Insorati so sprejemajo in velja triatopna vrsta: 8 kr., eo se tiska lkrat, II 1» » !• 2 „ It* u u n u ^ >i Pri vočkratnem tiskanji se cona primerno /.manjša. R o k o p Iti so no vračajo, nofiankovana pisma so uo sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in okspeiiioija na Dunajski oesti št. 15 v Modija-tovi hiši, 11. nadstropji. Pilltltu list za slovenski nnt Po pošti prejeman velja: Za eelo loto . . 10 gl. — kr. Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt lota , 2 „ 50 , V administraciji velja: Za celo leto . , 8 gl, 40 kr. Za pol lota . 4 „ 20 „ Za četrt lota . . 2 „ 10 i***]*«, V lijubljani na dom pošiljan^j™,,-* volja (>0 kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski ce štov. 15 v Modijatovi hiši. Izhaja po trikrat na todon {$) sioor v torek, čoirtek in soboto. Krščanstvo pa delo. ii (Daljo.) Obrtno življenje je bilo povsem osnovano po krščanskih načelih, slabejemu se ni) bilo treba bati konkurence od močnejegu , ne boja za obstanek. Obrtniki ho živo čutili, da so vsi otroci Onega, h kateremu vBak dan molimo: Oče naš. Na podlagi te Holidarnosti so se združevali v zadrugo, katerim prvi namen je bil skupno npolnovati dolžnosti do Boga. Zadruge so imele skupuo Blužbo božjo, skupnega pa-trona, skupne cerkvene praznike, lastne za stave in večidel tudi svoj altar v cerkvi; skrbele so za bolnike, vdove in reveže zadružnih udov. V njih be je lepo spojala bvo boda z disciplino. Svoboda je delu neogibno potrebna no Bamo za pridobivanji, ampak tudi za ohranjevanje višjega kulturnega življenja; brez Bvobodo bi se v društvu zgubila stvari-teljna, mladeniška moč, možnoBt vednega pre-rojevanja in usahnil bi vir najlepšega in največjega, kar ste prouzročila človeški duh in človeško srce. Treba je pa človeku, da se ne poleni, tudi discipline, ki ga spodbuja, vodi in odgaja. V obeh ozirih so zadruge spolnovale svoj namen. V Bvojih notranjih zadevah so bile zadruge popolno svobodne. Imele bo bvoj lastni red, za katerega je moral skrbeti predstojnik, imele so lastno imetje, katero so samostojno upravljale. Nadzorovalo bo v nravstvenih in obrtnih zadevah in v lastnem sodišči raz-Bojevalo v prvej instanci. Razmere mojstrov med seboj, med mojstri in med pomočniki in učenci, razmere do otrok in vdov so bile pruvno uravnane. Samovoljnost in zatiranje nista imela mesta; vsakdo je imel v zadružnih zakonih brambo za svojo Bvobodo iu pravo. Zadruga je varovala pomočnike in učence. Mojster je moral skrbeti za krščansko odgojo in obrtno izomiko svojih učencev, katerih je smel imeti le določeno število. Pomočnik je bil popolno oskrbljevan v mojstrovej družini. Mojster mu nij mogel mčesa skrajšati ali pri-trgati, ker je zadruga določevala pomočniko-vi mu delu čaB in plačilo, da, še celo kakovost in kolikoBt jedil je bila uravnana. Le kdor se je kot učenec iu pomočnik lepo vedel in se tudi primerno tehnično izuril, jo mogel biti povzdigueu na častno mojstrovo mesto. Ravno tnko je varovala zadrugu tudi mojstre. Ona jo uli sama oskrbovalo tvarino, ter je po potrebi delila med ude ali je pa javila, kje in kdaj naj kupujejo, da so mogli VBi isti čas in po isti ceni kupovati. Ako je pa kdo Bam o ugodnej priliki kupil kuj več, naznaniti je moral zadrugi in nekoliko svojim tovarišem prepustiti za mto ceno. Zadruga jo določevala kraj in č s za prodajanje kakor tudi ceno iz delkom. Zategadelj bo ni bilo nobenemu poštenemu mojstru bati, da bi ga bil spodrinil kdo dtugi nego vsak je imel primerno delo in delu primeren zaslužek in to jo jačilo njegove telesne in dušue moči, da jo mogel častno ustrezati raznim dolžnostim. Bil jo glava družini, h kateri j so se prištevali tudi pomočniki iu učenci, zu katero je po očetovtki skrbel, ker se je dobro zavedal svoje odgovornosti pred Bogom. Bil je predstojnik svojej delavu ci in njegova največja čust je bila, uko so bo njegovi pod-ložniki odlikovali v lepem vedenji, izurjenosti n pridnosti in njegovi izdelki v Bolidnosti in ličnosti. B I je ud zadrugo in t.o je v njem vzbujalo blago samozavest,, ker je vedel, da ravno tako njegova značajnost povzd'guje čast zadruge, kakor skrbi zadruga za čast in bla-gostauje vseh udov. v tem druž.uskem duhu, v tej samozavesti je bila garancija za soliiinost dela, za napredek in blagostanje. To je pro-uzročeval sam od Bebe krščanski duh solidarnosti in tega ne morejo nikdar nadomestiti vsa moderna sredstva kakor so razstave, premije, policijska nadzorovanja in kazni na po-pačevanje. Prej Brno rekli, da bo križarske vojske začetek blažene dobe, kajti ono so oživile versko življenje, vednost, umetnost, pesništvo, a oživile tudi poljedelstvo, obrt in promet. Ljudstva so se zbliževala, spoznavala nove naredbe in nove potrebe, obzor so je raztegnil in pod-vzetno veselje se je vzbudilo. Promet z vzhodom je vplival ua domačo kupčijo, povečana obrtnoBt je dajala trgovini nova sredstva in podvzetui duh Bi je napravil večja spečevalna poprišča. Sb ve marsikaj je še oviralo promet, ni bilo ne dobrih prometnih potov, ne brzih prometmh sredstev iu varnost tudi nij bila povsod najboljša. Ali krščanska požrtvovalnost in po križarskih vojskah spodbujeno veselje za velikanska podvzetja sta zmagovala vso težave. Vera, ljubezen in trgovinski interesi ao zjedinjovali kupce v zveze in zadruge, katerim naloga je bila vzajemna pomoč in podpora. Kmalo so si b svojimi doneski napravili skupna skladišču, prodajališča in tbirališč*. Ker so jo delo častilo, jo bilo povsem naravuo, du je delavec svojo delo tudi ljubil, iu iz ljubeznijo izviralo veselje, ona živa radost, ki spremlja lo idealno delo, to jo delo zarad Boga. Iz idealnega delu so porodi umet-n ška oblika. Doba, ki pozua le delo Iz golega Šest vprašanj o posvetovanji nedelj in praznikov. Spisal i\ E. II. O. S. B. (Dalje.) XI. Kakor na Angležkem posvečujejo se nedelje in prazniki tudi v Boverni Ameriki. Naj tu navedemo postavo amerikansko državo — vbo drugo imajo skoraj jednuke. — Zakon bo glasi: 1. Posvočovanjo nedelj je stvar javno koriBt!. 2. Koristen počitek po telesnem delu. 3. Prilika svojim oHobnim dolžnoBtim zadostovati ter ho storjenih grehov iznebiti. 4. Sosobou vzrok doma in v cerkvi Boga, stvarnika, vzdrženiku In vladarja Hvotu doHtojno častiti. 5. PoBvečovanjo tega dneva jo ob jednem naganjanjo svojemu bližnjemu koristiti, ter mu dobroto skazovuti, kar človeka lepša in mu koriBti. Ker pa: 1. Jo na Bvetu mnogo neverujočih ljudi ali tuch, ki ne prevdarjajo dovolj, kateri ne premislijo, koliko žalijo Boga, no zadostujejo Bvojim in človeškim dolžnostim, pečajo b z deli in bodeči na veselice; b) da jo tako vedenje lastnim interesom nasproti, ter da b tem Hlab izgled dad6 iu drugo zapeljujejo; in c) da tukšni ljudje bo pregrešo proti celemu človeštvu, ker b tem nagnenjo k slabemu uvedo, ukazuje senat iu zbornica: 1. Prepovedano jo v nedoljo tržiti in do lati, vdeležovati se koncertov, plesov ali v gledišče hoditi. Kdor bo no ravna tuko, kaznovan bode z 10—20 šilingi (5—10 gld. a. v.) 2. Isto tako ka/.novan bode, kdor se v nedeljo kam vozi in kdor ga vozi tud', nujnost izvzemš', o kuterej ima policija razsoditi. 3. Nobena krčmu ne smo za stanovnike tistega okraja odprta biti. V uaBprotncm slučaji odvzumo se pravica krčmovuti ali pak se globa naloži. 4. Kdor no prido 10 mesecev v cerkev ter ni bolan, kaznovau bode z 10 šilingi. 5. Kdor so v cerkvi ali blizu uje nespodobno vede, plača 5—40 šiliugov globe. Da bo ta zakon strogo izpelje, nad tem čujo ustanovalui red vsako leto od občin izvoljeni. Tako posvečevanje nedelj in praznikov je možno na Augležkem, domovini trgovstva in obrtništva, v Londonu največjem meBtu sveta, jo colo možno v Beverni Ameriki, katere deželo prebivalcem bo gotovo no more očitati, da no glodajo na posvetno materijalne interese. A nikdur si šo ni nihče upal reči, da zarad proj navedene postavo no cveto trgovstvo iu obrtništvo itd. Ali ni to, kar jo v teh državah veljavno, tudi drugod mogočo V VI. Kaj delajo dobri ljudje za to, da bi bo uedoljo in prazniki tako po-Hvočovali kakor je Bog ukazal? Kar bodeino zdaj naveli, dokazuje, kako vbI, kateri sodijo o posvečovanji nedelj iu praznikov na podlagi voro in razuma, priznavajo, kar ho jo o imenitnoHti poBvečevanja iu o prepovedi opravljanja hlapčevskih pobIov in dobička, nema umetniške, oblikujoče Btvari-teljne moči v sebi. Delavec srednjega veka je vlagal v obliko dela Bvojih rok vso ognjevitost svoje duše in je dajal svojemu delu ono prisrčnost in moč, ki izvira iz ljubezni do dela in izročitve v božjo voljo. Lepo ae ni predstavljalo zarad same lepote ampak zarad Boga. Zategadelj je umetnost sedanjega časa le po-Bnemovalka; nij lastni duh, ki govori iž njegovih del. Ljubezen do Boga in do bližnjega je glavni nagib kršč. dela v srednjem veku. Ker se je deialo iz višjih versko-nravstvenih ozirov in se delavec nij smatral za navaden delavsk stroj, se tudi čas dela nij čez mero raztegoval in vestno so se posvtčevale nedelje in prazniki. Ravnalo se je po pravilu: Moli in delaj, zategadelj je Bog delo očividno blagosljavijsl, vladalo je sicer zmerno, a obče blagostanje in spolnovale so se besede Gospodove : ,,Iščite najprej božjega kraljestva in njegove pravice, vse drugo vam bode privrženo." Politični pregled. V Ljubljani 3. julija. Avstrijske dežele. Dvoje reči sedaj v Avstriji naj bolj zanimiva politikarje. Prva je pravda Rusinov v Lvovem, ki teče zarad veieizdaje. Ali so zatoženi in v kakšnem razmerji krivi veieizdaje, bode pokazala sodnijska obravnava, verski razkol in proti avstrijsko mišljenje si rado večkrat roko podaja. Veselo pa je slišati, kako se tirolski deželni zbor poganja za versko šolo, kajti le taka šola more ljudstvu koristiti in poroštvo dati boljši prihidaoBti. Poslanec Glatz je vte meljeval svoj naBvet nekako tako-le: Stvar, za katero gre, je znana iz prejšnih razprav, zato je ni treba tako obširno razkladati. V deželi hočbeufa, da v nedeljo ne bodo delali. Ginvni napor odpravljanja nedeljskega poslovanja začel se je še le 1. 1852; v tem letu osnovalo Be je v Parizu društvo za odpravljanje nedeljskega poslovanja. To društvo Bpre-jelo je vsacega ne gledd ujegovega političnega prepričanja in na njegovo vero mej družbenike, da se je le zavezal v nedeljo ne sam delati, ne druge k delu siliti, ne sam kupovati in ne prodajati itd. Sveti oče pohvalil je to podjetje z lastnoročnim pismom. (Dalje prih.) las Gradca 26. junija. V 7. seji 26. junija je stavil poslanec Posch naBvet: deželnemu odboru uaj se naloži, da pregleda poselski red (ukaz dež. vlade [30. januarja 1875) posebno naj pa se spremene §. §. 4. 19 in 21. v tem smislu, da Be določi zagotovilo in da se dado natančui ukazi zarad bol« nišk h stroškov. — Odda se obtinakemu odseku. — Grof Kotulinski predlaga, da se obema deželnema polkoma čeBtita k dvestoletnici nju obstanka in k tej svečanosti doda častui dar. Poslanec Neupauer podpira ta predlog in uasvetuje 2000 gld. — Jednoglaano sprejeto. Na dnevnem redu je bilo poročilo občinskega odseka o predloženi osnovi postave, ki se tiče pristojbine za sprejem v občino in zarad pasjega davka. Poslanec Wohr želi do-stavka, da bi Be psi za rabo manj obdacili mimo nepotrebnih pbov. Nasvet se ne sprejme. 28. junija. Osma seja. Vladni predlog, naj se spremeni deželna postava dne 24. matca 1875 ki zadeva vravnavo reke Mure, izroča te deželnemu kulturnemu odseku. — Poslanec Kukovec prinaša interpelacijo, naj se davek po toči poškodovanim odpiše tudi v prihodnjem letu, a poslanec Radej zarad zarad umešanja nemškega „Schulverein" v postavno odobren načrt za ljudske šole na Spodnj. Štajarskem. Oba poBlanca bosta za Bvoje interpelacije govorila v prihodnji Beji. Razrešijo se pet c je, 0 katerih poročata Steyrer in Berg. — Petič ja občin: Brebrovn k in dr. za podporo iz deželnega zaklada zarad silne škode po toči dne 31. maja, izroča se deželnemu odboru, da se na njo ozira. — Poslanec Berg poroča v imenu deželnega kulturnega odseka o peticiji društva trgovcev in obrtnikov za pomoč pri merjenji (traBiranji) železne proge FurBtenfeId-Fehring oziroma za odpoBlatev pooblaščenca v zadevni odsek. Poročevalec nasvetuje: izredno naj se da imenovanemu društvu 300 gld. v ta namen. — Poslanec Sprung misli: ne izredno ampak redno naj dežela podpira železnice, to je na kor st dežele. NaBvetuje tedaj, naj ae da 600 gld. kolikor Be še potrebuje ia naj se pošlje kak sposobnjak v ta odsek. Govornika podpirajo še posl.: Wurmbrand, Falke in Oberrauzmayer. — Poslanec GleiBjiah pa govori za nasvet dež. kulturnega odseka, ki bo tudi sprejme potem ko je še govoril zanj poročevalec. V petek 30. juuija je bila zopet seja, kjer je poslanec Posch utemeljeval svoj predlog zastran Bpremembe poselskega reda. — Slovenski poslanci dr. Radej dr. Dominkuš, dr. Šuc, Flucher, Kukovec in Žolgar pa so vlado in-terpelirali, ji je li znano, kaj nemški „Schul-vercin" na Spodnjem Štajarskem počenja; se li tako društveno delovanje po njeni misli Bklada s temeljskimi državnimi postavami in is postavno določenim učnim načrtom za Ijud-fske šole Štajerske; ako se pa ne sklada, kaj 1 namerava vlada temu nasproti storiti? Ces. na- mestnik baron Kiibeck je obljubil, da bode nato interpelacijo odgovoril v eni prihodnjih sej. Peticija uč teljskega društva za spremembo drugega oddelka § 12 dež, postave od 13. oktobra 1880 se ni uslišaia, pač pa se je deželnemu odboru naročilo, da bode imel pri posebnih zaslugah za pokojnino prosečih učiteljev deželnemu zboru predlagati, naj se jim vštejejo tudi vsa službena leta pred 1. januarijem 1. 1871. — Tudi se je sklenilo v Hartbergu napraviti javno bolnišuico. — V ueji 1. julija se ie sklenilo, obhajati 600 letnico združenja Štajarske z Avstrijo, ter deželnemu odboru naroč lo, naj skrbi za obhajanje te slovesnost', ako bi deželni zbor ne zboroval meseca junija prihodnjega leta. Iz Dolenjskega, 25. junija. (Sta-ro s lo ven šči n a pa cirilica.) Prečestni dijakovareki škof J. Štrosmajer pravijo konc Bvoje okrožnice o razmerah vzhodne in zapadne cerkve, glej ,Slovenec" št. 61. leta 1882, da se katolički vladike trudijo, da se vvede staro-slovenski jezik v božjo službo. Dobro to; težimo tedaj vsi katoliški Slovani na to, ker to nas bo združilo v eni in edini zveličavni veri in v enem vsem Slovanom občnem in vse-slavjanskem jeziku, kar je dobro za ta in oni svet. Učenjaki se trudijo dospeti do enega vse slavjanskega književnega jezika. Hvale vredna ta težnja; toda to ni drugačje mogoče, kakor da se v božjo službo vpelje staro-slovenščina. Prvi korak do vseslavjanskega jezika je, da se navadimo cirilico brati in pisati. Vgovor: Težimo na to, da se cirilca opmti in se povsod latinica vpelje, ker latinico rabi vsa Evropa. Odgovor: Res je to; ali pa zato, ker se !atinxe poslužujemo, že znamo laško, francosko, špaujsko, madjarsko in en-gleško brati. Zato mi Jugoslovani še češkega, poljskega, zgornje- iu dolenje-luž^čkega gladko brati ne moremo, ki je vendar slovansko. Na pr. Čeh p'še: reka; Poljec rzeka, v cirilici b pa vendar morali , ptica ' pisati, če naj bi prav Ceh in Puljec ržeka zgovarjala. Čeh in Poljec imata več soglasnikov, ki jih je treba pomeh-čavati, kakor mi Slovenci lj in nj v besedi „življeuje." Pa namesto, da bi jih pomehčavali z j, jih pomehčavajo s tem znamenjem ('), v cirilici bi jih pa vendar morali vsi z jerekom (l>) pomehčavati in pisava bi bila povsod ena in ista. Da je cirilski jezik v božjo službo vpeljan, bi vsaki izobraženi Slovan ta jezik znal in to bi nas edinilo vse izobražene Slovane, in če bi kdo kaj tacega »pisal, da je le za izobražene Slovane, bi pisal v cirilskem jeziku, a kar bi bilo ie za prosto ljudstvo, naj bi pisal vsak v svojem narečji, a vendar s cirilico. Nemci znajo brati in pisati s švabahom in la tinico, a mi Slovani pa naj znamo brati in pisati z latinico in cirilico. Da Slovani pišemo s cirilico, bi vsaj vsa slovanska narečja gladko brali, kar drugačje ne moremo, in jezik vsih slavjanskih narečij bi bil skoraj eden in isti. Da bomo vsi Slovani gladko cirilico bral', kakor latinico, nastopimo pot, kterega nam je ranjki oče Bleivvjis pokazal. On je najprej pisal ,,Novice" z Bohoričico, želel je pa vendar Gajico vpeljati. Zato je pa nekaj malega konc svojega lista pisal v G&jici in razložil, kako naj se c, s, z; Č, Št Ž izgovarjajo. Pa pi' sal je čedalje več v Gajici, na zadnje pa vse Ravno tako naj slovanski časnikarji store. Naj prej naj cirilsko azbuko dalj časa konc svojega lista postavljajo in nekaj vrstic s cirilico pišejo, potlej pa čedalje več, na zadnje pa vbo, pa bodo vsi Slovani, ki se latinice poslužujejo, cirilico pisane knjige brati znali. In kako spodbuino bi bilo, da duhoven v cirilskim jeziku božjo službo opravlja, ker bi ga ljudstvo razumelo I Vgovor: Ljudstvu bi s tem ne bilo nič pomagano, enako ne razumi ne latinskega jezika, ne cirilskega. Odgovor: To pa ui reB. Šel sem enkrat nekim svojih župljauov k pravoslavni maši, moj župljan je bil čisto prost človek, ni znal ne brati, ne pisati, podučen pa je bil dobro v krščanskem nauku, in ga vprašam, če kaj razumi, kar duhoven bere in poje, pa je rekel, da nič. No, pa saj ni bilo čudo, da ni razumel, ker ša do tistega časa nikolj tega jezika slišal ui. Ko mu pa povem, da duhoven zdaj ravno to bere in poje, kako da se je Kristus poBvo-jem ustajenji Mariji Magdaleni na vrtu prikazal, potlej je pa vse razumel, kar je bilo pevanega ali branega, če prav tu in tam kake besede ne. njali in se jezili nad mežnarjem, da ni zvonil, in nad duhovniki, da niso toče varovali. Mežnar je dal znamenje z zvonenjem, da se bliža huda ura, a ljudje, ki mislijo, da zvon že sam na sebi točo odganja, ker je zato blagoslovljen, tirjajo, da bi ves čas bude ure zvonil. Naši gg. duhovniki bo že večkrat in tudi zadnjo nedeljo ljudem na Brce pokladali, da slabi in pohujšljivo živeči kristjan', ki službo božjo in bv. zakramente zanemarjajo, nedelj in praznikov ue obhajajo itd., bo coperniki in copernice, ki nam točo delajo in šibo božjo naklanjajo. Pa najlepše besede in najprisrčnejši opomini pri spridenem ljudstvu le malo izdajo. Zlasti onečeščevanje nedelj se čedalje bolj razširja tudi po deželi, in skrajni čas je, da gosposka ojstro prepove ob nedeljah in praznikih vozariti in prepeljevati blago. Največ blaga lesa in desek potem pa železa iz Fužine pri Žužem-bergu se ob nedeljah in praznikih prepelje. In ravno nedeljo šlo je zopet več naložnih voz mimo cerkve, kterim bo tukajšnji ljudje po Vgovor: Če bi hotli staroslovenščino vjnavadi pomagali b priprego, in kakor bi hotli božjo službo vpeljati, ktero naj bi pa vpeljali,{nalašč klubovati, prav močno z biči pokali. Prav dobro bi storil „S!oveoec" ko bi ojstro pisal zoper tako oskrunjevanje nedelj in praznikov in gosposki priporočal ojstro kaznovanje onih, ki bi ne porajtali za posvečevanje Gospodovih dni. Največ pregreh se stori ob nedeljah in praznikih, zato se ni čuditi, da nas Bog tepe. Sicer vri nas na polju lepo kaže, da bi le vse srečno prišlo vbogemu kmetu v roke. X Dobrne, 2. julija. (Povodenj.) V 30. dan junija se je po davetej uri zjutraj vsled trikratnega trganja oblakov zbralo po dolinah toliko vode, da je trgala moste, oškodovala mline, razdirala ceste, silila v poslopja, razlivala se po polji, kjer je turščici in korunu odnašala zemljo, isto velja glede vrtov. Škodo, ki je samo občino za popravljanje cest in n ostov zadela, ceni,o čez 200 gld. V sosednji fari sv. Jošta je pa po noči toča skoro do čista poklestila poljske pridelke; veliko kvara napravili so tudi številni plazi. Dofcrnčani so podobno poplavo bili prestali zadnjič pred 15 leti. ali rusko, ali srbsko, ali pa bolgarsko staro-slovenSčino, pokvarjena je povsod? Odgovor: Vpelje naj se čista, nepokvarjena staroslovenščina v Božjo Blužbo. Saj vendar ni vBa staroslovenščina skoz in skozi pokvarjena. Kar je eden pokvaril, ni pokvaril drugi in tretji in tako Be da staroBlovenščma vendar še v svoji čistosti nepokvarjena na dan spraviti. Slišati je tudi bilo, da Be Dijakovarski vladika Štrosmajer trudijo nepokvarjeno Bta-roslovenščino na svitlo spraviti. Bog daj v to svoj blagoslov. Vgovor: Staroslovenščina je za Bedajni čas prerevna; nima vsih besedi, kolikor jih je treba, ima jih le toliko, kolikor Be jih v sv. pismu nahaja, več pa ne, in to je premalo. Odgovor: Če tudi; slovničke oblike ima vendar še vse. Kolikor ji pa besedi manjka, naj bi se pa iz druzih slavjanskih nareči vvedle in s cer iz onih narečij, ki imajo za manjkajoče besede bolj primerne izraze. Na pr.: Ko bi ne imela Staroslovenščina izraza za besedo „Ge\vachs", ga ima pa ruščina „rastenje" (paCTeuio) in jugoslavjanščtna „rastljina." Pa bi vendar ne"sprejeli ruskega izraza ,,rasteuje" temveč jugoslavjanskega ,,rastlj:na", ker ,,ra-stenje je dejanje, ,,rastljina" pa stvar, ki raste. Ravno tako, kq. bi ne imela staroBloveDŠčma izraza za „Gemauer", ga ima pa jugoslav-janščina v dveh oblikah ; namreč „zidanje" in „zidovje." Toda „zidanje" bi ne sprejeli za „Geniauer", ker „zidauje" je dejanje ; „zidovje" pa izraz za zidane reči iu zidana poslopja. Vgovor: Cerkvena cirilica je prerobata in pretopa, tu in tam prekrempljasta in zato za oko ne ugledna, je kakor da je prižagana. Odgovor: Saj ni sila, da bi morali cerkveno cirilico sprejeti, saj lako sprejmemo gradjsnsko (št. peterburgško), ta je pa tako lepa, ko latinica in še lepša. Cerkvena cirilica piše besedo „Bog ' tako Eorx, gradjanskega Bori; tedaj ne robata in nalomnjena, temveč okrogla in ne s prižaganimi črkami. S Krke 27. junija. (Toča. Onečeščevanje nedelj in praznikov.) 21. t. m. naB je toča zelo oatrsšila. Vsula !se je prav gosta, pa škodo je nared ia le po nekterih vaseh. Naj več škode je naredila v vaseh naše fire: J selo živelo. — Ob 8. uri je bil Vel. Verhi, Raudol in Podbukuje. IItido;jepo- banket za 30 oseb pri Tavčarji, bila: v Hočevji (v Dibropoljski ftri), po Ilovi gori (Kopanjske fare) v Lučah , na Mlačevem in Boštanju (Žalske fare). Vtč škode je naredila v Plešivici in nekterih krajih HmjBke fare. Nespametni in vražni ljudje bo hudo prekli- Domače novice. V Ljubljani, 4. julija. (25 letnico) svojega službovanja je praznoval 28. p. m. profesor Valenta; dopoludne so mu čestitali osebno gospod deželni predsednik W i n k 1 e r, župan Graselli b poslanstvom mestnega odbora, ki so mu naznanili njega izvolitev za mestjana Ljubljanskega, potem vodstvo zdravniškega društva, poslanstvo njegovih bivš h assistentov, ki so mu izročili Brebrno kupo iu Bkupščina lekarjev. Zvečer ob 7. uri zbralo Be je 26 udov zdravniškega društva v družbenih prostorih, kjer je b la Blavnostna seja. Ostavivši vse drugo z dnevnega reda, proslavljal je jubilanta dr. Keesbacher, in našteval njegove zasluge kakor strokovnega pisatelja, zdravnika, ravnatelja bolnišnice, ljubljanskega mestjaua in ustanov-uika zdravniškega društva. I z volili bo potem vsklikoma gospoda profesorja za častnega uda društvu. Prefesor Valenta bo je zahvalil za odlikovanje, imenoval je društvo svojega ljub-čeka, ter obetal vse storiti, da bode dete ve- slavnosten Društveni prvomestnik dr. Scb ffer je napil jubilantu, zahvalil bp mu je v daljnem govoru profeBor Valenta. Vladni svetovalec dr. Stockl je napil Valenti, kateri dasiravno profasor, oBtane le večen dijak. Nato je odgovoril jubilant, zdrav- niki ostanejo zmirom učenci. Ša je napil profesor Valenta na blagor mestu Ljubljanskemu in dr. Keesbacher je preduušal pesem zloženo na slavo temu dnevu. Pozna ura je uže bila, ko so se zbrani ločili. — Tudi mi zakličemo: Od multos annos I (Beseda in Bazar) na korist »Narodnemu domu" sta v nedeljo zvečer privabila mnogo prav odličnega občinstva v našo čitalnico. Vreme se je celi dau spreminjalo in dolgo se ni vedelo, se bo li veselica vršila ali ne. Ko bi bilo vreme stanovitnejši, bi bilo gotovo prišlo še veliko več gostov. Posamezne točke pevske, godbine in sokolsko so se izvrševale z navadno natančnostjo, in posebno bo vitki „8okoli" za svoje krasne predatave želi obilno pohvale. Tudi pevci čitalniški bo se odlikovali po stari navadi. Bazar, ki bo ga prodajale narodne gospe in gospodičine, bil je jako bogat in po vsem bo delale vsled svoje prijaznosti in ljubezojivosti prav dobre kupčije, ter so za „Narodni dom" skupile precej. (Iz seje mestnega zbora Ljubljanskega). (Konec.) G. Potočnik poroča o nasvetu g. Re-galija zastran brvi čez Gruberjev kanal. Sklene se, da Be sedoj, ko je predložen glavni črtež o vsuševanji ljubljanskega barja (močvirja) še enkrat vpraša glavni odbor, ali ima Bedaj še kake pomisliko proti nasvetovani brvi. Debate se vdeleže dr. Schaffer, Ilegali, ki prav;, naj bo le še enkrat vpraša glavni odbor, ako pa ne odgovori v kratkem času, naj pa mestni odbor določi; pl. Zhuber in poslednjič poročevalec. čegar nasvet se sprejme. Dr. Drč poroča o obrtnijsko-pripravljavni šoli in o nagradah učiteljem in nasvetuje za prvo polletje 230 gld.; isto tako za dru;'o polletje. Na I. mestni šoli jih hodi 125, na II pa 141 učencev v to šolo. — Odbornik Dežman meni: veliko število učencev kaže, da se na deželi jako slabo podučuje, da je treba tu v meBtu ponavljati. Dr. pl. Bleiweis poroča o prošnji čevljarskega mojatra g. Jakoba Škrbinca, da Bi poBtavi tik Andretove prodajalnice enako v iBtem slogu, in da plača vsako leto najemnino v razmeri, kakor Andreto. Dr. Supan in dr. SchulTer proti, in poslednji misli, da to bi meBtu ne bilo v lepoto. G. Ilegali pravi, da tu gre za zaBlužek meščanom, in dr. Bleivveis se čudi; kako da bi to meHto kazilo, ker znano je, da po večih mestih prodajajo tobak in druge reči v tukih prodajalnicah. Ako bode meBto kedaj napravilo centralno prodajalnico, ne bodo zidalo kako imenitne zgradbe, ampak slično taki, kakoršna žo »toji. Dr. pl. BleivveiB poroča o prošnji več kot GO prebivalcev Šcnt Florijanakih ulic, krč-marjev, trgovcev in dr., naj bi so dovolilo, da smejo ob tržnih dneh nastavljati po jedno vrsto voz. Dr. Supan jo proti kakor prej, ker okoliščine se niso spremenile in ker bo moti promet. G. Ilegali podpira uaBvet z dOBtavkom, naj so dovolijo vozovi tudi od cerkvo sv. Flo-rijana do Goriška. Dr. Drč podpira tudi ta dostavek. P. Zhuber jo zoper to iz vzrokov za javno varnoBt. — G. Potočnik meni, da jedna vrsta voz no bodo motila nikoga, ljudje bodo pa vendar imoli zaBlužek, sicer on sta-nujo uže 8 let v Florijauovih ulicah pa od noBrcče šo no ve. Dr. Zarnik govori tudi za dovoljenje, ter govori za davkoplačevalce ki vzdržujejo vso državo. Ko so so prtd dvema leti za vodo odpravili štantje, tudi Kaltenegger jo z narodnimi poslanci glasoval ,,proti", dovolilo so nekaterim prodajalcem za škofijo nekaj štantov. Kar Be šole v redutu tiče, je vhod od trga pri bv. Jakopu. Sicer bo v mestu tudi pred drugim1« hišami vozovi, nad katerimi se nihče ne spod-tikuje (pred vsako Btacuno jih lahko vidimo). Ljudje v Florijanskih ulicah uživajo pravico nže 50 let, zakaj bi se jim sedaj kratila. G. Dežman je v dolgom govoru „zoper". On govori za redutno poslopje, katero bi bilo oškodovano z vozmi, vozov žele le trije ali štirje gostilničarji. Dr. Zarnik ugovarja g Dežurnim rekoč, zakaj so ni brigal za vozove pred KaBtnerjem, v ribjih ulicah, pred Majerjevo štacuno, dokler je bil župan. Nasprotna stranka kliče: ne spada k Btvari. — Sklep debate I Gg. Dežman in pl. Zhuber zapustita dvorano, a gg.: pl. Gariboldi, dr. Schulfor in dr. Supan ostanejo notri. Govori še poročevalec dr. Bleiwei8 in sprejme se predlog odsekov, s pristavkom gg. Drča in Regalija. G. Kušar poroča v imenu odseka za olepšauje mesta in naBvetuje mestnemu vrtniku Simonu Hrubetu za poBlovanje 900 gl. nagrade. G. Regali utemeljuje avoj predlog, da bo vsa mestna rokodelska dela na podlagi ce-nilnika po javni dražbi oddajo za leto iu dan. Izroči bo Btavbenemu odseku v pretres in poročanje. Dr. Zarnik predlaga: finančnemu odseku naj Be naroči, da v kateri prihodnjih sej mestnega odbora poroča o Bcdanjem stanji mcBtnega posojila. Ko bi bo kazalo, da posojilo ne daje obresti, ali da se izplačuje samo to, kar je v načrtu, bi nasprotniki narodni stranki očitali to kar brez obotavljanja; zato je treba zvedeti, kje je denar in kake obresti to donaša. Dr. Supan ne ugovarja predlogu, a kou-štatuje, da so narodni odborniki, ki bo bili udje iiuančnemu odseku, hodili k sejam, tudi ko so bili v manjšini, ko se je obravnavalo o loterijskem posojilu. G. Hribar doda še predlogu dr. Zamika to-le: naj finančni odsek posebno poroča o tem, ali se jo posojilo sklenilo pod ugodnimi pogoji in ali je denar tako naložen, da pokriva stroške, katere mora plačati mesto. Dr. S c h a f-ier pravi, da je g. Hribar natančneje povedal, kam predlog meri, kakor g. Zarnik. Predlog se potem sprejme z dostavkom Hribarjevim. — „Naj bo v predkraji IIradeckowm pod Golovcem postavi pet svetilnic", ta predlog g. Hribarja se sprejme in nmgistrutu naroči, da se to izvrši. Dr. Sujian interpeluje g. žujmnu zastran vodnjaka zu škofijo in plnuirunje tegn prostora. Zupan odgovori, da mu je privatno znuno, da so brž ko brž prodloži nučrt zu uravuavo tega prostora. Dr. Suppan na dalje vprašu, ali jo mestni magistrat kaj Htoril v tu numen, da sedaj ko so VBiod novega carinskega cenilnika v zaprtih mestih (geschlosBenen Orten) no Bine več pobirati užitnina od mi noralnih olij, a plačuje v obče, da meBto, ki ima doklado k temu davku, no zgubi nekoliko tisoč goldinarjev. Zupan odgovori, da magiBtrat do sihmal ui še ukrenil ničoBa. Seja potem preneha iu posvetuje bo fiuančni odsek, tn pa naBvetuje, župan naj vpraša zakupnike (najemnike), ki imajo v zakupu (najemu) mestnu doklade, ali hočejo še na dalje plačevati toliko zakupnine (najemščine) kakor dosihmal, ako pa tega nočejo, naj se obrne g. župan na denarni urad (Fmanz-BchOrde), da odpove in bo izreče, da mesto Bamo vzame od 1. septembra 1882 do konca I. 1885 užit-ninski davek v zakup (meBto bodo tedaj za- kupnik) ako Be svota, ki ae dosihmal plačuje zniža za 4500. Sprejeto; konec seje. (Dnevni red seji mestnega odbora ljub' Ijanskega) v torek 4. dan julija 1882. leta ob 5. uri popoludne v metni dvorani. A. V javni seji. I. Naznanila prvosedstvu. II. Predlogi pravnega in personalnega odseka: 1. O pode-Ijenji kranjske iuvalidue ustanove. 2. O dopisu kranjsko stavbene družbe zarud pota pri tržaški ceBti. 111. Predlogi finunčnega odseka: 1. O nasvetu bivšega mestnegu ekonoma Antona Podkrajškn, nuj se odpiše zaoBtalih najmovin 690 gl. 45 kr., katerih ni moči iz-trjati. 2. O ponudbi celjskega slikarja in foto-grufa Martinija, naj bo nakupijo fotogrofično podobo postojnsko jame. 3. O zahvali deželnega odbora kranjskega na obljubljenih 5000 gold. za Iludolfinum. 4 O poročilu mestne blagajne, da Be je gospodu Martinu Hočevarju izplačal kupni znesek 5682 gld. 5. O dopiBU deželnega odbora kranjskega gled<5 priloga stavbenim troškom za l.ubljunsko gledališče. IV. Predlogi policijskega odseka: 1. O rekurzu krčmarja Vetterja v bv. Fiorijuna ulicah št. 33 zoper naloženo mu globo 6 gld. 2. Račun o zdravilih za moBtne uboge v I. četrtletji 1882". 3. O volitvi dveh meBtnih odbornikov v mestni zdravstveni Bvet. V. Predlog šolskega odseka o volitvi dveh novih članov v meBtni šolski bvj)t mesto odstopivšib gg. dr. Keesbacherja in Leskovica. VI. Volitev zastopnika ljubljanske mestne občine v upravni B\6t tukajšnjo otročje b6ln co cesarice Elizabete. VII. Samostalni predlog gospoda dr. Valentina Zamika o poduku nemščine v ljubljanskih mestnih šolah. (O. Josip Regali) bb je odpovedal mestnemu odborništvu. (Včerajšnji somenj) bil je slabo obiskovan. Ljudi je bilo komaj toliko, kakor o navadnih tržnih dnevih iu kupčijo malo. Živahnoji je bilo na živinskem somenju, kamor bo bili prignali mnogo konj in govejo živine. Cena ni bila ravno previBoka, in tudi kupcev jo bilo še dokaj. (t C. g. 1'. Donat Schuster), kapucinski duhovnik v Celji, jo umrl danoB, 30 junija ob 7a2. uri popoludne. Pogreb prihodnjo nedeljo 2. julija ob 5. uri popoludne. Ranjki jo rojen v Kočevji na Kranjskem 2. julija 1834. Na dan svojega pogreba bi bil star ravno 48 let. Pretečeno nedeljo jo imel božjo službo v Raz-borji pri Zidanem mostu. Vnelo bo so mu pljučo in po kratki bolezni, jo izdahml svojo blago dušo. Naj počiva v miru I I „Naj lepši dan" i molitvena knjižica v 32", ki obsega , 269 strani, prišla jo ravnokar v novem natisu , na svit.lo. Razun različnih navadnih molitev nahajamo v njej tudi posoliuo h v. mašo 1 ji u prvo s v. Obhajilo, nato jo pripo- ' > ročomo čostiti duhovščini. Tn«rnr eni« <1. julija. Papir«<\ renta 7fl.H0 — Hrnhmrna r«m» 17 45 — KUtn renta Sir>.4fi — 1 HAOlntno drinviio posojilo 1110 — KruiiRn« »kniju U11 7A - I,ornim, 1 UO.— — Ooa, kr. oekini fi.Cd — ZO-frankov D-fiO.