mlin, sušilnico sadja, star vodnjak oziroma po bloško b’č, pa Krpanovo klop, kjer je sedel s svojimi ljubicami, pa še in še. Izjemna gostoljubnost, ki jo na ta dan pokažejo domačini, se zrcali v vseh vrstah medenjakov, potic, flancatov, medic in žganja; vse je namenjeno pohodnikom. Na cilju vsak pohodnik dobi še sol Martina Krpana in se okrepča z bloško enolončnico (krompir, koleraba, fižol in klobasa). Seveda pa Krpanov pohod ne bi bil »ta prav«, če na njem ne bi imeli priložnosti spoznati tudi pravega pravcatega Martina Krpana, ki nas je seveda pričakal s svojo zvesto kobilico (na fotografiji). Dež smo »gor držali«: Tomaž, Zinka, Vera, Majda, Simona, Bojan, Mija. Čestitke pa vsem, ki ste z nami držali korak in pot prehodili prvič: Bravo, Lenči, Mili in Marjan! . Milica Erčulj Sredi aprila smo se domžalski in okoliški diabetiki odpravili na vsa­koletno spomladansko okrevanje v obmorsko mestece Strunjan. Na zbornem mestu sicer ni bilo tolikšne gneče kot običajno, a zavedati se moramo, da sta kriza in nizke pokojnine znane tudi našim članom. Nekoliko slabša udeležba pa nikakor ni vplivala na naše razpoloženje in na predvideni program vsestranskih dejavnosti. Izkazalo se je, da smo po namestitvi po dodeljenih sobah in po pri­lagoditvi na hotelski način bivanja zelo hitro vzpostavljali prijateljske odnose, podobne dobro delujoči veliki družini. Enako smo delovali tudi pri izpolnjevanju zastavljenega programa, ki sta ga pripravljali voditeljica Mojca in medicinska sestra Vida. Pogled na dnevni razpored programa, ki sta ga vsak dan pritrdili na oglasno desko, je vsakomur jasno narekoval zdrav način življenja in delovanja. Začeli smo z jutranjim merjenjem krvnega sladkorja – enkrat pred jedjo, drugič po obroku, spet pri zajtrku, naslednjič pri kosilu in tudi pri večerji. Obenem smo imeli meritve krvnega tlaka, holesterola in pregled sto­pal. Z namenom, da bodo rezultati meritev boljši, smo vsako jutro telo­vadili na obali, se zahvalili soncu za prijeten dan in že kmalu po zajtrku odkorakali po ozkih poteh strunjanskih solin pod vodstvom voditeljice, ki nas je temeljito seznanila z zgodovino in s sedanjostjo strunjanskega parka. Seveda nismo smeli opustiti pohoda do Portoroža. Če so bili naši dopoldnevi zapolnjeni s fizičnimi dejavnostmi, pa smo se v popoldanskem času izobraževali, zlasti o pravilnem obvladovanju sladkorne bolezni, in si izmenjali marsikatero osebno izkušnjo. Te smo si izmenjavali tudi ob srkanju dišeče kavice, v toplem bazenu, v pomla­dnem večeru na terasi. . Anica Kvas V našem kraju Končan je spomladanski moštveni turnir, ki ga pod imenom Lju­bljanska šahovska liga organizira in vodi predsednik ŠK Komenda Franc Poglajen. V prejšnji številki Odseva sem objavil stanje tik pred razpletom obeh lig, tako da je za tokratno poročanje ostal le rezultat zadnjih kol in pa seveda končna razvrstitev. Ekipa BUSCOTRADE se je v pr vi ligi v zadnjem dvoboju s ŠK Zagor­je razšla z neodločenim izidom 2 : 2 in obtičala na četrtem mestu z 20 točkami. Pričakovali smo boljšo uvrstitev, saj smo izgubili en sam dvoboj, toda v finišu so naši konkurenti uspešneje nabirali točke in nas tako »preskočili«. Naš najboljši igralec Nesib Jukan je na prvi deski odigral vseh devet partij in s sedmimi točkami prekosil vse ostale »prve deske«. S tem si je priigral tudi zlato medaljo. Drugo zlato je osvojil pisec teh vrstic, ki je kot najboljša rezerva (vsi šahisti za prvimi štirimi deskami v ekipi imajo namreč tak naziv) priigral 4 točke iz petih partij. Preostale točke za ekipo so priigrali še: Igor Rojs 1,5 (2), Bogomir Troha 2,5 (7), Vladimir Markič 3 (4), Gregor Banfi 1,5 (5) in Mitja Mihelič 0,5 točke v eni partiji. Prvaki so postali šahisti ŠD Kočevje pred ekipama ŠS Bor Dob in ŠK Zagorje. V drugi ligi, kjer je Trzin zastopala ekipa z imenom DOM-IN Agen­cija za nepremičnine, je bila bera odličij še številnejša. Ob drugem mestu in osvojenem pokalu so kar štirje Trzinci prišli do medalj: Bo­jan Mihelič, ki je na prvi deski odigral devet partij in osvojil 3 točke, je dobil bronasto medaljo, enako priznanje si je prislužil Kostja Kon­valinka s 6,5 točke (10). Zlat je postal tudi naš predsednik, ki je igral na četrti deski in zbral 6 točk v osmih partijah, četrto zlato pa si je priboril Sašo Valentin Jančigaj, ki je v sedmih partijah zbral kar 6 točk. Preostanek točk je prispeval še Franci Banko 2 (3). Zmagovalci v tej ligi so postali šahisti Gimnazije Kranj, tretji pa so bili igralci ŠKD TE-TOL iz Ljubljane. Ob zaključku ligaškega tekmovanja in ob podelitvi priznanj je potekal še turnir v pospešenem šahu. Prijavili smo kar tri ekipe in v petih kolih po švicarskem sistemu dosegli kar dobre uvrstitve: naša druga ekipa (Rojs, Markič, Grum, M. Mihelič in rezerva Varga) je prehitela (!) prvop­ostavljeno moštvo (N. Jukan, Rijavec, Bajec, Banfi) in pristala na petem mestu – slednji so bili sedmi. Tretja ekipa ( Jančigaj, Konvalinka, Mlakar, B. Mihelič) je osvojila enajsto mesto med štirinajstimi moštvi. Zmagali so šahisti ŠD Vrhnike. . Andrej Grum Cerarjev memorial RST Domžale Običajno miren park za Občino Domžale je 22. aprila nepričakova­no oživel. Pa ne zaradi pomladno obarvanih krošenj dreves, pač pa zaradi glasnega otroškega živžava. Na svetovni dan tabornikov se je namreč v parku zbralo preko 100 tabornikov vseh starosti Rodu skalnih taborov Domžale, med njimi tudi 25 tabornikov čete Trzinske skirce. Po uvodnem taborniškem pozdravu, obuditvi spomina na dol­goletnega domžalskega tabornika Cerarja in kratkem opisu nalog, ki so čakale tabornike osnovnih šol iz Domžal, Ihana in Trzina, so s pog­ledom, uprtim v taborniško zastavo, vsi v en glas zapeli himno »Dvi­ga plamen se iz ognja«. Potem so se taborniki vseh vodov z vodniki odpravili razburljivim taborniškim dogodivščinam naproti. Razkropili so se po parku, kjer so jih čakale zabavne in šaljive taborniške naloge, ki so jih vodile po raznih državah sveta. Tako so v Kanadi streljali z lokom, v Španiji plesali »macareno«, v Sloveniji molzli krave, v Afriki iskali diamante, se na Japonskem prelevili v sumo borce ... Za vsako uspešno opravljeno nalogo so dobili nalepko države in jo prilepili na ustrezno mesto zemljevida sveta. Zadnja postaja je bila na Šved­skem. Tam jih je čakala Pika Nogavička, ki je vse tabornike postregla z zasluženo sladko nagrado – marmeladno ali čokoladno palačinko. Navdušeni taborniki so jo z veseljem takoj pojedli. Že naslednji dan so se nekateri med njimi odpravili v ljubljanski park Tivoli na tradicio­nalni »Taborniški festival«, kjer so se skupaj s taborniki cele Slovenije zabavali na raznovrstnih delavnicah. . Tanja Jankovič Otroška olimpijada V četrtek, 12. maja, je Špor tno društvo Tr zin skupaj s trzinskim vr tcem enot Žabica in Palčica pod pokroviteljstvom Občine Trzin organiziralo tradicionalno športno prireditev za otroke, stare med tri in šest let. Srečanje je zaradi slabega vremena namesto na šolskem špor tnem igrišču potekalo v pokritem šotoru Taubi centra, kjer so organizatorji postavili razgibane poligone. Otroci so se zbrali pri vzgojiteljicah vrtčevskih sku-pin in se oblekli v rdeče majice ter se po navodilih prostovoljk , ki so skrbele za pravilno izvajanje vaj, dodobra razgibali na vsaki ‘postaji’, st arši pa so jih med tem lovili v svoje objektive. Kot se za špor tno prireditev spodobi, so bile podeljene tudi lesene olimpijske kolajne, ki jih je otrokom podeljeval trzinski župan Peter Ložar, na koncu pa je sledila še pogostitev za prav vse trzinske olimpijske prvake. . Metka Pravst Foto: Metka Pravst Foto: Tanja Jankovič V našem kraju Letošnja zmagoslavja naših strelcev Tudi letošnja sezona je bila za trzinske strelce in strelke zelo uspešna, saj imajo mladinke državno prvakinjo, osvojili so tri naslove ekipnih državnih prvakov, tudi veterani so dobili odličja. Dve lovoriki so osvojili na 25. državnem pr venstvu v streljanju z zrač­nim orožjem za mladinsko in člansko konkurenco, ki je bilo 9. in 10. aprila v Trbovljah. Nastopilo je 277 tekmovalcev iz 55 strelskih dru­štev. Prvi dan tekmovanja je bil zelo uspešen za našo mladinko Sašo Javorac, ki v kvalifikacijah med 24 tekmovalkami ni blestela, a bilo je dovolj za finalno serijo. Tam je imela bolj natančen strel, saj je z zrač­no puško z 204,6 kroga nastreljala nov državni rekord ter zasluženo osvojila naslov državne prvakinje. V finalno serijo se je uvrstila tudi Suzana Lukić, ki je na koncu pristala na šestem mestu. Naslova ekipnih prvakinj so se istega dne razveselile Saša Javorac, Suzana Lukić in La­ura Podobnik. Med mladinci si je z zračno puško Žan Močnik pristreljal 16. mesto, pri članicah je bila Irena Šinko osemnajsta, med člani se je dobro izkazal Jernej Adlešič, saj si je med 65 tekmovalci pristreljal solidno 16. mesto. V nedeljo je zračna pištola najbolj ubogala Jana Fortuno, ki je bil v kvalifikacijah zelo uspešen, v finalni seriji pa si je pristreljal peto mesto. Istočasno je v Turnišču potekalo 25. državno prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem za tekmovalce, stare do 17 let. Na največjem tovr­stnem tekmovanju se je pomerilo 488 mladih strelcev in strelk iz 61 strelskih društev, ki so dosegli kar šest državnih rekordov. Med njimi so bili tudi naši mlajši pionirji, ki so prvi dan tekmovanja z zračno pu­ško nastreljali 550 krogov in za 7 krogov izboljšali stari državni rekord. Naslova ekipnih državnih prvakov so se veselili Domen Zupanc Mušič (185 krogov), Luka Lukšič (184 krogov) in Jan Emberšič (181 krogov). Med posamezniki si je med 96 mlajšimi pionirji pristreljal srebro Domen Zupanc Mušič, uspešno pa so streljali tudi drugi mlajši pionirji, saj so bili vsi štirje med šestnajsterico. Ta dan so slavile tudi mlajše pionirke v postavi Pika Pezdir (181 krogov), Daša Dolenšek (179 krogov) in Eva Verbovšek (174 krogov). Ekipno so nastreljale 535 krogov in le za 2 kro­ga zaostale za državnim rekordom, posamezno pa je Pika Pezdir za las zgrešila bron. Drugi dan tekmovanja pionirji in kadeti pri streljanju niso bili dovolj natančni. Še najbolj mirno roko je imel Nejc Klopčič, ki je v kategoriji zračna puška med kadeti zasedel deseto mesto. Že 13. marca se je v Kidričevo odpravilo pet naših strelcev na Od­prto državno tekmovanje veterank in veteranov v streljanju z zračnim orožjem, kar trije so se vrnili z odličji. Franc Brečko se je med 14 tek­movalci v kategoriji veterani puška nad 70 let dobro znašel in osvojil bron. Prav tako je bronasto odličje osvojila Irena Šinko v kategoriji veteranke puška nad 40 let. Bolj mirno roko je imela pri streljanju veterank s pištolo nad 40 let predsednica trzinskih strelcev Andreja Gorjup, ki je osvojila srebro. . Tanja Jankovič V Trzinu organizirali strelsko tekmovanje za starejšo populacijo V soboto, 16. aprila, je bilo na strelišču v Osnovni šoli Trzin pod tak­tirko Društva upokojencev Žerjavčki Trzin in v sodelovanju s Strelskim društvom Trzin organizirano tekmovanje v streljanju z zračno puško za Pokrajinsko zvezo Društev upokojencev Gorenjske. „Na tekmovanje se je prijavilo osem moških in pet ženskih ekip,“ nam je zaupal Zoran Rink, predsednik domačega društva upokojencev, in poudaril, da je to tekmo­vanje zelo odmevno pri starejši populaciji na Gorenjskem. Tekmovanje je bilo uspešno izvedeno, domačo ekipo so zastopali: Fran­ci Brečko (2. mesto, 176 krogov), Andrej Perne (15. mesto, 160 krogov), Franci Mušič (22. mesto, 148 krogov) in Zoran Rink (25. mesto, 131 kro­gov); v skupnem seštevku 484 krogov so ekipno pristali na četrtem mes­tu. Čestitamo! . Metka Pravst Zahvala Zorana Rinka, predsednika DU Žerjavčki Trzin: „Prav lepo se zahvaljujem za pomoč članom Strelskega društva Trzin, ki so resnično profesionalno izpeljali tekmovalni del tekme, OŠ Trzin, ki nam je nudila prostore za pogostitev tekmovalcev in razglasitev zmagovalcev, in Občini Trzin.“ | 17 Trzinci - naš ponos Osnovna šola Trzin je z nepozabno dobrodelno prireditvijo »Stoji učil­na zidana« 20. aprila slovesno praznovala 30. obletnico samostojnega delovanja. Tokratna prireditev je bila toliko bolj slovesna tudi zaradi visokega obiska, saj si jo je ogledal tudi predsednik Republike Slove­nije Borut Pahor. Z ravnateljico Heleno Mazi Golob sva bili enotnega mnenja, da bo tako prireditev težko ponoviti. Dobrodelnost Vsako pomlad učenci s svojimi mentorji pripravijo tradicionalno do­brodelno prireditev, na kateri z vstopninami in prodajo izdelkov zbirajo sredstva za šolski sklad. Iz njega učencem delno krijejo udeležbo v šoli v naravi ter na raznih taborih, ki so del nadstandardnega programa šole. Tokrat so zbirali prostovoljne prispevke, višina zbranih sredstev je presegla vsa pričakovanja. Zbrali so skoraj 1400 evrov, tretjino več kot v prejšnjih letih. Tudi nastopajoči so bili dobrodelni, saj so se prav vsi odpovedali svojemu honorarju. Na šoli so bili pri vzpostavljanju reda veseli pomoči domačih gasilcev, policistov PP Domžale, redarjev medobčinskega redarstva in varnostnikov varnostne službe, na po­moč pri izvedbi prireditve pa so priskočili tudi sponzorji, ki so poskrbeli za ozvočenje, fotografiranje, snemanje, prigrizek za nastopajoče in za sladki vrhunec prireditve – slavnostno torto. Priprave Na praznovanje 30-letnice so se začeli pripravljati že septembra z zbiranjem ideje o tem, kako in kdaj naj obeležijo okroglo obletnico. Decembra je ravnateljica poslala vabilo na praznovanje tudi Ura­du predsednika Republike Slovenije in Ministrstvu za izobra ževanje, znanost in šport. Na njeno presenečenje so že po enem tednu potr-Sponzorji, ki so šoli pomagali pri prireditvi: Merit HP, d. o. o., Dado ozvočenje Damir Peric, s. p, Pekarna Pečjak, d. o. o., Pi­zzeria Oliva, Lali, d. o. o., Prodajalna Frutas, Zebra Patisseries, Gostinstvo in catering Koren & co., d. n. o., Prijatelj & Prijatelj Fotografija, Oblikovanje In Tisk, d. o. o., ter Matjaž Erčulj. dili udeležbo predsednika, z Ministrstva pa se niso odzvali. Pri orga­nizaciji prireditve so morali upoštevati veliko protokolarnih zahtev urada: dolžino programa, parkirne prostore, proste zasilne izhode, vrstni red prihoda udeležencev, sedežni red gostov ipd. Ravnateljica si je oddahnila: »Upala sem, da občinstvo vsaj tokrat ne bo zamu­jalo ali predčasno odhajalo iz dvorane in res ni. Telovadnica je bila nabito polna od začetka do konca prireditve, vzdušje je bilo zares enkratno.« Učenci in učitelji so zadnji teden prizadevno »brusili« svo­je točke, da bi vse potekalo brez težav. Marsikdo je na prireditvi pri­čakoval dolge govore in veliko zahval, a zahteve Urada predsednika RS so bile jasne. »Vse točke skupaj niso smele biti daljše od ene ure, tudi dolgočasni govori po njihovem mnenju zamorijo vzdušje, zato smo se hitro strinjali, da kljub »resni« obletnici to ne bo suhoparna ali dolgočasna prireditev,« je pojasnila ravnateljica. To je razlog, da tudi njen govor pravzaprav sploh ni bil govor, pač pa je občinstvo navdihnila z Bucayevo zdravilno zgodbo o priklenjenem slonu, katere glavno sporočilo je: »Edini način, da izvemo, ali neko reč zmoremo, je, da poskusimo z vsem svojim srcem.« In Osnovna šola Trzin je poskusila, iz vsega srca združila svoje moči ter dokazala, da zmore. Prireditev je bila dinamična, živahna in sproščena, gledalci pa so z bučnim ploskanjem nagrajevali vse nastopajoče. Prireditev K sproščenemu vzdušju te enkratne prireditve je gotovo pripomo­gel tudi moderator Klemen Bunderla. Obiskovalce je presenetil že z uvodno točko, ko je na oder prišel z ogromno lasuljo na glavi in za­pel pesem iz svoje preobrazbe v oddaji komercialne televizije Znan obraz ima svoj glas in tako razblinil začetno negotovost. Sledile so skrbno izbrane točke, v katerih so nastopili sedanji in nekdanji učen­ci šole. Predstavila se je šolska folklorna skupina, učenci Glasbene šole Lartko, plesalca standardnih in latinskoameriških plesov Kaja in Nik ob Klemnovi pevski spremljavi, šolski Cici in Otroški pevski zbor, dramska skupina Miki miška, vokalna skupina Kvatropirci, šolska rock skupina Tangenta in mlada pevka Tjaša. Za zaključno točko pa je pod vodstvom Irene Capuder z atraktivnim plesnim nastopom svoje moči združilo 12 učiteljev in več kot 60 učencev. V dvorani je završalo od navdušenja. Predsednik Borut Pahor je vsako točko spremljal z veli­kim zanimanjem in glasno ploskal vsem nastopajočim. Nad njihovo predstavo, za katero je dejal, da je ne bi hotel zamuditi za nič na svetu, je bil tako navdušen, da jih je ob zaključku povabil na obisk v predse­dniško palačo. Ob tej priložnosti je Osnovni šoli Trzin podaril posebno protokolarno darilo predsednika republike ob praznovanju 25. obletni­ce samostojnosti naše države – slovensko zastavo kot »znak hvale­žnosti učiteljskemu zboru za odlično delo z otroki, ki ga opravljajo kot svoje veliko poslanstvo.« Ravnateljica še vedno pod vtisom prireditve: »Predsednika je popolnoma prevzela pesem o Sloveniji, ki so jo zapeli učenci 6. a razreda, navdušila ga je tudi učenka Tjaša, ki je pela v francoščini. Naravnost očaran pa je bil nad skupnim plesnim nasto­pom naših učiteljev in učencev, saj ni mogel verjeti, da na Osnovni šoli Trzin tudi učitelji plešejo …» To je zatrdil tudi meni in dodal, da bi morale biti take tudi državne proslave. Predsednik je nasmejal prav vse na prireditvi, ko se je na hudomušen način obregnil ob Klemnove šaljive opazke in se mu, kot je dejal, »tako maščeval za porednosti med nastopom.« Ob zaključku prireditve so pripeljali slavnostno torto, v katero bi po protokolu sicer moral slovesno zarezati predsednik Pa­hor, a je to čast nesebično prepustil eni od učenk. Izjemna prireditev bo vsem zagotovo ostala še dolgo v spominu tudi zaradi tega, ker je po zaključenem uradnem delu predsednik republike nekaj svojega dragocenega časa posvetil nastopajočim in obiskovalcem, se z nji­mi rokoval, pogovarjal, fotografiral in jim delil avtograme. Prav zaradi svoje sproščenosti, ki se je odražala tako med prireditvijo kot pri nje­govem govoru in tudi druženju po zaključku prireditve, se je zagotovo priljubil tudi tistim, ki sicer niso njegovi privrženci. To pa je zagotovo ena od odlik dobrega voditelja. Obiskovalci prireditve Prireditev si je ogledala polna telovadnica občanov Trzina, sedanjih in nekdanjih učiteljev, učencev, staršev in starih staršev. Poleg župana Petra Ložarja, podžupana Rada Gladka in nekaterih občinskih svetnikov ter drugih vabljenih je prireditev spremljal tudi bobnar skupine Elvis Jackson Marko Soršak-Soki, ki je lani v okviru projekta »20 za 20 – za šole s posluhom« pod pokroviteljstvom Boruta Pahorja šolski rock skupini podaril bas kitaro, električno kitaro in bobne. Trzinci - naš ponos Peter Ložar: »Obisk predsednika države g. Pahorja je tudi za Občino Trzin posebno priznanje in dokaz dobrega dela na področju šolstva. Sam obisk je minil v sproščenem in zabavnem duhu, pa tudi naši mlaj­ši občani so lahko uživali v družbi predsednika, ki se zelo rad pogo­vori in slika z učenci. Dogodek so zelo dobro sprejeli tudi naši krajani, odzivi po obisku so bili pozitivni. Z veseljem bomo g. Pahorja še kdaj povabili na naše dogodke, upamo, da se bo kljub veliki zaposlenosti lahko odzval vabilu.« Nuša Repše: »Vsi so se resnično potrudili in ustvarili izjemno priredi­tev. Iskrene čestitke in pohvala vsem sodelujočim.« Marija Hribar Tekavec: »Prireditev je bila za srce in dušo. Uživali smo vsi, otroci, ki so žarečih lic čakali na mnenja in pohvale, učitelji, ki so se oddahnili, da je teklo vse, kot je bilo treba, in obiskovalci, ki smo odhajali več kot navdušeni. Pravijo, da šola stoji ali pade z učitelji. Trzinska šola zagotovo trdno stoji.« Grega Pevc: »Prireditev je bila enkratna. Prepričan sem, da bi lahko vsako obletnico po taki dobi obstoja praznovali in dali možnost našim otrokom, da pokažejo tudi drugačno znanje, ki ga premorejo ...« Upokojeni profesor dr. Marko Ivan Valič: »Z ženo sva prišla iz Nove Gorice na nastop najinega vnuka Filipa, prvošolčka, ki je ple­sal »brakedance«. Program proslave je bil dobro zamišljen, a naju je zmotilo to, da je voditelj slabo uporabljal slovenski jezik. Presenečena sva bila nad veliko udeležbo. Nagovor ravnateljice je bil kratek, a zelo poučen. Najlepša točka za naju je bil izviren zaključni muzikal, v kate­rem je sproščeno sodeloval učiteljski zbor z učenci različnih starostnih skupin, od najstarejših do najmlajših. Po končani proslavi sem stopil do predsednika Boruta Pahorja in mu omenil, da sem dobro poznal njegove stare starše in očeta, saj sem se rodil in odraščal v Opatjem selu. Predstavil sem mu tudi Filipa, nato smo se skupaj slikali.« Na kratko o minulih 30 letih OŠ Trzin Resda mineva že 129 let, odkar so v Trzinu odprli prvo šolo, a pred 30 leti je našim šolarjem vrata odprla nova šola, osemletka, ki je bila zgrajena s sredstvi takratnega samoprispevka. Prej so trzinski šolarji v prostorih sedanje Občine obiskovali štiriletno podružnično šolo OŠ Mengeš, šolanje pa nadaljevali v Mengšu ali Domžalah. Tako učenci kot tudi učitelji so bili ponosni na nove prostore, kljub temu da je sprva primanjkovalo učnih pripomočkov. A so vsako leto tudi z občinsko po­močjo dopolnjevali in bogatili opremljenost šole. Vodenje so zaupali Francu Brečku, ki je ostal ravnatelj vse do upokojitve leta 2008, ko ga je nasledila Helena Mazi Golob, ki je ravnateljica še danes. »V tri­desetih letih obstoja so dosegli veliko uspehov, izkušenj in zgodb,« je zapisala v uvodniku zbornika, ki bo izšel do konca šolskega leta. In nekatere med njimi so v njem tudi predstavili. . Tanja Jankovič Športno druženje otrok, staršev in učiteljev. V sklopu praznovanja so na šoli 5. maja organizirali tudi športno druženje, kjer so se v šolski telovadnici v znanju odbojke in košarke med seboj pomerili učenci, starši in učitelji. Pri odbojki se je izkazala dvojna ekipa staršev, večina mladih mamic, saj so premagale dvojno ekipo učencev in ekipo učiteljic. Te so morale priznati premoč tudi svojim učencem, ki so si z odličnim začetnim udar­cem zagotovili zmago. Večji bitki smo bili priča pri košarkarskih tekmah, kjer so se pomerili učitelji, učenci in očetje. Najuspeš­nejši so bili učitelji, ki so s pomočjo zunanjih sodelavcev šole najprej z nepopustljivo igro premagali učence in nato še očete. Slednji so slavili v tekmi proti učencem, ki so se odlično borili in dobro metali na koš, a le niso mogli premagati borbenih oče­tov. Medtem je na šolskem športnem parku svojo vzdržljivost na Cooperjevem testu s tekom na 2400 metrov preverilo nekaj Trzincev, na 1600 metrov pa so tekli tudi trije otroci. Trzinski podjetniki Avto Debevc gradi na zadovoljstvu strank Avto je za nekoga statusni simbol, za drugega zgolj prevozno sredstvo, nekateri so ljubitelji japonskih znamk, drugi prisegajo na nemško kvaliteto. Vsem pa je skupno dejstvo, da nam avtomobili omogočajo večjo mobilnost, saj z njimi hitreje in udobneje pre­magujemo manjše ali večje razdalje. V Trzinu imamo nekaj avtohiš, kjer lahko vozilo kupimo, zamenjamo ali vzdržujemo. Ena med njimi je družinsko podjetje Avto Debevc. V njihovih prostorih na Ljubljanski 15a sta mi podjetje predstavila zgovorni lastnik Miha Debevc in izvršni direktor Bojan Hrovat. Na kratko nam opišite, kakšni so bili vaši začetki? Miha Debevc: Začelo se je že pred 36 leti, ko je moj oče v Mengšu na Gorenjski cesti 13, kjer smo še danes, začel s popoldansko obrtjo, s popravilom avtomobilov. Čez štiri leta se je v celoti posvetil delu v me­hanični delavnici. Leta 1993 smo pridobili licenco za pooblaščenega prodajalca in serviserja vozil blagovne znamke VW in Audi. Dejavnost smo leta 2003 razširili, v Trzinu od Citroen ser visa Štefe kupili poslov­ne prostore, kjer smo še danes. Do sedaj smo obnovili stavbo in njeno notranjost, razširili parkirišče in položili asfaltno prevleko. Načrtuje­mo še prenovo parkirišča proti obvoznici ter dela pomožne stavbe. Kdaj ste se v delo in poslovanje podjetja vključili vi? Miha Debevc: V tem poslu sem aktiven že 23 let. Vseh osnov me je na­učil oče, a nisem bil takoj njegov pomočnik. Začel sem že kot otrok z met- lo v roki, vztrajal, ker so me avtomobili veselili. Napredoval sem počasi. Najprej sem pral vozila, pospravljal skladišče, kasneje pomagal v delavnici in tako počasi napredoval, predvsem v znanju. Ko se je podjetje začelo hitreje razvijati, sem šel v prodajo. Tako danes dobro vem, kaj se dogaja v vsakem delu podjetja. Ko je imel oče 51 let, se je popolnoma umaknil in poslovanje prepustil meni. Včasih smo bili v posel vpeti vsi: oče, mama, brat in jaz, zadnjih 12 let pa podjetje vodim sam. A ni bilo lahko. Včasih smo v salonu v Mengšu prodali 730 avtov letno, vendar so ti časi minili. Ste še vedno vpeti v poslovanje vaše avtohiše? Miha Debevc: Zadnjih deset let vzporedno razvijam rent-a-car podjetje in s poslovnim partnerjem sva nosilca svetovne franšize SIXT za slovenski in hrvaški trg. Ker je tu avto naše osnovno orodje, ki ga dajemo v najem, obe podjetji sodelujeta. V zadnjem letu sem vodenje našega družinskega podjetja Avto Debevec zaupal Bojanu in se bolj posvetil izposoji vozil. Kje so po vašem mnenju težave pri današnjem poslovanju malih družinskih avtomobilskih podjetij? Miha Debevc: Kot podjetnik mislim, da je v Sloveniji vse preveč razdro­bljeno. Na to s kolegi opozarjamo tudi na obrtni in gospodarski zbor­nici. Vsak tiči v svojem malem vrtičku, ki v tem konkurenčnem, hitrem svetu enostavno ne dohaja več dinamike sodobnosti. S povezovanjem se poveča kupna moč, in lahko pri dobaviteljih dosežeš boljše pogoje. K nam prihajajo velike trgovske verige, ki na ključnih točkah postavijo velik salon in nam z malo truda odžirajo velik tržni delež. A pri nas kljub temu ni volje po združevanju. Drugi problem v našem poslu je »delo na črno«. Avto po preteku garancijske dobe štirih let izgine iz servisa, povprečen avto v Sloveniji pa je star 9 let. Že s stališča ekologije tako delo ni v redu. Koliko olja se zlije v kanalizacijo, oljnih filtrov vrže med splošne odpadke, mi pa moramo poskrbeti za ustrezen odvoz tega. Poleg tega ne plačujejo davkov in tudi ne dajejo nobene garancije na opravljeno delo. Ste prepričani, da so popravilo opravili po normativih tovarne ali pa so za delo potrebovali več časa, kar so vam seveda zaračunali? A mi tukaj sami ne moremo nič, dokler država oziroma zakonodaja ne naredi svojega. Mislim, da je takšna ureditev le kupovanje socialnega miru. Trzinski podjetniki Leta 2009 se je začela kriza, v kasnejših letih je nekaj avtohiš propadlo. Kako ste krizo občutili vi? Miha Debevc: Takrat še ne zelo, ker je prodaja le počasi padala. Krizo bolj občutimo od leta 2011 naprej. Takrat smo postopoma začeli uvajati sistematizacijo in racionalizacijo, danes imamo optimalno ekipo. Zdi se mi, da se je letos stanje končno le umirilo, saj se poslovanje zboljšuje. In kako uspešni ste danes? Bojan Horvat: Danes je v Trzinu 20 zaposlenih in ustvarimo skoraj pol milijona prihodkov mesečno. Računamo, da se bo letos počasna krivulja rasti nadaljevala. Kako pa je na prodajo vplivala lanska afera z izpuhi VW vozil? Bojan Horvat: Na prodajo ni vplivala. Se je pa Porsche Slovenija, ki je generalni uvoznik V W, zelo dobro odzval na situacijo. Vsem kupcem VW vozil so takoj poslali dopis z opravičilom in razlago. Organiziral je tudi klicni center, kjer so stranke dobile vse informacije, tudi nas so dobro obveščali o dogajanju. Je pa res, da glavnega vpoklica golfov in passatov še ni bilo. Za nas je to hkrati tudi možnost, da izgubljene stranke obdržimo oziroma jih povabimo na naslednji servis. Kaj vse ponujate strankam v vaših prostorih? Bojan Horvat: Smo prodajalec in pooblaščeni serviser osebnih in go­spodarskih vozil VW. Prodajamo tudi rabljena vozila, pnevmatike in plati­šča, opravljamo vulkanizerske storitve, poskrbimo za klimatsko napravo vozila ... Poleg tega opravljamo kleparsko-ličarska popravila za vsa poš­kodovana vozila, pri nas je tudi cenilno mesto za vse večje zavarovalnice. Tako lahko za stranko uredimo vso potrebno dokumentacijo ter jim v pri­meru popravila ponudimo brezplačno nadomestno vozilo. Seveda so pri nas dobrodošle tudi stranke, ki že imajo zapisnik zavarovalnice. Skratka, želimo, da pri nas stranka uživa v popolni uslugi. V avtomobilizmu je vedno kaj novega. Najbrž morate zaposlene redno izobraževati, da lahko sledijo temu napredku? Miha Debevc: Res je. Tovarna ima stroge standarde, po katerih zahteva, da imamo certificirane kadre: mehaniki, sprejemniki, vodja servisa, prodajalci. Vseskozi jih pošiljamo na izobraževanja, vsakega za svoje področje, kjer nadgrajujejo svoje znanje in sledijo novostim. Pravzaprav se stalno učimo. Pri vas se usposabljajo tudi dijaki, prihodnji mehaniki. Miha Debevc: Tako je. Vsako leto vzamemo dva ali tri srednješolce na obvezno prakso. Iz pogovora že takoj na začetku vem, a je mla­dostnik navajen delati ali ne. Vedno začnemo z osnovami – s pome­tanjem in pospravljanjem, ker mora biti naš delovni prostor urejen. Potem gre počasi naprej in po treh letih bo imel dijak dobro osnovo za delo. Tisti, ki imajo voljo, se lahko pri nas veliko naučijo, lahko spra­šujejo, raziskujejo in se tako razvijajo. Na ta način smo vzgojili že veliko kadra. Nekateri so ostali pri nas, drugi odšli drugam. Žal pa šola danes ne sledi razvoju tehnike. Dijak sicer dobi neke osnove motoroz­nanstva, ampak to lahko dobi že na vsakem boljšem tečaju. Katere so vaše prednosti v primerjavi z drugimi avtomobilskimi podjetji? Bojan Horvat: Smo manjši in zato bolj fleksibilni. Naša prva skrb so za­dovoljne stranke. Izkušnje nam kažejo, da je naše delo kvalitetno, stranke se rade vračajo k nam, saj se znamo prilagoditi njihovim željam in po­trebam. Poleg tega imamo zelo veliko parkirišče, kar je danes velikega pomena, tudi cena naše servisne storitve je ugodnejša kot v Ljubljani. Kaj ni cena servisne storitve povsod enaka? Bojan Horvat: Ne, pri nas je nižja kot pri ostalih pooblaščenih servi­sih v Ljubljani. Normativi, ki jih določa tovarna, pa so povsod enaki. Ti določajo, koliko časa se porabi za popravilo določenega dela v vozilu, ki ga potem zaračunamo stranki. Kakšna je vaša poslovna vizija, boste razširili ponudbo s kakšno novo blagovno znamko? Bojan Horvat: Za zdaj ne. Naša vizija je, da delamo dobro, gradi­mo na zadovoljstvu strank. Neizkoriščene možnosti vidimo v razširitvi prodaje rabljenih vozil. Že danes lahko pri nas kupite rabljena vozila iz menjave staro za novo ali staro za staro ali pa smo vozila od strank preprosto odkupili. Načrtujemo dodatno povečanje ponudbe rabljenih vozil. Vsa vozila imajo in bodo imela znano zgodovino. Kar pomeni, da so prevoženi kilometri realni, opravljeni vsi redni servisi, ali so vozila poškodovana ali niso ... Vse to se danes lahko preveri. Na rabljena vo­zila dajemo tudi jamstvo, saj je za nas izrednega pomena naše dobro ime in zadovoljstvo naših strank. . Tanja Jankovič Novost v Trzinu – Pečjakova stojnica »P-stop« Na našem tržišču so že zelo dolgo prisotne okusne Pečjakove sladke in slane dobrote, ki jih med drugim lahko kupite tudi v njiho­vi trgovini v IOC Trzin. Tokrat so se odločili svoje izdelke ponuditi Trzincem in vsem mimoidočim še na drug način, v pokriti stojni­ci »P-stop«. Vodja projekta P-stop in maloprodaje Rado Kopač: “P-stop stojnica je prvi tovrstni Pečjakov objekt v Sloveniji. Od­ločeni smo zadovoljiti najvišje standarde pri dopeki in postrežbi naših kupcev, zato smo na stojnici pripravili sklop profesionalne opreme za dopeko. Poudaril bi tudi, da bo naš projekt pokritih stojnic “P-stop” poleg možnosti uživanja svežih dobrot in napitkov na prostem prispeval svoj delež tudi pri odpiranju novih delovnih mest.« Tako so ob robu parkirišča med Kidričevo ulico in ljubljan­sko dvopasovnico v enem tednu postavili lično pokrito leseno stojnico, ki so jo uradno odprli 16. maja. Poleg soka ali kave vsem sladokuscem v njej ponujajo številne svoje izdelke: raznovrstne piškote in sveže pečene rogljičke, navihančke, štručke, pice, bure­ke ... Pri pilotnem projektu, imenovanem Pečjakov čebelnjak so sodelovali tudi učenci 8.a in 9.a razreda Osnovne šole Trzin, ki so pod mentorskim vodstvom arhitekta Klemna Likarja in profesori­ce likovne vzgoje Vesne Rakef ustvarili posebne panjske končnice, ki krasijo sprednji del pokrite stojnice. . Tanja Jankovič Na dlani Javni razpis garancij z a bančne kredite mikro, malim in sre ­dnje velikim podjetjem v ok vir u Regijske garan­cijske sheme v Osrednje-slovenski regiji Regio nalna r a z vojna agencija Ljublja nske u r b a ne regije (RR A LUR) je v sodelova nju s Slove nskim regionalno r a z vojnim skladom objavila Jav ni r a zpis z a ban č ne k redite oziroma do ­deljevanje garancij, namenjenih gospodarskim su bjek tom , ki delujejo in vlagajo na o bm očju ob čin st atist ične regije Osre ­d nja Sl ove nija . St at is t i č na regija o b s e ga n a sle d nje o b č i n e : B o ­rov nica , Bre zovica , Do bre polje, Dobrov a -Polhov Gradec , Dol pri Lju bljani, Dom ž ale , G rosu plje, Horjul , Ig , I v an č na G orica , K a m nik , Ko me n da , M O Lju bljana , Logatec , Log – Dra go mer, L ukovica , Med vod e , M e n geš , M or avče , Škof ljic a , Šmar t no pr i Lit iji , Tr zin , Velike L a š če, Vodice in Vr h nika . Na r a z pis se lah ko p rijavijo mik ro , male in srednje velike go ­spodarske dr u ž be, s a mostojni p o djet niki in z adr uge , ki imajo sede ž podjetja ali njegov registrir a ni d el (poslov no enoto) na upr aviče n e m obmo čju in so na dan oddaje v loge regist rir ani po Z akonu o gosp o dar skih dr u ž bah ali po Z akonu o z ad r u ga h , oziroma fizič n e osebe, ki o prav ljajo dejav nost , v pisano v dr ug ustre zen register. U prav ičeni prijavitelji so tu di so cial na pod ­jetja , ki so st atus so cial n ega podjetja pridobila p o Z akonu o socialn e m p o djet niš t v u in ust rezajo pre d h o d nim dolo č bam tega odst av ka . Iz gar ancijskega sklada se bodo izdajale garancije v višini 5 0 o dst ot kov v re d n ost i k redit a , p reost al o polov ico k re dit a p a z a­var uje banka po svojih pogojih . Najvišji znesek k redit a je lah ko do 15 0 . 0 0 0 evrov, najvišji z n esek od pr tih gar a ncij na u pr avi­če n c a pa d o 120 . 0 0 0 ev rov. P re d m et p rijav lje n ega proje k t a s o nalož be v o predm etena in n eo pre d metena osnov na sredst va in obr at ni st roš ki v pove z avi s prijavlje nim proje k to m , ven dar najve č 20 odstot kov v red nosti kredit a . Rok z a prijavo je od pr t od dneva objave v Ur ad ne m list u R S (8 . april 2016) do porabe sredstev oziroma najpoz n eje do 15 . maja 2018 . Vloge (o br a zci in priloge) je t reba poslati s pripo ­ro če n o p o šiljko p o p o š t i a li os eb n o od d ati na na sl ov R R A LU R , Teh n ološki par k 19, 10 0 0 Lju bljana . Javni razpis je objavljen na: ht t p : // w w w.rr al u r.si/sl /proje k­ti/regijska-gar ancijska-shema-v-osrednjeslovenski-regiji V ča s u od pr tja ra z pis a se lahko z a dodatne infor macije o br nete na RR A LU R , tel: 01 3 0 6 19 02 oziroma na e -na slov: ro man . med ved@lju bljana . si. Obvestilo in poziv občanom za prevzem gradbenih projektov Upravna enota Domžale obvešča, da na podlagi 196. člena Ured­ be o upravnem poslovanju (Uradni list RS, št. 20/2005, 106/2005, 30/2006, 86/2006, 32/2007, 63/2007, 115/2007, 122/2007, 31/2008, 35/2009, 58/2010, 101/2010 in 81/2013), iz zbirk do­ kumentarnega gradiva odbira in izloča gradbene projekte indivi­ dualnih gradenj, tipskih stanovanjskih in drugih objektov, ki jim je potekel rok hrambe, oziroma letnik 2005. Občani, ki jim je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 2005 in se Na dlani Klopni meningoencefalitis Klopni meningoencefalitis je nevarna virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema. En sam ugriz okuženega klopa je lahko za človeka usoden, saj z mes­ta vboda virus klopnega meningoencefalitisa vstopa v kri in limfni sistem, nato pa prodre v centralno živčevje, kjer povzroči vnetje in okvare živčnih celic. O zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom se lahko posvetujete z zdravnikom, Občina Trzin pa občanom spo­roča, da je v letošnjem proračunu namenila del finančnih sredstev tudi za preventivne zdravstvene programe občanov, med katerimi je subvencioniranje cepljenja proti klopnemu meningoencefalitisu. Cepljenje priporočajo vsem osebam, ki so starejše od enega leta in ki bivajo na endemskem območju ali predvide­vajo aktivnosti v naravi. Shemo cepljenja smo objavili v aprilskem Odsevu, lahko si jo ogledate tudi na občinski spletni strani (www.trzin.si) pod zavihkom ‘Media’, še enkrat pa navajamo lokacije cepljenj: Zdravnica mag. Branka Kante Sotošek, dr. med., in med. sestra Regina Povž bosta v Splošni ambulanti Trzin, Ljubljanska 12/f, Trzin cepili tako svoje paciente kot tudi vse ostale odrasle nad 18 let, ki imajo stalno bivališče v Trzinu, četudi imajo izbrane­ga zdravnika drugje. Za cepljenje se je znotraj ordinacijskega časa treba predhodno dogovoriti po telefonu na številko (01) 564 40 50. Otroke in mladino do 18. leta bo v Zdravstvenem domu Domžale, Mestni trg 2, Domžale cepila Irena Klemenčič, dr. med. spec. pediater. Telefonska številka za naročanje je (01) 72 45 271. Na cepljenje prinesite kartico zdravstvenega zavarovanja in cepilno knjižico, so sporočili iz Zdravstvenega doma Domžale in Občine Trzin. Komu Občina Trzin sofinancira cepljenje? „Sofinanciranje pripada občanu Trzina za prvo od treh bazič­nih doz in pr vo revakcinacijo. Ob cepljenju plača občan polovi­co ene doze cepiva (15 evrov odrasli in 14 evrov otroci), drugo polovico pa Zdravstveni dom Domžale zaračuna Občini Trzin. Za prejemnike občinske socialne pomoči in njihove družinske člane je cepljenje v tekočem letu prejete pomoči v celoti brez­plačno na podlagi potrdila o upravičenosti. Vlogo za izdajo po­trdila o upravičenosti vložite na Občini Trzin za vsako cepljenje posebej. Zdravstveni dom Domžale izdano potrdilo priloži ra­čunu za izvedeno cepljenje Občini Trzin.“ STROJNI TLAKI – ESTRIHI – OMETI hitro, kvalitetno in ugodno TLAKI KOS d.o.o., Ljubljanska 33, Kamnik Na dlani Ekskurzija v London 7. aprila smo se učenci 8. in 9. razreda zbrali pred šolo. Z avtobusom smo se odpeljali na letališče v Benetke, nato pa polni pričakovanj sedli na letalo in odleteli v London. Najprej smo se odpravili v hotel, po kratkem počitku pa se je začelo naše raziskovanje Londona. Pravo doživetje je bila vožnja s podzemno železnico, hkrati pa je bilo zanimivo opazovati različne umetnike, ki so tam nastopali. Ogromno časa smo porabili za fotografiranje na steklenem Tower Bridgu – lon­donskem mostu, po katerem smo se sprehajali in opazovali prometni vrvež na reki Temzi. Tam so nastali nekateri najboljši selfiji. Pot smo nadaljevali mimo veličastnega štiristranega stolpa, imenovanega Eli­zabeth Tower, in slišali Big Ben – končno smo ga lahko videli tudi v živo, saj smo si doslej njegove slike ogledovali večinoma v učbenikih za angleščino. Med sprehodom po Londonu nas je spremljalo vse, kar je tipično za to velemesto – spreminjajoče se vreme, črni taksiji, rdeči dvonadstropni avtobusi, pogled nam je segal vse do petih znamenitih nebotičnikov. Ogledali smo si The Tower of London, graščino, v kateri so shranjeni kronski dragulji, služila je kot kraljeva palača, orožarna, zasebni živalski vrt ... Zvečer smo se sprehodili po Piccadilly Circu­su – živahnem trgu, kjer nastopajo ulični umetniki, polnem trgovin, gostinskih lokalov, ki dan in noč ponujajo pestro zabavo. Zvečer smo utrujeni, malo premraženi, a zelo zadovoljni zaspali v prijetnem hotelu. Drugega dne smo si ogledali finančno središče Canary Wharf, z dvi­galom smo se spustili pod reko in skozi predor prispeli v Greenwi­ch. Na ničelnem poldnevniku smo uradno stali na zahodu ali vzhodu našega planeta. Ogledovali smo si čudovite zgradbe Queen’s house, Old Royal Naval College ter naredili prelepe fotografije parka in Lon-dona. Pot smo nadaljevali po greenwiški tržnici, ki je res živahna in polna dobrot s celega sveta. Utrujene noge smo si prijetno odpočili med vožnjo s katamaranom po Temzi in si ogledali mesto še z druge perspektive. Popoldan smo dekleta komaj dočakala prihod na Oxford Street, raj za ljubitelje nakupovanja. Tam lahko kupiš vse, od šivanke do slona (in še več). Škoda, da nismo imeli več časa (in debelejših denarnic). No, nekaj drobnarij je le pristalo v naših torbah. Lačni smo z veseljem odhiteli v restavracijo, kjer velja pravilo ‘’ jej, kolikor želiš’’, večer pa nadaljevali še z malo zabave in spanjem v hotelu. Tretjega dne smo se zgodaj zjutraj zbrali pred hotelom in zapeli slav­ljencu za rojstni dan, vodnik Tadej pa mu je podaril čokoladico. Nato smo odšli na Stamford Bridge – domači stadion nogometnega kluba Chelsea. Razgledali smo se po trgovini, kjer so prodajali žoge, kape, kemične svinčnike, drese, priponke, obeske za ključe in še veliko stvari. Opazovali smo pokale, ki so bili skrbno varovani za steklom, nato pa pohiteli na ogled menjave kraljeve straže. Od daleč smo opazovali Buckinghamsko palačo. Postavili smo se ob cesto in opazovali stra­žarje. Nekateri so bili na konjih, drugi so igrali na trobente, bobne, hodili z orožjem. Po menjavi straže smo se sprehodili skozi St. James Park in obiskali Science Museum, kjer smo videli zanimive stvari. V muzeju je tudi trgovina, kjer si lahko kupil različne stvari, povezane z znanostjo, in restavracija, kjer smo si privoščili kosilo. S podzemno železnico smo se odpeljali v Camden Town, kjer smo nakupili spomin­ke in nekaj oblačil. Komaj smo čakali ogled slavnega muzeja voščenih lutk Madame Tussauds. Fotografirali smo se z mnogimi slavnimi ose­bami: pevci, igralci, znanstveniki, športniki, kraljicami in kralji Velike Britanije ... Z vlakcem smo se odpeljali skozi zgodovino Velike Britanije in se naučili veliko novega. Ogledali smo si tudi kratek film v 4D teh­niki. Uživali smo v različnih efektih, kot so škropljenje vode, pihanje vetra, v sedežih so imeli celo stvar, ki si jo občutil, kot da bi te nekdo zabodel v hrbet. Kasneje smo se sprehodili do tržnice sadja in zele­njave – Covent Gardna. Sledila je večerja in odhod v hotel ter spanje. Zadnji dan v Londonu se je začel z ogledom Pavlove katedrale, pred katero smo se tudi skupinsko fotografirali. Sprehodili smo se po Mile­nijskem mostu, opazovali umetniško pobarvane ter okrašene žvečilne gumije, prilepljene na tla. Na drugi strani mostu pa nas je čakal ogled Shakespearjevega Globe gledališča in vstop v Tate Modern galerijo. V 6. nadstropju bližnje stavbe smo pojedli kosilo in uživali v razgledu. To je bila naša zadnja razgledna točka pred odhodom domov. Odpravili smo se v hotel po prtljago, na poti do letališča odgovarjali na nagra­dna vprašanja ter si prislužili nekaj pluskov in lizik. Vkrcali smo se na letalo in se še zadnjič ozrli proti Londonu. Odleteli smo do Benetk, ki so pod nami zažarele v soju nočnih lučk. Na letališču nas je že čakal avtobus, ki nas je varno pripeljal v Trzin. Ekskurzija nam bo zagotovo ostala v lepem spominu. Čeprav smo bili ob odkrivanju te prestolnice utrujeni, smo se o Londonu zelo veliko nau­čili in tudi govorili angleško. Spoznali smo košček sveta, kamor se bomo zagotovo še radi vrnili. . Ines Ručigaj, Karin Podboršek Na dlani Obvestilo o letovanju otrok na Krku Zveza prijateljev mladine Domžale, Ljubljanska cesta 58, 1230 Domžale, kot organizator vabi na letovanje vse šoloobvezne otroke, ki obiskujejo osnovne šole v občinah Domžale, Trzin, Mengeš, Lukovica in Moravče. Možnost prijave na letovanje imajo vsi šoloobvezni otroci iz zgoraj omenjenih občin, in sicer do zasedbe mest po izmenah. Termini: 1. izmena: 2. 7. 2016 do 12. 7. 2016 (50 mest) 2. izmena: 12. 7. 2016 do 22. 7. 2016 (50 mest) 3. izmena: 22. 7. 2016 do 1. 8. 2016 (50 mest) Otroci bodo nastanjeni v Domu domžalskih otrok, Ul. Lišina 10, Vantačiči, 51511 Malinska, Hrvaška, izvajalec letovanja je podjetje Leštan & Leštan, d. o. o., šport, turizem in rekreacija. Cena 10-dnevnega letovanja je 350 evrov. Znesek bo mogoče plačati v 3 (treh) obrokih. Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številko 041 728 179 ali na 01 721 27 91 vsako sredo med 16. in 18. uro oziroma pišete na naš e-naslov: zpm.domzale@siol.net. Prijavnico najdete tudi na naši spletni strani: www.zpm-domzale.si ali jo osebno prevzamete v naši pisarni v času uradnih ur oziroma na OŠ, ki jo obiskuje vaš otrok. Izpolnjeno prijavnico (zgornji del izpolnite sami, spodnji del izpolni osebni zdravnik otroka – iz teh podatkov bo razvidno, ali otrok izpol­njuje kriterije za sofinanciranje s strani ZZZS) lahko oddate osebno v naši pisarni v času uradnih ur oziroma v naš poštni nabiralnik pred vhodom v Domžalski dom, Ljubljanska 58, 1230 Domžale, ali jo poš­ljete po pošti. Prijavnice sprejemamo do zasedbe mest. Po prejemu prijavnice se s starši /skrbniki/rejniki prijavljenega otroka sklene po­godba. . Ema Škrjanc Ogorevc, predsednica ZPM Domžale Ogenj, rit in kače niso za igrače Veliko knjig je napisanih o zgodovini človeštva, osvajanjih in osvajal­cih ozemlja, vojnah, velikih odkritjih ... , a področje, ki ga je v Sloveniji vrsto let raziskovala Milena Miklavčič, je bilo do sedaj skorajda ne­raziskano, vsaj v Sloveniji, če ne celo v Evropi – spolnost nekoč. O svojih odkritjih o intimnem življenju naših prednikov od začetka 20. stoletja do leta 1960 je pred leti napisala knjigo z naslovom Ogenj, rit in kače niso za igrače, ki jo je na vabilo knjižničarke Krajevne knjižnice Tineta Orla, Zdenke Kopač, 13. aprila predstavila v dvorani Marjance Ručigaj. Na literarnem večeru je zgovorna avtorica »po domače« in odkrito spregovorila o svojem odraščanju v Žireh in predstavila nekaj pret­resljivih zgodb, ki so ji jih zaupale ženske, stare med 75 in 98 let, in jih je na poljuden način predstavila v knjigi. To so zgodbe o nepo­znavanju spolnosti, o slabih higienskih razmerah, o velikem številu rojenih zakonskih ali nezakonskih otrok, o veliki nadvladi moških, ki so svoj spolni nagon sproščali kadarkoli in kjerkoli, ker je bila to njihova pravica, predvsem pa o velikem trpljenju in nemoči žensk, ki so morale biti svojim možem vedno na voljo. Danes je popolnoma nedoumljivo, da je imela ženska v tistem času le štiri želje: da je mož ne bo tepel, da bo imela streho nad glavo, da ne bo lačna in da ne bo pri porodu umrla. In zakaj se je avtorica podala na to pot od­krivanja spolnih navad in ljubezenskih odnosov naših prednikov? Ker jo je zamikalo, da bi o tistih prepovedanih stvareh, o katerih so zgolj namigovali, zvedela kaj več. Spolnost je bila v času njenega od­raščanja, in velikokrat še vedno je, tabu tema. Za razliko od danes na začetku stoletja o njej niso vedeli ničesar, je ugotovila iz priče­vanj. Na vaseh so sicer pri občevanju lahko opazovali domače živali in jih potem posnemali, v mestih pa še tega niso videli. Nemalokrat so se poročeni pari za nasvet, kako narediti otroka, s strahospošto­vanjem obrnili k župnikom. Življenje nekoč je bilo trdo in kruto, borili so se za preživetje, in tu ni bilo prostora za čustva. Ženske so bile le objekt sprostitve moškega spolnega nagona, pri miru so morale počakati, da je mož na njih večkrat na dan opravil svoje, kar sicer ni trajalo dolgo, le nekaj minut. Avtorica je predstavila tudi nekaj humornih zgodbic o iznajdljivosti žensk, ki so si na različne načine lajšale trpljenje: med nogami so se mazale s svinjsko mastjo, da je šlo bolj gladko, ali z mešanico kopriv in kurjih iztrebkov, kar je zaradi strašnega smradu odvrnilo moža. Poslušalce je nasmejala tudi zgodbica o avtoričinem dedku, ki je svojo ženo podil okoli hiše in vpil za njo: »A daš?« pa mu je ta odvrnila: »Ne dam,« sosedje pa so gledali in čakali, kaj se bo zgodilo. Milena Miklavčič je na zaključku predstavitve odgovorila na nekaj vprašanj in vsem priporočala bra­nje knjige, da bodo preko prebranih zgodb spoznali, kakšno je bilo življenje naših babic in dedkov, predvsem pa zato, da se stvari, ki so težile babico in jih je prenesla na svojo hčer, ne prenesejo še na vnukinjo. Iz preteklosti se lahko namreč veliko naučimo, da nam je lažje sedaj ali pa v prihodnosti. . Tanja Jankovič Na dlani Odgovor na pismo bralca Se vam res zdi, da smo tako zelo vsebinsko neizvirni? Cenjeni Nejc Kmetič! Spoštujem vaše mnenje in kritiko, ki ste jo po­dali na prenovljeni Odsev in moje urednikovanje ter pisanje avtorjev prispevkov. Težko verjamem, da je z ekipo, ki Odsev pripravlja že vrsto let, lahko glasilo nazadovalo v tolikšni meri, kot navajate v svojem zapisu; ste tudi prvi, ki ste podali kritiko na vsebino, do zdaj smo bili namreč deležni le pozitivnih odzivov (tudi s strani nekdanjega uredni­ka, ki je vrsto let pripravljal vsebino trzinskega glasila). Vašo kritiko sem uvrstila na te strani, ker ste mi dali v določenih pogledih misliti. V prvi vrsti bom zaščitila vse avtorje prispevkov, ki so člani uredni­štva, vsak si namreč zasluži pohvalo za pisanje! Z vašim očitkom, da iz meseca v mesec odpiramo iste teme, se kot urednica ne strinjam, saj posegamo na raznolika področja in odkrivamo številne zanimivosti v Trzinu in zunaj njega ne samo z dogajanji, pač pa tudi pri ljudeh, njihovih zanimanjih in navsezadnje tudi med podjetji in njihovimi dejavnostmi. Posploševanje na neizvirnost intervjujev (s ponavljajočimi se vprašanji je bil objavljen samo en intervju!) meče slabo luč na vse avtorje inter­vjujev, ki se iz meseca v mesec trudijo predstaviti osebe in podjetnike našega kraja, zato se mi zdita vaš očitek in posploševanje neprimerna. Res je, da veliko poročamo o preteklih dogodkih v kraju, v želji, da jih predstavimo vsem občanom, ki se določenega dogodka zaradi naj­različnejših vzrokov niso mogli udeležiti, navsezadnje pa vsak tudi rad obudi prijetne občutke, ki jih je doživel na dogodku. Da obravnavamo samo preteklo dogajanje, pa ne drži, kajti tudi ostale rubrike so polne zanimivih prispevkov. Predvsem rubrika ‘Na dlani’ napoveduje dogaja­nje, hkrati pa skuša ozaveščati bralce o vplivih najrazličnejših tematik na našo sedanjost in tudi prihodnost. Zato se v tej rubriki dotikamo tematik, ki vsakega bralca spodbudijo k razmisleku za lastno in skupno (lepšo) prihodnost. V njej smo že pisali o preventivnih ravnanjih v po­vezavi z zdravstvenimi tematikami: o varni uporabi defibrilatorja smo poročali že v dveh izdajah, pisali smo o alergeni ambroziji, o različnih vrstah raka in predstavili programe preventivnih zdravstvenih pregledov ter že večkrat spodbudili občane, naj s preventivnimi pregledi preprečijo morebitne zdravstvene težave, predstavili smo tudi delovanje društva diabetikov iz Domžal, tudi za predstavitve zavodov, ki se posvečajo ot­rokom s posebnimi potrebami, smo našli posluh. Pisali smo o proble­matiki zapuščenih živali, v vsaki številki z nasveti ozaveščamo lastnike psov in mačk o zdravju njihovih hišnih ljubljenčkov. Nismo pozabili niti na okolje! Opozarjali smo na posledice žleda in o ogroženosti iglavcev zaradi podlubnikov, že večkrat smo obravnavali pomembnost čebel za življenje na našem planetu, predstavili smo biodinamično kmetovanje, poročali o novi ekološki trgovini v Trzinu in z bralci delili številne nasvete za ekološko vrtnarjenje ter osveščali o pravilnem ravnanju z nevarnimi odpadki. Večkrat smo obravnavali tematiko beguncev, pozivali k pomoči in strpnosti, dotaknili smo se tudi ljudi v stiski in predstavili varne točke v Trzinu, dotaknili smo se brezdomstva, predstavili prostovoljstvo. Bral­cem smo nekajkrat odprli obzorja s poročili s potopisnih potepanj, ob­javili številna poročila društev s potepov po Sloveniji, lotili smo se celo ustvarjanja, pozornost smo namenjali zgodovini, predstavili slavnega Trzinca Ivana Hribarja, zapisali pa tudi nekaj člankov o tradiciji prazni­kov, pisali o pšaških poplavah … Se vam res zdi, da smo (po pregledu vsebine le osmih Odsevov) tako zelo vsebinsko neizvirni? Ob vaši izjavi, da je v Odsevu premalo strokovnih člankov, bi vas rada opomnila, da je Odsev glasilo naše občine, ki ima zelo širok krog bralcev, ne samo starostno, ampak tudi po izobrazbeni strukturi (tudi o tem smo pisali!), in prav vsem bralcem se prilagajamo z jezikom in načinom pisanja, vsem mora biti namreč naše pisanje razumljivo! Če imate željo po prebiranju strokovnih člankov, vam svetujem, da pose­žete po strokovni literaturi, ki jo je na našem tržišču dovolj, zagotovo bo potešila vaše želje, v nasprotnem primeru pa je na voljo tudi stro­kovna literatura v tujih jezikih, ki vas ne bo pustila ravnodušne. Ker podajate tudi kritiko na kakovost napisanih člankov, naj pouda­rim, da so številne zgoraj omenjene članke pisali neodvisni strokov­njaki, ki svoja področja dobro poznajo, zato je očitek na nestrokovno poročanje v Odsevu po mojem mnenju povsem neupravičen! Enakega mnenja sem še vedno glede vsebinske raznolikosti. Če ste po navede­nem še vedno mnenja, da v barvnem Odsevu zeva vsebinska luknja, ste toplo vabljeni k soustvarjanju vsebin glasila – vrata so vam odpr­ta, dobrih zamisli se nikoli ne bomo branili. Morda pa bomo ravno z vašo pomočjo še boljši! S spoštovanjem, Metka Pravst, urednica Na dlani Zakaj odstop? Ena od urednikovih nalog je odločanje o razporejanju viši­ne honorarjev članom uredništva, ki pripravljajo prispevke. V primeru glasila Odsev veljajo določene omejitve, ki jih je določila Občina Trzin in so zapisane v 26. členu Odloka o za­gotavljanju obveščanja javnosti o delu Občine Trzin in glasilu občine Trzin (v nadaljevanju Odlok): „V kolikor urednik naroči članek o delu društva ali druge organizacije, ki se financira iz občinskega proračuna, se le-ta ne honorira. Urednik je dol­žan predlagati članke, ki se honorirajo, v plačilo, v skladu s tem odlokom in s svojim honorarjem finančno odgovarja za finančne posledice, ki so nastale kot posledica neskladno z odlokom predlaganih člankov, ki se honorirajo.“ Pogodba , ki sem jo dne 12. junija 2015 podpisala z Občino Trzin za dveletni mandat , me zavezuje k spoštovanju Odlo­ka, hkrati pa postavlja pred dilemo, komu v uredniškem od­boru naročiti prispevek , da ne bom kršila zakonov. Osmim članom uredništ va (od skupno devetih), ki so hkrati tudi člani občinskih društev, ki so delno sponzorirana s strani Občine Trzin , v nobenem primeru ne smem naročiti pisa­nja prispevka o dogodku društva, v katerem je včlanjen, saj bi s tem kršila Z akon o av torskih in drugih pravicah, ki v 99. členu navaja: „ Z av torsko pogodbo o naročilu dela se av tor zaveže ust variti določeno delo in ga izročiti naročni­ku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar.“ Če kljub temu sklenem naročiti pisanje članka o delova­nju društva, naročim članu uredništva, ki je hkrati tudi član društva, ki se delno financira iz občinskih sredstev, sem po Zakonu o av torskih in sorodnih pravicah dolž na nameniti honorar avtorju prispevka, Občina Trzin pa me lahko zaradi te odločitve oglobi zaradi kršitve Zakona o medijih, ki v 18. členu navaja: „Odgovorni urednik odgovarja za uresničeva­nje programske zasnove ter opravlja druge naloge, določe­ne s temeljnim pravnim aktom izdajatelja.“ Temeljni pravni ak t izdajatelja pa je Odlok. Zaradi nehonoriranja prispevkov sem pr vič prišla v konflikt s člani uredništva že v novembru 2015, neodobravanje glede tega pa se je v naslednjih dveh mesecih – to je v decembru 2015 in januarju 2016 – le še stopnjevalo, nestrinjanje s tem so pokazali vsi člani uredništva. Na mojo pobudo je bil 28. januarja 2016 sklican sestanek na Občini Trzin, na katerem sem obširneje predstavila problematiko županu Občine Trzin Petru Ložarju. Kot je bilo dogovorjeno na sestanku, sem nato pripravila vlogo za spremembo oziroma dopolnitev Odloka in jo 25. februarja 2016 posredovala na Občino Trzin. Vlogo je po nekaj popravkih 14. marca 2016 obravnavala Komisija za informiranje, občinska priznanja, proslave in promocijo obči­ne, ki je mojemu predlogu za spremembo izrekla zaupanje. Čeprav je bila moja želja, da se članom uredništva honorirajo vsi prispevki, ne glede na članstvo v društvih, sem takrat pristala na kompromis, da se honorirajo prispevki o priredi­tvah, ki jih organizira Občina Trzin, in prispevki o občinskih tradicionalnih prireditvah, ki jih v izvedbo dobijo društva in so poimensko razpisane. Na tej točki se je reševanje pro­blematike ustavilo, čeprav je bilo dogovorjeno, da bo zade­va obravnavana spr va na seji marca 2016, nato en mesec kasneje na občinski seji v aprilu 2016, a se to ni zgodilo. Zato sem v opozorilo, da je Odlok treba uskladiti s slovensko zakonodajo, v ponedeljek , 9. maja 2016, na sestanku z župa­nom Občine Trzin podala odstopno izjavo s funkcije glavne in odgovorne urednice. . Metka Pravst Podatki z vodomerne postaje na Pšati v Loki pri Mengšu tudi javno dostopni Temelj za pravočasna obvestila, opozorila in ukrepanje na področju varstva pred naravnimi nesrečami so kakovostni okoljski podatki. Še pred postavitvijo vremenske postaje pri OŠ Trzin konec leta 2015 so sodelavci Agencije RS za okolje pri Malnovem mostu na Grajski cesti, ki pelje proti Jablam, postavili samodejno vodomerno postajo. Podatki so zdaj na spletnem naslovu http://www.arso.si/vode/podatki/amp/ H126_g_1.html dostopni tudi širši javnosti, kjer imamo na voljo po­datke o pretoku (m3/s), višini vodostaja (cm) in temperaturi vode (°C). Njihovo uporabnost na območju Trzina še povečuje dejstvo, da lahko podatke primerjamo z istovrstnimi za postajo Topole, ki je gorvodno od Trzina, natančneje pri Topolah nad Mengšem (http://www.arso. si/vode/podatki/amp/H53_g_1.html). To nam bo v veliko pomoč pri visokih vodah oziroma ob povečani nevarnosti poplav na območju Tr­zina. Podatke si lahko ogledate tudi prek portala Geostik (http://www. geostik.com/?K=DA) na zavihku Vreme/Stanje voda, kjer najdete tudi našo vremensko postajo (zavihek Vreme/Temperature). Slednjo smo uspešno predstavljali tudi na stojnici Civilne zaščite Trzin prvi dan le­tošnjega Florijanovega sejma. . Miha Pavšek, poveljnik CZ Trzin Foto: Miha Pavšek Na dlani Med potresno bolj ogroženimi deli naselja je tudi stari Trzin severno od osnovne šole. Ogrožene so tudi nekatere novejše stavbe, ki stojijo preblizu višjih in starejših ter slabo grajenih ali/in vzdrževanih. Ko se bo v Trzinu zatreslo Potresi so ena najhujših naravnih nesreč, ki so do sedaj po vsem svetu zahtevali ogromno smrtnih žrtev. Potres označuje tresenje tal. Sprosti se veliko energije, ki povzroči silovit premik v Zemljini skorji. Večino potresov povzročajo prelomi in premikanje kamninskih gmot vzdolž prelomov, zato jim pravimo tektonski potresi. Tudi ozemlje Slovenije spada po številu in moči potresov med aktivnejša območja, saj leži na potresno dejavnem južnem robu Evrazijske tektonske plošče. Znano je, da sta Ljubljana in njena okolica potresno zelo ogroženi, ker vemo, da je bilo tukaj veliko potresov že v prejšnjih stoletjih, zadnji zelo mo­čan leta 1895, močnejši pa tudi pred 40 leti. Starejši se gotovo še spominjate 6. maja 1976, ko se je posebej močno streslo v Breginj­skem kotu in sosednji Benečiji. Potresno ogroženost območja Trzina še povečujejo številni prelomi in za nosilnost zgradb slaba kamninska sestava tal območij s finozrnatimi usedlinami, kot sta glina in ilovica, ki prekrivata del ravninskega območja ob Ongru, Mlake ter industrij­sko-poslovno cono. Bolj ogroženo je zlasti območje starega Trzina severno od osnovne šole, kjer je več starih ter nekoliko višjih in slabše grajenih zgradb, ki so pred potresi manj varne. Trzin leži na potresno zelo dejavnem območju Ljubljane in okolice. Zato so tudi na tem območju možni potresi do IX. stopnje po evropski potresni lestvici (EMS), zadnji močnejši je bil ljubljan­ski potres leta 1895. Prebivalci Trzina so občutili tudi tresenje tal med obema potresoma 1998 in 2004 z žariščem v Posočju. To potrjujejo tudi drugi še bolj natančni viri, še posebej karta potresne ogroženosti, ki jo imajo v sosednji občini Mengeš. Na osnovi te lahko sklepamo, da so tudi marsikje v Trzinu možni potresi IX. stopnje. Šibki do zmerno močni potresi povzročajo večinoma škodo na zgradbah in predmetih v njih, na telefonskih drogovih, drevesih, slabše zgrajene in starejše ter višje stav­be so lahko delno porušene. Padajo polomljeni dimniki, zelo mehka tla lahko valovijo, tudi poškodbe ljudi in živali niso redke. Močni potresi imajo rušilne sunke, ki povzročajo človeške in živalske žrtve, rušenje objektov, požare, plazove, poplave, prelome in premike površja, razpoke, udarne valove (cunamije). Zgradbe so bolj poškodovane, če so zgrajene na potre­sno nevarni glini ali ilovici. Bolje je, če stojijo na trših kamninah. Slabše je na ravninah, kjer je visoka gladina podtalnice (voda je zelo blizu površja), znane so tudi po poplavah. Pred leti so trzinski osnovnošolci v raziskovalni nalogi, kjer so kar tirali stari del Trzina (kamninsko zgradbo, starost , višino in na­membnost zgradb), ugotovili, da se večina Trzincev premalo zaveda, da je njihov del kraja potresno sorazmerno precej ogrožen. V pri­hodnje bi morali zato zlasti na območju starega Trzina graditi nižje zgradbe in bolj paziti na razdaljo med njimi. Z rušenjem ali obnovo potresno nevarnih zgradb pa bi bil poleg večje potresne varnosti lahko posledično lepši tudi videz našega kraja. Krajani in vsi, ki tu stanujejo, se šolajo ali delajo, bi se morali poučiti o tem, da so na potresno bolj ogroženem območju. K temu bi gotovo pripomogla tudi podrobnejša karta potresne ogroženosti, kot jo imajo Mengša­ni. A kot pri večini naravnih nesreč se tudi ob potresih zavemo ogro­ženosti, ko je večinoma že prepozno. . Miha Pavšek Spet pretoplo in s snegom zabeljenim »uporniškim« praznikom Ob koncu minulega meseca smo bili prepričani, da bomo spet lahko rekli – pač še en malo pretopel in vremensko nič kaj poseben april, če se nam vreme s snegom in mrazom ne bi »uprlo« prav na praznični 27. april! Žal vremenskih posledic nismo le občutili na lastni koži (toplejša oblačila, kidanje snega in otresanje vej in zelenjavnih mladik, kurje­nje peči …), saj je težak in moker sneg polomil številne veje in dele dreves ter grmovnic. Med prvimi so bili na udaru listavci, še posebej platane in javorji, polomilo in pomorilo je tudi sadno drevje in še kaj. Prav gotovo se bo ta kratka in burna vremenska epizoda poznala v nadaljevanju leta pri cenah vrtnin in zelenjave. Podobno kot v Trzinu se je dogajalo namreč tudi v večjem delu Slovenije (na vzhodu so imeli namesto snega »le« mraz …). Uvodoma v sekir(i)ci vedno malo pretre­semo tudi aktualno družbeno oziroma družabno dogajanje, tokrat pa je vreme poskrbelo, da bomo pustili vnemar »vladarje« oziroma poča­kali, da bodo naredili kaj omembe vrednega. Mimogrede, v najvišjem hramu slovenske demokracije so imeli ob dnevu Evrope slovesno sejo, ki se jo je udeležilo deset (10!) poslancev. Saj ne da bi se zanjo po­sebej zanimali, a so poskrbeli za kulturni program učenci domžalske glasbene šole, med katerimi je tudi precej trzinskih otrok. Menda pa ni to nič posebnega, a si, drage volivke in volivci, to zapomnite, ko boste prihodnjič glasovali, kateri kandidat/-ka je vreden vašega zaupanja. Pojdimo raje iz vročega političnega dogajanja (pozor – obeta se nam minister!) na mrzlega, vremenskega. Pa ne bomo o prazniku upora proti okupatorju, ki ga nekateri zaradi njegove vsebine praznujejo ravno v na­sprotnem pomenu, temveč si bomo s pomočjo vremenske postaje pri OŠ Trzin natančneje ogledali, kaj se je dogajalo »usodnega« dne. Točno opoldne smo s 14,7 stopinje Celzija zabeležili najvišjo dnevno tempera­turo zraka, ob 21. uri pa skoraj 14 stopinj Celzija nižjo, to je le 0,8 stopinje Celzija. Le v pol ure – med 13.30 in 14. uro, se je ohladilo za skoraj 4 stopinje Celzija! Morda so te vrednosti temperaturnih padcev tu in tam zabeležene v gorskem svetu, po nižinah pa so zelo redke oziroma enkrat na vsakih nekaj desetletij. Temperaturna meja je bila res izrazita, med­tem ko je v severni in osrednji Sloveniji 27. aprila popoldne že snežilo, je bilo na slovenski obali 20 stopinj Celzija. Sreča v nesreči je bila, da nismo imeli pozebe, saj je bila najnižja jutranja temperatura zraka – izmerili smo jo prav zadnje aprilsko jutro – tik nad lediščem (0,2 °C). Če povzamemo – topel, sončen in vetroven april (pozor, 17. aprila 16:00–16:30 smo zabeležili sunek vetra prek 53 km/h!) vse do »ne- Vremenska sekir(i)ca pozabnega« praznika je pustil po prehodu hladne fronte s polarnim zrakom 15 centimetrov mokrega in težkega snega ter snegolom. Temu je sledilo nekaj zelo hladnih juter, a kot že zapisano – pozebe v naših krajih večinoma ni bilo. Tudi dva aprilska dneva s snežno odejo, ko govorimo o snegu praviloma le kot o kmetovem gnoju, nista od muh. Enajst dni s padavinami ni za april pač nič posebnega, saj gre za enega vremensko najbolj spremenljivih mesecev v letu. Zato pa ne pozabimo: Če je majnika lepo, za kruh je dobro in seno! Dež se nas je usmilil vsaj prvi dan Florijanovega sejma, ko so se plohe in nevihte izognile Trzinu, pa še to le Mlakam in staremu delu naselja, kjer je že večer prej zasijal na novo osvetljeni del šolskega igrišča. Medtem je cono in sosednje Domžale že namočilo! Na Florijanovo nedeljo pa nas tako ali tako ne skrbi za vreme, saj so že v jutranjem sprevodu v noše oblečene Trzinke, opremljene z »marelami«, pripravljene prav na vsakršno vreme. Maja bo zanj še več zanimanja, ne samo zaradi občinskega praznika, temveč zaradi tega, ker so nekatera prizorišča v okviru TrznFesta na prostem. Veseli nas tudi dejstvo, da številni Trzinci že veste za vremensko po­stajo pri osnovni šoli, kar se je pokazalo ob priložnosti njene promocije na stojnici civilne zaščite, ki se, skupaj s planinci in seveda gasilci, veseli novih prostorov. Sicer pa smo tik pred vrati najbolj svetlega meseca v letu, do dne ob kresi, ko se dan obesi, nas loči le še nekaj tednov in potem bo tu že (po-)letni dopust. Uživajte do takrat prav vsak dan po­sebej, v pričakovanju vsakodnevne postopne stemnitve proti večeru vse do nižin … . Trzinčanov Miha, občinski vremenski svetnik Padavine Vremenska postaja OŠ Trzin April 2016 Opazovalna postaja aprila 2016 (v mm) Kazalec Podatek Čas Datum Grosuplje 68 Povprečna mesečna T zraka (°C) 11,8 - - Trzin (OŠ) 84 Najvišja mesečna T zraka (°C) 24,5 15:00 6. 4. Radomlje 87 Najnižja mesečna T zraka (°C) 0,2 6:30 30. 4. Moste pri Komendi 88 Število dni s padavinami > 0,2 / 2 / 20 mm 11 / 7 / 1 - - Domžale 90 Največja dnevna količina padavin (mm) 26,4 0–24 h 27. 4. Ljubljana Bežigrad 93 Največja trenutna intenziteta padavin (mm/h) 13 9:30 14. 4. Brezje pri Tržiču 96 Najvišja hitrost (km/h) vetra in njegova smer 53 / JV 11:00 17. 4. Letališče Brnik 100 Najpogostejša smer vetra JJV - - Kredarica (2515 m) 104 Število hladnih dni (T min < 0 °C) 0 - - Vrhnika 118 Skupna količina padavin v letu 2016 (mm) 383 - - Izbrani meteorološki kazalci za vremensko postajo OŠ Trzin in količina padavin na širšem območju Ljubljanske kotline aprila 2016. (Viri: ARSO, Civilna zaščita Trzin, Slovenski meteorološki forum, Spletišče vremenskega društva ZEVS.) | 29 Napovednik Dogodki TD Kanja Napovednik Trzin v maju in juniju društva diabetikov Vabljeni na razstavo likovnih del Ele Moravec, ki bo v avli Društvo diabetikov Domžale, Lu Centra Ivana Hribarja na ogled od odprtja 17. maja do kovica, Mengeš, Moravče, Trzin zaključka 16. junija. napoveduje naslednje dogodke v Srečanje rokodelcev (delavnica in razstava) bo 5. maju in juniju: junija od 10. do 18. ure v gradu Jable. Pohodi: 21. maja 2016 bo organiziran Vabljeni! pohod DD Jesenice, 11. junija 2016 Več o dogodkih TD Kanja Trzin na www.td trzin.si. bo organiziran pohod DD Kamnik, 18. junija 2016 se lahko udeležite Mrču novega pohoda v organizaciji DD Tržič, 25. junija 2016 bo pohod DD Škofja Loka. Dodatne informacije o pohodih, zbirnih mestih Najlepše in časih odhodov lahko dobite na telefonski številki 041 679 787 (Tone Košmerlj). cvetje v V soboto, 28. maja 2016, bo organizirano športno srečanje diabetikov v Škofji Loki, zbirno mesto bo ob 8. uri na avtobusni Še vedno velja vabilo (ki smo ga objavili našem kraju postaji Domžale. 4. junija 2016 bo orga že v aprilskem Odsevu) k oddaji vašega niziran tudi izlet, odhod bo z avtobusne sporočila oziroma povabila na ogled postaje Domžale, zbor bo ob 8. uri. in fotografiranje cvetja in urejenosti Več informacij boste dobili s klicem v vašega doma za že 15. podelitev pisarno društva na 01 721 42 79. priznanj za prispevek k lepši, bolj urejeni podobi Trzina. Svoj predlog za ogled in Vabljeni! fotografiranje oddajte osebno v Centru Ivana Hribarja, Ljubljanska cesta 12f ali po telefonu na številko: 01 564 47 30. Odstranjevanje invazivk v Trzinu DU Žerjavčki Vabimo vas, da se pridružite akciji odstranjevanja invazivk v Trzinu, ki bo potekala v petek, 27. maja 2016, Trzin napoveduje v sodelovanju s Planinskim društvom Onger Trzin, Turističnim društvom Kanja Trzin ter Zavodom V petek, 10. junija 2016, bo ob 11. uri RS za varstvo narave (Območna enota Kranj). Akcijo bo vodila strokovnjakinja Maja Brozovič. piknik za člane Društva upokojencev Zbirno mesto bo ob 15. uri pred zakloniščem Žerjavčki Trzin. Prijave za udeležbo na koncu Kidričeve ulice v Trzinu (nasproti zbiramo v Centru Ivana Hribarja od avtopralnice). ponedeljka, 30. maja 2016, do četrt­ka, 9. junija 2016. Druge aktivnosti: Pohodniki/ce se ob torkih Pohod po odpravijo na krajše in daljše sprehode izpred Mercatorja ob 7. uri. Strelci/ke z zračno puško vadijo mejah občine streljanje ob petkih ob 16. uri na strelišču v osnovni šoli. Balinarji se srečujejo na balinišču ob vsakem lepem vremenu po 9. uri dopoldan. Kolesarji sedejo na kolo ob Trzin petkih ob 9.30 izpred CIH in se odpeljejo v dogo­vorjeni smeri. Pevci/ke bodo nastopili zadnjič 21. DU Žerjavčki Trzin in TD Kanja Trzin vas junija 2016 na reviji pevskih zborov »Od Drave do vabita, da se v soboto, 4. junija 2016, Save«. Ročne spretnosti preizkušajo in ustvarjajo v udeležite tradicionalnega 18. pohoda društveni sobi Mengeška 9 ob četrtkih po 10. uri. po mejah občine Trzin. Zbirališče je Zoran Rink pred OŠ Trzin ob 8. uri. 30 | Odsev — Glasilo občine Trzin Individualno in kolektivno pokojninsko varčevanje AS v sodelovanju s Varčujte za svojo pokojnino v skladih življenjskega cikla, ki vam omogočajo optimalno plemenitenje privarčevanih sredstev. Misli Pokojninskonaprej varčevanje www.as.si 080 11 10 Na obzorju je nova pokojninska reforma Sprememba zakonodaje je zaradi vzdržnosti sistema nujna. Število upokojenega prebivalstva se veča, tudi zato ker dlje živimo, ob tem pa se zmanjšuje delež aktivnega prebivalstva, ki vplačuje v pokojninsko blagajno. Danes dela za enega upokojenca samo še 1,3 zaposlenega. To pa je huda obremenitev za pokojninsko blagajno, zato se bodo pogoji za upokojevanje ponovno zaostrili. Najnovejši predlogi pokojninske ‘bele knjige’ so upokojevanje pri 67, odprava predčasne upokojitve, izenačitev pogojev za moške in ženske, uvedba točkovnega sistema in podaljšanje obdobja za odmero pokojnin ter postopen prehod na usklajevanje pokojnin zgolj z inflacijo. To ne pomeni zgolj dejstva, da se bomo upokojevali starejši, temveč tudi, da bodo že tako siromašne državne pokojnine ponovno zdrsnile navzdol. Že sedaj živi veliko upokojencev pod pragom revščine Danes znašajo pokojnine v povprečju od 400 do 800 € in to je veliko premalo za dostojno življenje. Navadno upokojenci še zmorejo življenjske stroške, če sta v gospodinjstvu dve pokojnini. Se pa prej ali slej lahko zgodi, da mora eden od zakoncev zaradi bolezni ali visoke starosti poiskati pomoč in se preseliti v dom za ostarele. Tam pa se stroški gibljejo med 800 in 1.000 € mesečno, včasih celo več. V takem primeru pokojnina ne zadošča za pokritje stroškov in tukaj država vključi njihove potomce, ki so dolžni staršem pokriti razliko v ceni. V takih primerih nizke pokojnine ne prizadenejo samo upokojencev, temveč tudi naslednjo generacijo. Pri tem pa so ženske upokojenke še bolj ranljive, saj imajo v povprečju za kar 20 % nižje pokojnine. Torej, če želimo po upokojitvi ohraniti življenjski slog, kakršnega smo vajeni, moramo za primerno pokojnino poskrbeti sami. Pokojninsko varčevanje AS je sodobno varčevanje za podjetja in posameznike, ki varčevalcem prinaša številne prednosti in zagotavlja izplačilo dodatne pokojnine. Kolektivno pokojninsko varčevanje Vedno več podjetij se odloča za sklenitev pokojninskega načrta za zaposlene. S tem podjetje poskrbi za finančno in socialno varnost svojih zaposlenih v tretjem življenjskem obdobju. Za vplačane premije se podjetju prizna davčna olajšava pri davku od dohodkov pravnih oseb in pri davku od dohodkov iz dejavnosti, hkrati pa za vplačane zneske ne plačujejo prispevkov za socialno varnost. Individualno pokojninsko varčevanje Kdor ne varčuje prek podjetja, se lahko odloči za samostojno varčevanje ali kombinira obe možnosti. Za vplačila se varčevalcem prizna posebna davčna olajšava do 5,844 % bruto plače, znesek pa za leto 2016 ne sme preseči 2.819,09 EUR. V primeru kombiniranega varčevanja davčno olajšavo uveljavita delodajalec in zaposleni, vsak za svoj delež vplačil. Vsem tistim, ki med letom vplačajo manj kot znaša davčna olajšava, svetujemo, da z enkratnim vplačilom ob koncu leta vplačajo razliko in tako v celoti izkoristili davčno olajšavo, saj to pomeni, da se vplačana sredstva vrnejo pri izračunu dohodnine. Novost – skladi življenjskega cikla Z zadnjo spremembe pokojninske zakonodaje in uvedbo skladov življenjskega cikla je pokojninsko varčevanje postalo privlačnejše tudi za mlajše generacije. Trije skladi življenjskega cikla, Drzni, Umirjeni in Zajamčeni, se med seboj razlikujejo po naložbenem cilju in tveganju. Do 50. leta omogočajo varčevanje v naložbah, ki imajo največji potencial dolgoročne rasti, nato sledi umik v bolj umirjeno naložbeno politiko, po 60. letu pa v sklad z zajamčenim donosom. Z naložbami Pokojninskega varčevanja AS upravlja priznani upravitelj KD Skladi, d. o. o. Hitrost se izplača Varčevanje za dodatno pokojnino je dolgoročno in traja do upokojitve. Prednost imajo mlajši zaposleni, ki lahko že z manjšimi zneski privarčujejo dobro pokojnino. Prav zato želimo spodbuditi vse mlade in tiste, ki se prvič zaposlujejo, da izkoristijo to možnost. Seveda pa tudi za ostale ni prepozno, le zneski za varčevanje morajo biti višji. Starejšim zato priporočamo še varčevanje z življenjskimi zavarovanji, ki so prav tako davčno ugodna oblika varčevanja z dobo 10 let in več. Pomembna dejstva • Pokojninska osnova se niža, upokojitvena starost pa vztrajno viša. • Življenjska doba se podaljšuje, s tem se višajo tudi življenjski stroški in izdatki. • Državna pokojnina bo čez nekaj let znašala le še med 40 in 50 odstotki neto plače. • Za dostojno jesen življenja se priporoča med 70 do 90 % prihodkov pred upokojitvijo. Misli Pokojninsko PE Ljubljana, Celovška cesta 206 Miro Knez, 01 582 48 92, miro.knez@as.si naprej varčevanje Omejena serija Dacia LIFE že za7.990 € z 0% obrestno mero* www.dacia.si * Velja ob nakupu preko Dacia Financiranja. Več informacij o ponudbi in pogojih nakupa je na voljo na www.dacia.si. Velja za .nanciranje do 48 mesecev, za omejeno vrednost .nanciranja, odvisno od modela.  Prodaja novih vozil: 01/ 20 00 563, prodaja rabljenih vozil: 01/20 00 560, servis: 01/20 00 570. E-mail: info@malgaj.com ODPRTO OD PON. DO PET. OD 8:00 DO 18.00, SOB. OD 8.00 DO 12.00, NED. ZAPRTO Poraba pri mešanem ciklu: 3,5 - 6,8 l/100 km. Emisije CO2: 90 - 155 g/km. Emisijska stopnja: Euro 6b. Emisija NOx: 0,0083—0,0518 g/km. Emisija trdih delcev: 0— 0,00328 g/km. Število delcev (x1011): 0—32,59. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni  Dacia. Zanesljiv zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM in PM ter dušikovih oksidov.partner GR Z S. 102,5 Posvetovanje z magistri farmacije o pravilni in varni uporabi zdravil, svetovanje o zdravem življenjskem slogu ob diabetesu, povišanem holesterolu, visokem krvnem tlaku, prekomerni telesni teži, osteoporozi in težavah s prostato, pregled kože in svetovanje o negi kože, svetovanje o zdravi prehrani, program opustimo kajenje. Meritve s svetovanjem: glukoza v krvi, holesterol, krvni tlak, EKG, saturacija, venski pretok, CO v izdihanem zraku, kostna gostota. Žur za malčke: naredi svojo zobno pasto, izdelaj svoj inštrument, ustvari zeleni periskop za lažje raziskovanje narave, ustvarjalne in poučne delavnice, poslikava obraza, fotografiraj se z Robijem Kranjcem. DOGODEK BO TUDI V PRIMERU DEŽJA. Zdrava kuharija: kuharski šov enostavnih in zdravih jedi s kuharskim parom Tejani. Vsak obiskovalec prejme knjižico receptov. www.lekarnaljubljana.si 5. 6. 2016, križanke v ljubljani, med 9. in 17. uro VSTOPNICA = DOBRA VOLJA