IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 39 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 40 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 41 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 42 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 43 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 44 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 45 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 46 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 47 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 48 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 49 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 50 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 51 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 52 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 53 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 54 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 55 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 56 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X, februar 2017, str. 57 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 2/X Februar 2017 MOZAIK IRDO Intervju dr. Darja Piciga Str. 4 O integralni zeleni ekonomiji, o dru- žbeni odgovornosti, o državnih pro-gramih in o dobrih praksah. Intervju: Marja Gucek Str. 13 Prejemnica najvišjega priznanja Re-publike Slovenije za dosežke na po- drocju mladinskega dela. Str. 18 Model M Slovenija V Savinjski regiji še pred koncem usposabljanja štiri zaposlitve. Str. 27 Intervju Mateja Dobov- šek, DŠkatla »Igrivost je kljucna za ustvarjalno razmišljanje in inovacije.» MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: John Evans http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO intervju — dr. Darja Pici- ga 11 Mladi, podjetništvo in DO 13 IRDO MLADI intervju: Marja Gucek 18 Model M Slovenija 21 Model M Savinjska regija 25 Program Ferfl 27 Intervju FERFL — Mateja Do- bovšek 30 DO v Sloveniji 32 Konferenca o Integralni zele- ni Sloveniji 35 DO v Evropi in po svetu 38 Dogodki in konference 41 Razpisi in priložnosti 44 Sveže v knjigarni V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Vsebine Z izjemno Marjo Gucek, prejemnico naj-višjega priznanja Republike Slovenije za dosežke na podrocju mladinskega dela smo se pogovarjali o mladinskem delu, o mladih, o njihovi aktivnosti pri družbeno koristnem delu in da mladi potrebujejo zaposlitev, ki ne bi bila kratkotrajna, sa-mo preko avtorske ali podjemne pogod-be, saj jim to potem omogoci zadovolji-tev ostalih potreb. In možnost, kako najti zaposlitev je pro-jekt, ki ga vodi Inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO), v katerem so se mladi povezali s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako spoznali in izvedeli veliko informacij, ki so pri iskanju zaposlitve nujne. Projekt se je zacel izvajati v Savinjski regiji, udeležilo se ga je 26 mladih in še pred koncem us-posabljanja so štirje udeleženci že imeli zaposlitve. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. Pro-gram v Osrednjeslovenski regiji se bo pri-cel izvajati 14. marca 2017 in bo trajal 6 tednov. Pohitite in se vkljucite! Še ena možnost, je program Ferfl, kiposa-meznikom in ekipam pomaga, da si lahko sami ustvarijo delo in pogoje za (samo)zaposlitev. Kako si je takšno zaposlitev ustvarila Mateja Dobovšek s podjetniško idejo z družbeno odgovornim ucinkom Dškatla, s katero je tudi v Programu Ferfl 2014 zmagala. Ne spreglejte vsebinsko bogatega inter-vjuja z dr. Darjo Piciga o integralni zeleni ekonomiji in da lahko družbeno odgovor-nost pojmujemo kot središce integralne-ga ekonomskega modela, kot jedro, ki povezuje vse štiri svetove in daje navdih za razvoj. Leta 2014 je dr. Darja Piciga prejela posebno priznanje nagrade za družbeno odgovornost Horus. Prijetno branje vam želi ekipa uredništva e-revije IRDO Mozaik. Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Marja Gucek str. 13 Za pridobitev Državnega priznanja v mladinskem sektorju, ki je najvišje priznanje, ki ga lahko dobiš za delo na podro-cju mladinskega dela, so Marjo Gucek predlagali mladi in vlogi so dodali izjave, v katerih so napisali, kako je delati z Marjo Gucek in ona pravi, da je prebiranje teh izjav, naj-lepši del priznanja, zato ker se lahko razjoce ob skoraj vsa-ki izmed njih, pa seveda tudi, ker vidi, kakšno moc in vlogo ima lahko mladinski delavec na mlado osebo. Model M Slovenija marca v Ljubljani str. 18 V program usposabljanja v Savinjski regiji je bilo vkljuce-nih 26 mladih. Še pred koncem usposabljanja brezposel-nih mladih pa so štirje že zaposleni. Od 14. marca 2017 bo potekalo naslednje mesec in pol trajajoce usposabljanje mladih v Ljubljani, v D placu javnega zavoda Cene Štupar Ljubljana. Dr. Darja Piciga str. 4 Dr. Darja Piciga je doktorica psiholoških znanosti in deluje na po-drocjih družbe znanja - vzgoja in izobraževanje ter znanost in teh-nologija - vec kot 30 let. Od leta 2013 vodi Državljansko pobudo za Integralno zeleno Slovenijo kot široko strokovno in civilno-družbeno gibanje s celostnim pristopom k trajnostnemu razvoju. Leta 2014 je prejela posebno priznanje nagrade za družbeno od-govornost Horus. Ukvarjate se tudi z integralno zeleno ekonomijo. Kaj bi to pomenilo v kontekstu družbene odgovornosti? Osnovna postavka integralne ekonomije avtorjev Les-sema in Schiefferja pravi, da mora vsak socialni sistem za dosego in ohranjanje trajnosti najti dina-micno ravnotežje med svojimi štirimi medsebojno podpornimi in neodvisnimi »svetovi«, sferami - »južnim« s poudarkom na naravi in skupnosti, »vzhodnim« (poudarek na kulturi in duhovnosti), »severnim« (znanost in tehnologija), »zahodnim« (ekonomija, finance, politika) - in svojim »središcem« (moralnim jedrom). Ta integralna per-spektiva je uporabna za vse vrste socialnih sistemov, od posameznika do organizacije, od skupnosti do gospodarstva in družbe. Na podrocju gospodarstva lahko vsakemu od teh »svetov« pripišemo znacilen ekonomski pristop: samozadostno, na naravi in skup-nosti temeljece gospodarstvo (jug); razvojno, v kultu-ro vpeto gospodarstvo (vzhod),; socialno, na znanju temeljece gospodarstvo (sever); zeleno, na življenju temeljece gospodarstvo (zahod). Preprosteje razloženo: profesorja Lessem in Schieffer sta dejansko postavila novo paradigmo, nov pogled na razvoj posameznika, organizacije, skupnosti, gospodarstva, države… Kaj ta novi pogled pomeni? Da dejansko postaviš v središce vrednote kot moral-no ekonomsko jedro, ki morajo biti v skladu s kulturo okolja, v katerem deluješ. In potem gradiš integralne modele tako, da najprej vzpostaviš sožitje z naravo in vkljucenost v skupnost. Kasneje išceš tudi v kulturni dedišcini, se povezuješ preko meja svoje obcine, svo-jega ožjega okolja, širše tudi z drugimi kulturami, se razvijaš. Moraš seveda vkljuciti tudi kognitivni vidik - znanje, tehnologija, sistemi so pomembni elementi. Na koncu pa moraš biti ucinkovit, tudi do neke mere pragmaticen. Se pravi tudi upoštevati finance in pod-jetništvo. Ampak vse to pa povezuje, to je eden kljuc-nih novih poudarkov integralne ekonomije, vse to povezuje moralno-ekonomsko jedro, ali pa tudi mo-ralno jedro na splošno, ki poleg tega daje navdih za delovanje. Torej lahko družbeno odgovornost pojmu-jemo kot središce integralnega ekonomskega mode-la, kot jedro, ki povezuje vse štiri svetove in daje nav-dih za razvoj. Pri integralni zeleni ekonomiji pa še posebej poudari-mo povezavo s trajnostnim razvojem, z usmeritvami v zeleno gospodarstvo in v razreševanje okoljskih izzi-vov. V okviru tega vašega dodatnega poslanstva ob vaši redni zaposlitvi na ministrstvu dejansko ustvarjate neko neformalno mrežo posameznikov, strokovnja-kov, ki se s tem podrocjem ukvarjajo. In na ta nacin ozavešcate širšo skupnost. Kako ste se tega lotili in kakšne nacrte v zvezi s tem še imate? Najprej sem poskušala pridobiti strokovnjake bolj iz akademske sfere. Ker sem ugotovila, Ko sem leta 2011 zacela preucevati knjigo Integral Research and Innovation avtorjev Lessema in Schiefferja, sem na-mrec ugotovila, da mi je to podrocje najbližje glede na prehodno izobrazbo in strokovne izkušnje. Spoz-nala sem, da ta integralni pristop povezuje številne družboslovne in humanisticne vede. In da bi pri nas lahko povezali znanstvenike in strokovnjake, ki že imajo bolj celostni pogled, se pravi presegajo meje svoje znanstvene discipline. Vendar pa je zelo težko najti entuziaste znotraj posameznih znanstvenih dis-ciplin, ki bi se lotili tako zahtevnega paradigmatskega preskoka. Tako da sem kasneje videla priložnost v tem, da povežemo teorijo integralne ekonomije (po knjigi Integral Economics istih avtorjev) s paradigmo trajnostnega razvoja, ki tudi zelo poudarja vrednote, odgovornost do okolja, tudi do družbe, do posame-znika, in poudarja sistemski pristop. In da na integra-len nacin poskušamo predstaviti dobre prakse, ki že delujejo v smeri trajnostnega razvoja. Pokazalo se je, da so tisti, ki so resnicni pionirji na podrocju trajnost-nega razvoja in v praksi udejanjajo nacela trajnostne-ga razvoja, tudi zelo družbeno odgovorni. Torej ne gre samo za to, da skrbijo za okolje, da išcejo okolju prijazne rešitve, ampak praviloma zelo poudarjajo vrednote. Nekateri so celo zaceli svoje predstavitve s tem, da so rekli: 'vrednote so za nas najpomembnej-še, vrednote nas povezujejo' in podobno. Z integralnimi zelenimi praksami smo v mrežo poleg strokovnjakov povezali tudi organizacije in skupnosti. Hkrati sem ves cas sodelovala z avtorjema integral-nega pristopa Lessemom in Schiefferjem, ki delujeta v okviru Centra za integralni razvoj Trans4m v Ženevi. Naša pot v prvih petih letih je na kratko opisana v 1. poglavju knjige Integral Green Slovenia, ki je izšla ju-nija lani pri mednarodni znanstveni založbi Routledge iz Velike Britanije. O nacrtih pa obvešcamo preko spletne strani Integralne zelene Slovenije (http://integralna-zelena-slovenija.si/), prihajamo tudi na Facebook in Twitter. Po zadnji konferenci o integralni zeleni ekonomiji, o kateri je v tej številki Mozaika ob-javljeno posebno porocilo, nacrtujemo raznovrstne aktivnosti, od Integralne akademije do Poziva za Inte-gralno zeleno Evropo. Dolgorocnicilj pa je uveljaviti integralni zeleni model kot gospodarski in družbeni model trajnostnega razvoja za Slovenijo in Evropo. Organizirate razlicne dogodke na to temo. Povezuje-te gospodarstvo, strokovnjake iz prakse z znanstve-niki in dejansko osvešcate širšo javnost o tem. Kaj bi bilo treba v Sloveniji storiti, da bi se vec ljudi in organizacij ukvarjalo z družbeno odgovornostjo? Pri odgovoru na to vprašanje bi uporabila izkušnje s podrocja okolja in podnebnih sprememb. Kjer se vidi, da v Sloveniji danes mnogi že zelo veliko delujejo v smeri zelenega gospodarstva in da je nastalo že pravo gibanje. Odkrijemo lahko vec dejavnikov, ki so prispe-vali k takemu razvoju. Prav gotovo gre za to, da je do neke mere v skladu z vrednotami naše družbe. Slo-venci na nacelni ravni zelo poudarjamo naravo, tudi skrb za okolje…, ceprav pri prakticni izpeljavi in udeja-njanju teh nacel nismo tako zelo uspešni. Bolj ucinko-viti smo lahko, ce te vrednote navežemo na trajnost-no tradicijo, kulturno dedišcino, ki jo imamo v Slove-niji – poglejmo na primer Solcavsko, kjer imajo odlic-no tradicijo sobivanja z naravo in jih štejemo za do-bro prakso razvojnega, na kulturi temeljecega gospo-darstva. Tudi v visokotehnološkem podjetju Domel z notranjim lastništvom, ki smo ga v knjigi Integral Gre-en Slovenia predstavili kot primer socialnega, na zna-nju temeljecega gospodarstva, imajo neko tradicijo, na kateri lahko gradijo. Ce v ta prostor vstopijo še evropske politike, ki podpirajo zelene rešitve, in ali jih znamo tudi pametno povezati, uporabiti…, tako kot na primeru Domela, ko so evropske predpise za ener-getsko ucinkovitost vakuumskih sesalnikov izkoristili tako, da so razvili vrhunske rešitve in z njimi postali globalni razvojni dobavitelj. V zvezi s temi politikami je zelo pomembno: ne zadošca, da se neki predpisi (s sodelovanjem vseh držav clanic) sprejmejo v Bruslju, ampak morajo obstajati tudi operativni programi in akcijski nacrti, ki to usmeritev spodbujajo. In vidimo, da je pri okolju - na podrocju energije, obnovljivih virov, snovne in energetske ucinkovitosti, tudi drugih podrocij trajnostnega razvoja - zelo veliko progra-mov, ki jih Evropska unija spodbuja ali pa posredno ali neposredno financira. Gre za cel sklop ukrepov, da se strategije pripeljejo na neko konkretno lokalno raven, raven posameznih podjetij. Spodbuja se tudi nevladne organizacije, lokalne skupnosti in druge deležnike. Tu se je pokazalo, da jim je tak splet ukre-pov dal veliko spodbudo. Hkrati se poskuša cim bolj pripeljati inovativnost v ta sklop, da se išcejo nove rešitve. In seveda vse to mora biti povezano tudi z nekimi ekonomskimi ucinki. Opisani strateški pristop z elementi: vrednote – kulturna dedišcina – evropske politike s programi in financnimi viri – inovativnost – ekonomski ucinki – bi po moji oceni prispeval tudi k uveljavitvi družbene odgovornosti v naši družbi. Kdo pa je najbolj pristojen v državi za izvajanje tak-šnih programov. Za oblikovanje, pripravo, potem tudi ukaze ali kako…, da naj se to izvaja, kdo? Ja, prav gotovo so to ministrstva oz. je to treba potr-diti tudi na vladni ravni. Smiselno je, da se usmeritve sprejmejo v državnem zboru. Na podrocju podneb-nih sprememb smo na primer imeli deklaracijo o ak-tivni vlogi Slovenije do podnebnih sprememb, ki je bila sprejeta leta 2009 pred svetovnim vrhom v Ko-penhagnu. Socasno s pripravo tega dokumenta se je ustanovila posebna služba vlade za podnebne spre-membe, ki je na tej podlagi zacela zelo uspešno delo-vati. Posebna vladna služba je bila ustanovljena tudi zato, ker se je ocenilo, da na ministrstvu za okolje ne morejo dovolj ucinkovito voditi takšne horizontalne politike, ki jo morajo izvajati skoraj v vseh resorjih. In v zelo kratkem casu smo lahko s pritegnitvijo razlic-nih, tudi zunanjih strokovnjakov (najvec nas je prešlo na službo vlade iz razlicnih resorjev državne uprave), razvijali rešitve, tudi osnutek podnebne strategije, ki so bili pripoznani na evropski in svetovni ravni kot zelo dobri dokumenti oz. predlogi dokumentov. Žal pa se potem pri menjavah vlade ta potencial lahko spet izgubi (vladna služba za podnebne spremembe je bila ukinjena z marcem 2012, vecina zaposlenih nas je bila prikljucenih ministrstvu za kmetijstvo in okolje). Ker ni isto, ali deluješ znotraj enega ministr-stva v nekem oddelku, ali pa je to služba, ki je nepo-sredno podrejena predsedniku vlade. Tako da je po-ložaj v vladni hierarhiji zelo pomemben. Se pravi, ce imamo za neko strateško usmeritev pristojno vladno službo, ki je neposredno podrejena predsedniku vla-de ali ce za tako usmeritev zadolžen tim v kabinetu predsednika vlade, in ce predsednik vlade stoji za takšno politiko, je prav gotovo lažje kaj doseci, kot pa, ce se tam na ministrstvu nekaj uradnikov trudi in poskuša najprej znotraj ministrstva to uveljaviti, po-tem pa še navzven. Zelo pomembna je tudi mocna sinergija z evropskimi procesi in mislim, da je pri družbeni odgovornosti že vzpostavljena. Koristno je, da obstaja neka širša, glo-balna perspektiva, ki to podpira (kot je standard ISO 26000). Veliko je možnosti tudi v meddržavnem so- delovanju, npr. cezmejnem, regionalnem, …. V teh okvirih se marsikaj financira, vsaj na našem okoljskem podrocju, kar daje zelo dobre rezultate. Na vsak nacin pa je nujno, da se vsaka taka usmeritev poleg tega, da izoblikuje cel sklop ustreznih podpor, od neposrednega financiranja, pa kreditov, do sistemskega okolja, izobraževanja in usposabljanja, ustrezno uveljavi tudi v sistemu predpisov, v zakono-daji. Poleg tega je koristno tudi sistematicno graditi na dobrih praksah in spodbujati razvoj prakticnih reši-tev. Jaz sem imela pac to sreco, da sem se lahko že v vladni službi za podnebne spremembe ukvarjala z odkrivanjem in predstavljanjem dobrih praks. No in kasneje smo ta pristop uporabili v okviru pobude za Integralno zeleno Slovenijo. In dejansko: ko dobiš praktike, uspešne podjetnike, ki recejo 'mi danes ne moremo biti globalno uspešni, pa tudi evropsko ne, ce nismo družbeno odgovorni' to veliko vec zaleže, kot pa ce nekdo z ministrstva pravi, 'to je pa zdaj pri-sila, vi pa morate'…. Družbene odgovornosti tudi ni mogoce tako natancno meriti, kot na primer izpuste toplogrednih plinov (ceprav tudi tu goljufajo, kot smo videli pri Volkswagnu). To je realnost. Ampak je vsee-no pomembno. Ce predstavim primer Domela, kjer res odstopajo od povprecja v Sloveniji. Takšnih podje-tij je še vec, ampak o Domelu lahko govorim, ker smo podrobno preucili v okviru integralne zelene ekono-mije. Torej, ce primerjava dobro in slabo prakso, lahko ugotavljava, da so vrednote tiste, ki verjetno doloca-jo, kako bo, katero podjetje delovalo? Zelo. Lahko opišem tudi dva konkretna dogodka, kako smo se iz državne uprave srecali z Domelom; porocila so objavljena tudi na spletu. 5. decembra 2014 smo peljali ministrico za okolje v Železnike in obisk je bil zelo uspešen. Na spletni strani MOP je objavljena novica, ki v naslovu izpostavlja 'Domel, družbeno od-govorno podjetje z zelenim konceptom'. Ministrica je pripoznala in je tudi z odobravanjem sprejela, da ima-mo tudi podjetja, ki jim je pomembno še kaj drugega, ne samo dobicek. Ampak kaj se je pa zgodilo v medi-jih? Ce gre minister na teren, mora še svoje druge teme malo bolj pogledati, tako da je bila tema tudi poplavna varnost (v povezavami s katastrofalnimi poplavami leta 2007). In so potem tisto zgodbo o (takrat slabi) zašciti Železnikov pred poplavami mediji prav pograbili, o Domelu pa skoraj nic porocali. No, bistveno bolje je bilo, ko sva s Tadejem Slapnikom, državnim sekretarjem v kabinetu predsednika vlade, tja peljala ministra za gospodarstvo g. Pocivavška (27. 1. 2015, novica v KPV). Tudi bodoci državni sekretar z ministrstva za delo je bil z nami. Tukaj je bil Pocivav-šek izjemno prijetno, pozitivno presenecen. Namrec: ravno v casu obiska je izbruhnila afera z razvojnimi centri slovenskega gospodarstva. To je zgodba struk-turnih skladov, ki so jo na ministrstvu za gospodar-stvo zelo slabo peljali. Iz tega razpisa so podjetja do-bila znatna sredstva, do 20 milijonov evrov, za to, da je en konzorcij podjetij in razvojno-raziskovalnih organizacij vzpostavil razvojni center za dolocen pro-gram. Ampak kar precej teh prejemnikov sredstev, ki jih je ministrstvo izbralo, je delovalo tako, da so po-skušali na razlicne nacine zaobiti predpise in zahteve. Obcasno smo o tem brali tudi v medijih – Cimosu je znan kot negativen primer, pri cemer je sedaj že pri-šlo do kazenskega pregona za ugotavljanje odgovor-nosti. V tem konzorciju, kjer je bilo povezanih vec podjetij, so na primer star stroj prebarvali, da je bil videti kot nov. Eno povezano podjetje je potem Ci-mosovemu razvojnemu centru ta stroj prodalo za ceno novega. In to se je seveda pri kontrolah in revi-zijah ugotovilo. Slej ko prej pridejo slabosti tudi na dan… Ja, tukaj gre ocitno za slabo prakso, za stališce, ki ni bilo tako osamljeno pri teh razvojnih centrih, da je treba cim vec denarja porabiti, in seveda, da so zato dovoljene kršitve in celo goljufije. Ampak, zakaj sem zacela to zgodbo? Ko je minister Pocivavšek prišel v Domel, je tudi javno povedal za medije, da je prijet-no presenecen, ker je ugotovil, da pri tem razvojnem centru Nela ni bilo nic takšnih resnih kršitev, goljufij ali karkoli, kar bi se lahko štelo za namerno nespoš-tovanje predpisov. In ko sem se pogovarjala z Dome-lovimi ustanovitelji centra, so mi povedali: 'Ja, pri našem razvojnem centru smo zelo pametno porabili ta denar. Je pa tudi v našem konzorciju na zacetku prišlo do ideje, dajmo ta denar cim prej porabiti, ne glede na to, ali je sedaj to pravilno ali ne. Ampak smo mi v Domelu vztrajali, da je treba delati po pravilih, odgovorno in imeti iz tega tudi neke ucinke.' Torej smo lahko veseli, da so še poštena podjetja v Sloveniji… Seveda, prav gotovo. Ce se vrneva nazaj na mreže, s katerimi se podjetja med seboj povezujejo, tudi drugi deležniki, da bi krepili podrocje družbene odgovornosti... V Sloveni-ji je bilo leta 2011 ustvarjeno kot neformalna mreža Partnerstvo za razvoj družbene odgovornosti, za pripravo nacionalne strategije na tem podrocju. In je to Partnerstvo potem scasoma zamrlo. Zdaj se sprašujemo, zakaj se je to zgodilo, kaj bi vi rekli? V bistvu tega ne poznam dovolj dobro, da bi lahko rekla, kaj se je dogajalo. Sem pa že doživela, da je marsikaj, kar se je v Sloveniji zacelo na pozitiven na-cin, nekako potem zvodenelo. Prav gotovo je treba pogledati, kakšni so bili motivi tistih, ki so to zaceli in pripravljenost za to, da nekaj vložijo v takšno part-nerstvo. Po mojih izkušnjah je zelo pomembno, da se dejansko nacrtujejo neki konkretni ucinki. Da je tudi možnost napredovanja, to se pravi, da se na konkret- nih korakih, na konkretnih primerih pokaže, kako je to uspešno, potrebno in podobno. Ena splošna stra-tegija, ce je to samo cilj…, mogoce je bila prevec ab-straktna, premalo konkretna. Mogoce niso znali po-vezati s svojimi osebnimi interesi, interesi svoje orga-nizacije, projekti in podobno. Kaj smo ugotovili pri dobrih praksah, ki smo jih predstavili v knjigi o Inte-gralni zeleni Sloveniji? Na primer na lokalni ravni - Solcavsko, obcina Vojnik, obcina Šentrupert, in na regionalni ravni - Srce Slovenije… Pri teh dobrih prak-sah je bilo zelo pomembno, da so se pridobili kon-kretni projekti, ki so ljudi povezovali, in ki so imeli tudi pozitivne ucinke za vkljucene. In zdaj je vpraša-nje, kako pokazati, kakšne ucinke lahko ima družbena odgovornost. To vprašanje sem si jaz zastavljala. Pri iskanju odgovora je pomembno, da pogledamo tudi pri primerih, kot je Siemens v svetovnem merilu. Kjer so pred približno desetimi leti ugotovili, da jim je prav zavzemanje za družbeno odgovornost oz. vpeljava družbene odgovornosti v podjetje, ki so jo dejansko kot takrat eno najbolj skorumpiranih podjetij na sve-tovni ravni morali ponovno uvesti, povrnilo tudi zau-panje, ne samo kupcev, pridobili so spet odlicne stro-kovnjake in dobavitelje. Kar se je seveda poznalo tudi pri poslovanju. Imela sem priložnost, da sem o tej zgodbi osebno izvedela od enega kljucnih akterjev te prenove (od g. Josefa Winterja, vodje notranje kon-trole). Ce taki konkretni ucinki niso razvidni, potem je težko pricakovati, da se bodo podjetja z družbeno odgovornostjo bolj intenzivno ukvarjala. Da jim to ne bo samo neka dobrodelna dejavnost, recimo. Ce bi pogledali Slovenijo kot takšno, kakšen bi bil idealen model nekega dialoga na nacionalni ravni, da bi se vec družbene odgovornosti zgodilo. Kaj me-nite, kako bi moralo to potekati, kdo bi moral kaj narediti v tej družbi in kako, da bi bilo vec družbene odgovornosti podjetij, recimo? Ce govorimo o tem, kdo bi moral kaj narediti, bi jaz postavila drugo izhodišce. Pa povabimo tiste, ki že delajo v tej smeri, da povedo, kaj so s tem dosegli. Meni je recimo Štefan Bertoncelj iz Domela (na vodil-nih funkcijah do pred nekaj let) povedal 'Mi dejansko lahko poslujemo v globalnih dobavnih verigah samo, ce se izkažemo, da smo družbeno odgovorni.' Da se vzpostavi nacionalni dialog za družbeno odgo-vornost, je prav gotovo potrebno povezano delova-nje od zakonodajalcev do sodstva in drugih akterjev. Po eni strani ja, je nujno, da vlada tukaj deluje. Am-pak družbena odgovornost je tudi stvar prakse. To, kar ves cas poudarjam. Doživela sem prof. Muleja, krasno predstavi DO kot koncept, potem mi je pa manjkalo vec teh prakticnih rešitev, kako lahko tudi v slovenskih razmerah - to je vcasih zelo težko - z dru-žbeno odgovornostjo dosežeš, da podjetje boljše posluje in da ima celo tvoje okolje nekaj od tega. Ta-ko kot je primer Domela, je tudi primer Steklarne Hrastnik in še številnih drugih. Ni nujno, da je samo notranje lastništvo, lahko so tudi drugi modeli last-ništva in upravljanja, konvencionalno lastništvo pod-jetij. Ampak prenova družbe v smeri družbene odgo-vornosti, družbe in gospodarstva,… je prav gotovo nacionalna zadeva. Lahko se poskuša tudi v obcinah, na regionalni ravni. Nekateri imajo vec podpore za to, drugi manj. Pomembno je, da ne bi samo govorili o družbeni odgovornosti, ampak tudi pokazali, kako lahko povežemo to gibanje, prizadevanje za družbeno odgovornost z drugimi kljucnimi nacionalnimi projek-ti, recimo temu programi za soocanje z globalnimi izzivi. Kot je strategija za trajnostni razvoj. In da bi pokazali, kako je dejansko trajnostni razvoj družbeno odgovoren, vse do konkretne ravni. Pojavljajo se trditve, da zaradi tega, ker ljudje ne razumejo koncepta družbene odgovornosti, ga po-tem tudi ne izvajajo v praksi. Kako bi potem to oviro lahko premagali? Prav gotovo z izobraževanjem in z dobrimi praksami. Ce ostanemo na nacelni ravni, je to bolj za akademi-ke. Podjetniki morajo konkretno ugotoviti, kaj, kako in koliko jim taka usmeritev prispeva. Koliko je pa javna uprava družbeno odgovorna? Na nacelni ravni imamo celo kodeks etike javnih uslu-žbencev v državnih organih in upravah lokalnih skup-nosti, kjer je omenjena družbena odgovornost. Sicer je zelo kratek. Uradniški svet ga je sprejel leta 2011 in je takoj v prvem clenu poudarjena DO. Javna uprava se izobražuje v upravni akademiji ali nekaj podobnega? Ja, v Upravni akademiji v okviru Ministrstva za javno upravo. Ali obstaja kakšna možnost, da bi se program dru-žbene odgovornosti umestil tudi v takšno akademi-jo? Prav gotovo, ampak potem morate doseci, da bo to nekdo financiral, pa da se pridobi slušatelje. Zato je toliko pomembno, da se družbena odgovornost pove-že s trajnostnim razvojem (na primer z zelo aktualno Agendo 2030 za trajnostni razvoj) ali pa s kakšno dru-go razvojno usmeritvijo. In da se razloži in utemelji s cisto prakticnimi primeri in s prakticnimi rešitvami. Pri tem je nujno graditi na primerih, ki dejansko zdrži-jo vsak test. Ko smo iskali dobre prakse za Integralno zeleno Sloveniji, se je tudi zgodilo, da smo dobili pre-dlog za ugledno podjetje, pa so nas iz lokalnega oko-lja opozorili 'ne, ne, to pa ni tako idealno, imajo de-lavci zelo nizke place in pa tudi gospodarsko niso tako zelo mocni, tako da to ne bi mogel biti tisti primer, ki bi bil vodilen za Slovenijo'. Tako da je res treba dobro pretehtati, kaj, na kakšen nacin izbrati, da se lahko drugi od njih ucijo in da res živijo in delujejo družbe-no odgovorno. Na okoljskem podrocju imamo na pri-mer 'green washing', zeleno zavajanje, kjer se najdejo podjetja, ki se v osnovi ukvarjajo z okolju zelo škodlji-vimi dejavnostmi in proizvodnjami. Recimo avtomo-bili, avtomobilska industrija je še vedno zelo okolju škodljiva. In potem se gredo neke natecaje, neke ak-cije, kako so zeleni in tako naprej, pa financirajo kak-šno nevladno organizacijo…Vse z namenom, da prikri- jejo škodljivost svoje osnovne dejavnosti in proizvo-dov ter da spremenijo svojo imidž, percepcijo s strani potencialnih kupcev in javnosti. Kot me je opozoril prof. Lessem, se to dogaja tudi z družbeno odgovor-nostjo. Tako, da je treba biti zelo previden pri izboru primerov, ki jih vkljucimo v tak program za državne uradnike. Kako se pa lotiti vladnih dokumentov na tem po-drocju? Kar se tice uvajanja preko vladnih dokumentov ali pa ministrskih dokumentov, imamo Slovensko industrij-sko politiko, ki je bila sprejeta februarja 2013. Vlada jo je sprejela na predlog Ministrstva za gospodar-stvo. In jaz sem bila prav vesela, ko sem ugotovila, da je bilo eno od poglavij namenjeno družbeni odgovor-nosti. Seveda potem, ko se je vlada menjavala, je sedaj vprašanje, ali je to še toliko upoštevano. Am-pak takrat je bila pripravljenost na ministrstvu za izvajanje dolocenih ukrepov v tej smeri, ki so bili tudi jasno zapisani. Kdo pa bi bil na vladni ravni tisti, ki bi bil po vašem mnenju najbolj pristojen za takšno podrocje? Ce mislite za državne uradnike, je to Ministrstvo za javno upravo, ki je pristojno za uradniški svet, ta pa je sprejel kodeks etike javnih uslužbencev. Ce govori-mo o gospodarstvu, imamo ministrstvo, ki je za ta sektor pristojno. MJU pa je za javno upravo. Potem za vzgojo in izobraževanje, da se to uvede v redni vzgojno-izobraževalni proces, je prav gotovo ministr-stvo za izobraževanje. In tako vsako ministrstvo na svojem podrocju. Saj imamo tudi kodekse etike v sodstvu, mislim, da v policiji in na drugih podrocjih. Prav gotovo pa je možno doseci neki širši napredek na ravni celotne družbe, ce imamo to podporo, kot sem rekla s strani predsednika vlade, v kabinetu pre-mierja… Kako pa pridobiti to podporo? Mislim, da je zelo pomembno, da se konkretno poka-že, kaj to pomeni za položaj Slovenije v evropskem in svetovnem merilu, pa tudi, da ima lahko to pozitivne posledice na samo gospodarstvo, da ima tudi neke ekonomske ucinke. Torej ne samo za nacelni ugled. To sem izpostavila tudi na primeru Siemensa, pri pri-meru Domela, obstaja jih še veliko. Vi jih poznate še vec, zbrali ste jih na IRDO konferencah, jim podelje-vali nagrade Horus …. Po drugi strani je pomembno tudi prepricati ekonomiste. Tega še nisem omenila. Pri okoljski politiki imamo izkušnje, da je še vedno veliko ekonomistov in podjetnikov, ki varovanje oko-lja štejejo za neki strošek, kot coklo, oviro razvoju. Ne znajo pa gledati recimo tako, kot so v Domelu - pa tudi Siemens je razvil veliko prodornih zelenih rešitev - da smo lahko s tem, ko rešujemo okoljske probleme, tudi gospodarsko uspešni. To je nov po- gled na okolje in gospodarstvo, ki vodi do zelenega gospodarstva. Ampak tu je vedno treba tudi ekonom-sko ovrednotiti. Tu je kljucno Ministrstvo za finance. Na UMAR-ju imajo tudi velik vpliv na politiko države. Ce bi ti centri ekonomske moci pokazali, da je DO, po eni strani lahko perspektivna pot v gospodarstvu, po drugi strani pa, da ima tudi pozitivne ucinke na celot-no družbo, na državni proracun, potem bi lahko veli-ko hitreje prišlo do uveljavitve strategije za družbeno odgovornost. In taki ekonomski izracuni bi lahko, sku-paj s konkretnimi praksami, prepricali tudi širši krog prebivalcev v Sloveniji. Ker ocitno se je takoj po osa-mosvojitvi in spremembi družbeno-ekonomskega sistema uveljavilo prepricanje, da je kapitalisticen model gospodarstva popolnoma brez vrednot in lah-ko bi rekli, da to vodilo celo v neko podivjano obliko kapitalizma. In zdaj imamo problem, kako vrednote pripeljati nazaj, ta pogled, ki je uveljavljen pri svetov-no uglednih podjetjih, globalnih zmagovalcih in tako naprej. Saj niso vse multinacionalke tiste, ki samo unicujejo okolje. In družbena odgovornost je, podob-no kot trajnostni razvoj in zelene rešitve, tudi zelo perspektivna z vidika marketinških ucinkov. Po eni strani to pokazati, po drugi strani pa tudi, kaj podje-tje, ki je družbeno odgovorno in tudi ohranja delovna mesta v lokalni skupnosti, pomeni tudi za državni proracun. Ce bi na primer Domel pred leti kupilo tisto ameriško podjetje, ki je imelo v nacrtu sovražni pre-vzem, bi prav gotovo Domel zaprli, saj so se pred-vsem hoteli polastiti evropskega trga in blagovnih znamk. Potem bi delovna mesta ukinili, ker so imeli sami dovolj proizvodnih kapacitet. In dejansko so ta-ko naredili s tremi drugimi podjetji, ki so jih uspeli kupiti v Evropi. Kaj to pomeni za državni proracun? Ce moraš kot država toliko in toliko brezposelnih de-lavcev vzdrževati, ce nimaš toliko in toliko prihodkov od podjetja, kot jih ima slovenski proracun sedaj - vse to bi bilo treba ovrednotiti. Tudi v smislu merjenja širših družbenih ucinkov, kot ste pri vas na inštitutu IRDO izdelali študijo o merjenju družbenih ucinkov socialnih podjetij. Citirala sem vas v knjigi o Integralni zeleni Sloveniji, saj tak pristop štejem za zelo pomem-ben. Kaj pa nevidne mreže, npr. v gospodarstvu ali pa še kje, mogoce v politiki. Koliko pa te vplivajo na razvoj ali pa zaviranje razvoja, npr. v tem primeru družbe-ne odgovornosti. Ali jim je v interesu, da se to po-drocje ne razvija? Prav gotovo tisti, ki imajo koristi od sedanje situacije, nimajo interesa, da se kaj spremeni. Osebno se s taki-mi raziskavami ne ukvarjam. Lahko pa recimo opozo-rim na primer TEŠ-a 6, kako so bili s svojimi sredstvi zelo mocni, kako so uspeli tudi preko delovanja na razlicnih javnih dogodkih, preko tega, da so posame-znike iz medijev in drugih skupin financno podpirali (na primer placevali za razne analize), dajali podporo marsikomu, ki jih je zagovarjal. Osebno sem doživela, kako so se leta 2010, na podnebnem posvetu, prav posmehovali nevladnikom in odgovornim strokovnja-kom, ki so kriticno opozarjali na pomanjkljivosti tega projekta. Seveda, jasno, da je bil tu lobisticen interes zadaj, za katerega sedaj cela Slovenija placuje. Pa še precej dela imajo kriminalisti in sodstvo. Ali bi bilo potem smiselno najti 'zdrave', poštene torej, lobiste, ki bi govorili v prid družbeni odgovor-nosti in osvešcali podjetnike in tudi druge, na to temo, politike? Ja, prav gotovo, ce bi bili opremljeni s podatki, argu-menti in primeri, kot sva se prej pogovarjali, da lahko pokažejo na konkretne koristi. Tako da obvladajo tudi ekonomsko argumentacijo, ne samo nacelno. Po mojem bi bilo zelo koristno in perspektivno, da se najde in tudi na nek nacin financira to promocijo. Saj preko našega ministrstva financiramo projekte ko-municiranja, ozavešcanja o okoljskih vprašanjih, o podnebnih spremembah, konkretno, ce sva toliko govorili o dobrih praksah, tudi Slovenija znižuje CO2: dobre prakse, ki ga je izvajala Umanotera in predsta-vila vrsto takšnih dobrih praks. In ce imamo tak na-bor dobrih družbeno odgovornih praks, imamo tudi neko orodje, s katerim se lahko promovira družbena odgovornost. Kakšne pa so vaše izkušnje glede EU skladov? Glede mojih izkušenj z EU strukturnimi skladi…. Po eni strani je tukaj ogromno birokracije. Po drugi stra-ni se pa pokaže, da so te rešitve, pravila, ki se uve-ljavljajo preko strukturnih skladov, reakcije na posku-se varanja ali pa tudi odkritih goljufij v preteklosti. Tako kot na primer tista, ki sem jo omenila s Cimo-som in razvojnimi centri. Za tiste, ki smo sodelovali od zacetka strukturnih skladov (sama do leta 2010), je bilo to resna šola, kaj pomeni transparentno in odgovorno porabljanje evropskih sredstev, kjer de-jansko odgovarjaš za vsak evro, kako si ga porabil. Tega prej v Sloveniji ni bilo. In v tem smislu imamo pozitivne prakse, ki so se uveljavile znotraj EU. Seve-da pa bi marsikaj birokracije odpadlo, ce bi obveljale vrednote družbene odgovornosti. Govorim tudi na podlagi svoje izkušnje iz obiska v raziskovalnih usta-novah na Finskem, kjer so povedali, da zelo neradi uporabljajo sredstva iz EU strukturnih skladov. Dejali so 'to je toliko birokracije, mi tega ne rabimo' - ker imajo v njihovi kulturi vrednote in odgovornost zelo visoko razvite. IRDO Intervju: dr. Darja Piciga »Koristno je sistematicno graditi na dobrih praksah in spodbujati razvoj prakticnih reši-tev. « Dr. Darja Piciga je doktorica psiholoških znanosti in deluje na podrocjih družbe znanja - vzgoja in izobraževanje ter znanost in tehnologija - vec kot 30 let, od leta 2008 pa se posveca tudi aktualnim vprašanjem trajnostnega razvoja, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami. Je avtorica vec knjig ter vec kot 100 objavljenih strokovnih in znan-stvenih prispevkov. Vec let je koordinirala pripravo strokovnih podlag in vodila aktivnosti strukturnih skladov na mi-nistrstvu za znanost in tehnologijo. V letih 2010-2012 je sodelovala pri strateških in operativnih projektih vladne slu-žbe za podnebne spremembe ter vodila vec projektov na podrocju vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremem-bah in trajnostnem razvoju. Leta 2012 je bila služba prikljucena ministrstvu za okolje, kjer se dr. Piciga ukvarja z vrsto okoljskih in trajnostnih nalog. Od leta 2013 vodi Državljansko pobudo za Integralno zeleno Slovenijo kot široko stro-kovno in civilno-družbeno gibanje s celostnim pristopom k trajnostnemu razvoju. Rezultat tega delovanja je tudi knji-ga Integral Green Slovenia, ki je v soavtorstvu vec kot 40 slovenskih strokovnjakov junija 2015 izšla pri ugledni znan-stveni založbi Routledge, dr. Piciga pa je tudi njena glavna urednica. Leta 2014 je prejela posebno priznanje nagrade za družbeno odgovornost Horus. Pripravila: mag. Anita Hrast Fotografije: osebni arhiv Dr. Darja Piciga je uvršcena je med vodilne slo-venske raziskovalce kognitivnega razvoja ter vzgoje in izobraževanja. Leta 2014 je dr. Darja Piciga prejela splošno posebno priznanje Slovenske nagrade za družbeno odgovornost HORUS 2014 . Foto: Mediaspeed Mladi in prihodnost Evropske unije V cetrtek, 2.3.2017, ob 17. uri, Vlada RS in Evropska komisija organizirata dialog mladih s predsednikom vlade RS, dr. MIROM CERARJEM in predsednikom Evropske komisije, JEAN – CLAUDE JUNCKERJEM; pod naslovom Mladi in prihodnost evropske unije. Dogodek bo potekal v Festivalni dvorani, v Ljubljani. Kaj potrebujete za razvoj v svojem lokalnem oko-lju? Kje vidite ovire na poti do prve trajne zapo-slitve? Kaj prepoznavate kot dobro prakso na ravni EU? V cem se strinjate, kaj želite spremeni-ti? Tu je priložnost, izkoristite jo! Dialogi z držav-ljani tecejo v vseh državah clanicah Evropske uni-je. Spremljajte jih tukaj in se v razpravo vkljucite na Twitterju z #EUdialogues. Vec. Vir: mlad.si Delavnice socialnega podjetništva za mlade KOPER -PiNA vabi mlade k vkljucitvi v brezplac-ne delavnice, na katerih boste prejeli koristna znanja o tem, kako preveriti podjetniško idejo, razviti produkt ali storitev in jo ucinkovito pred-staviti. Termini delavnic so 7., 8., 9. in 14., 15. in 16. marca 2017, v KAVARNI (KIDRICEVA 43, KO-PER). Na delavnicah boste pridobili znanja o družbenih inovacijah, razvoju produktov, pre-verjanju tržišca, prototipiranju, zbiranju financ-nih sredstev in predstavitvi poslovne/projektne ideje. Delavnice so namenjene kreativnim mladim, sta- rosti od 18 do 30 let, ki si želite znanja in kompe-tenc za aktivacijo na podrocju razvijanja socialne-ga podjetništva. Vec. Vir: Kulturno izobraževalno društvo PiNA Javni poziv k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma priznanja na po-drocju prostovoljstva za leto 2016 Odbor Republike Slovenije za podelitev državnih priznanj na podrocju prostovoljstva na podlagi Zakona o prostovoljstvu in Uredbe o nagradi in priznanjih za prostovoljstvo objavlja Javni poziv k predlaganju kandidatov za nagrado oziroma pri-znanja na podrocju prostovoljstva za leto 2016. Kandidati so lahko prostovoljci/prostovoljke in prostovoljske organizacije. Rok za oddajo prijav je 28. marec 2017, do 12. ure. Vec. Vir: Slovenska filantropija Natecaj prostovoljec leta 2016 Mladinski svet Slovenije (MSS) letos že petnajstic zapored razpisuje natecaj Prostovoljec leta.. V okviru natecaja bodo izbirali najboljše prostovolj-ke, prostovoljce, prostovoljski projekt, naj mla-dinskega voditelja oz. voditeljico in naj mladinski projekt za preteklo leto 2016. Rok za prijavo je 5. april 2017. Vec. Vir: Mladinski svet Slovenije Evropski parlament za vec sredstev za program ERASMUS+ 2. februarja 2017 je Evropski parlament, na ple-narnem zasedanju v Bruslju, sprejel implementa-cijsko porocilo glede programa Erasmus+. Evrop-ski poslanci, so v razpravi poudarili pomen pro-grama Erasmus+, kot enega kljucnih programov Evropske unije. Izpostavili so številne kakovostne priložnosti, ki jih imajo mladi prek programa Erasmus+. Prepoznali so tudi vlogo programa, kot enega kljucnih orodij grajanja evropske identitete pri mladih, kar je še posebno pomembno v casu, ko se evropske integracije spopadajo s krizo in pomankanjem zaupanja ljudi v njihovo delova-nje. Kljucen poudarek porocila je zagotovo poziv Evropski komisiji, za povecanje sredstev za nasle-dnika Erasmus+ programa, tudi v novi financni perspektivi po letu 2020. Porocilo opozarja tudi na veliko število zelo kakovostnih projektov, ki zaradi pomanjkanja sredstev trenutno niso upra-viceni do sofinanciranja. Vec. Vir: Mladinski svet Slovenije Made In Ypsilon -dvotedensko izo-braževanje V Zavodu Ypsilon organizirajo brezplacno Made in Ypsilon dvotedensko izobraževanje za mlade od 15. do 30. leta starosti. »Made in Ypsilon« izobraževanje je dvotedensko poglobljeno izo-braževanje, namenjeno zviševanju zaposljivosti mladih. Izobraževanje je zastavljeno zelo praktic-no, veliko je razlicnih vaj, ki zahtevajo aktivno vkljucenost udeležencev. Gre za ti. »izkustveno ucenje«, ki predstavlja povezavo med teoretic-nim ter prakticnim delom in tako omogoca obli-ko ucinkovitejšega dojemanja in spoznanja. V Mariboru se bo izobraževanje zacelo 6.3.2017 in bo potekalo v Kariernem centru Ekonomsko po-slovne fakultete (Razlagova 14, Maribor). Vec. Vir: Zavod Ypsilon Poletna šola - trajnostna gradnja v Alpah Univerza na Primorskem (UP FAMNIT) in Oregon State Universty (College of Forestry) iz ZDA orga-nizirata skupno poletno šolo Prispevek gozdno-lesne verige h trajnosti grajenega okolja v Alpah (The Forest Sector's Contribution to Sustainability of the Built Environment in Alpine Europe). Med poletno šolo se boste spoznali s trajnostnimi praksami gradnje v Sloveniji, Italiji, Avstriji, Švici in na Hrvaškem. Potekala bo med 24.6. in 8.7., ovrednotena pa je s 6 kreditnimi tockami. Polet-na šola je namenjena študentom iz Evrope in Se-verne Amerike. Vec. Vir: Univerza na Primor-skem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske vede Nagrajenih 10 najuspešnejših mladih podjetniških ekip Slovenski podjetniški sklad (SPS) in Javna agencija SPIRIT Slovenija sta v okviru projekta »Realizirajmo podjetniške ideje mladih« skupaj nagradila 10 najuspešnejših ekip mladih dijakov in ucencev. Gre za nadgradnjo aktivnosti za spod-bujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativno-sti med mladimi, ki jih je agencija izvajala v letu 2016 in v katere je bilo vkljucenih 1475 dijakov in osnovnošolcev iz 14 srednjih in osnovnih šol. Eki-pa treh mladih iz Srednje ekonomske šole Mari-bor je potuhtala, kako bi številne neurejene in nevarne mlake in gramoznice preuredili v korist-ne. Ustanovili bi zagonsko podjetje, s katerim bi obcinam pomagali pri preureditvi mlak in gramo-znic v naravna kopališca, zraven bi bila tudi ustrezna športna in gostinska infrastruktura. Upajo, da bodo idejo toliko razvili, da bo zanimi-va za kakšnega investitorja. Drugi uspešen primer je ekipa Srednje šole Slovenj Gradec Muta. Pet deklet je razvijalo idejo Srnobejž. To je naprava, ki preprecuje srnam, da skocijo na cesto. Vec. Vir: delo.si Med nagrajenci YESSS2016 mednaro-dnega natecaja tudi mlada slovenska ekipa Sara Širnik z ekipo Projekta Livada je ena od petih izbranih nagrajenih idej mednarodnega natecaja YESS 2016 za mlade za razvoj socialnih podjetij in prejemnica 1.000 € za njen zagon za lokalno pri-delavo hrane od mladih za mlade, pridelane na Livadi v Ljubljani, del katere bi bil namenjeno prodaji, drugi del pa bi v obliki obrokov bil na vo-ljo v skupni odprti kuhinji. Namenjena je tistim, ki si kakovostnega, okusnega obroka ne morejo pri-vošciti, ne znajo kuhati ali nimajo na razpolago kuhinje. Vec. Vir: Kulturno izobraževalno društvo PiNA Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost Kaj vam to priznanje pomeni? Državno priznanje v mladinske sektorju je najviš-je priznanje, ki ga lahko dobiš za delo na podro-cju mladinskega dela, tako da mi priznanje seve-da zelo veliko pomeni. Po eni strani razumem, da je komisija prepoznala stvari, ki sem jih v prete-klih letih izvedla kot uspešne, kvalitetne, ki so tudi pripomogle k razvoju in prepoznavanju mla-dinskega dela in to me veseli. Po drugi strani pa razumem priznanje predvsem kot odgovornost, tudi veliko obvezo za nadaljnje delo. Izjemno spoštujem ljudi, ki so sprejeli odlocitev kdo pri-znanje dobi, prav tako pa sem se znašla v skupini nagrajencev preteklih let, ki so res veliko izjem-nega naredili na podrocju mladinskega dela in mladinske politike, tako da zaradi tega cutim mešanico veselja, ponosa in spoštovanja. Za pridobitev priznanja so me predlagali mladi in vlogi so dodali izjave, v katerih so napisali kako je delati z mano – prebiranje teh izjav je, ce sem iskrena, najlepši del priznanja. Iz cisto osebnega vidika, ker se lahko razjocem ob skoraj vsaki iz-med njih, pa seveda tudi iz profesionalnega vidi- ka, ko vidiš kakšno moc in vlogo ima lahko mla-dinski delavec na mlado osebo. Zakaj ste se odlocili pred leti za delo z mladimi? Dokler nisem imela sociologije na srednji šoli sem bila prepricana, da bom ucila biologijo. Opazovanje pticev, razlicni naravoslovni tabori… to me je spremljalo v otroštvu in res sem uživala v tem. Potem pa mi je profesor sociologije uspel, teme povezane z družbo, približati tako, da sem hitro ugotovila, da obstajajo stvari, ki me zanima-jo še bolj, kot biologija. Študirala sem sicer še oboje, biologijo in sociologijo, ampak sedaj si težko predstavljam, da bi ali ucila biologijo ali delala v kakšnem laboratoriju. Do dela z mladimi pa sem prišla tako kot vecina mladinskih delavcev – najprej sem bila prostovolj-ka, nato sem dobila priložnost priprave razlicnih projektov in se skozi sodelovanja v njih pocasi raz-vijala v mladinskega delavca. Sem pa verjetno imela tudi malo srece, saj sem delala v organizaci-jah, z ljudmi, od katerih sem se lahko res veliko naucila. Najprej sem bila prostovoljka na Sveto-valnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor, kjer sem imela odlicno mentorico, ki je velik poudarek dajala samoizpraševanju o delu, ki ga opravljaš. Nato sem v MISC INFOPEKA spozna-la organizirano prostovoljsko delo ter se zaljubila in urila v pisanju in sodelovanju pri razpisih, pri TiPovej!-u pa sem spoznala vse plati projektnega delo ter razmišljanja »out of the box«. To so bile prave in dobre osnove, ki sem jih potem lahko nadgrajevala – tako skozi formalno izobraževanje kot z delom v drugih (mladinskih) organizacijah. Kako se je to podrocje spremenilo od zacetka vašega dela? Težko delam primerjavo, ker sem bila v razlicnih vlogah, tudi v razlicnih strukturah. Vsekakor se je podrocje spremenilo, uredilo, na strukturni ravni, kar je zelo dobro. Sedaj imamo Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, Zakon o mladinskih svetih ter tudi Zakon o prosto-voljstvu, ki najbolj opredeljujejo mladinsko delo, strukture v njem ter prostovoljstvo kot pomem- ben del mladinskega dela. Pa strateška dokumen-ta tako na nacionalni kot na lokalni ravni, kjer se pa malo zatakne pri realizaciji tega, ker je v njima napisano. Prepoznavnost polja je vsekakor vecja kot je bila vcasih. O mladinski politiki ter o mladinskem delu se govori dosti vec kot se je v preteklosti, teme povezane z mladimi so pogosto stvar politicnih debat in programov. Tako da polje se razvija, se-veda bi si vsi želeli, da bi se hitreje, ampak neki naraven razvoj zahteva svoj cas. V mojih »zacetkih« je bil v mladinskih organizacijah pou-darek na prostovoljstvu, nudenju prostocasnih aktivnosti ter na vsebinah povezanih z informira-njem in svetovanjem. Od takrat so se vsebine mladinskega dela ter mladinske politike razširile na vecanje zaposljivostih mladih, reševanje sta-novanjske problematike, zdravje mladih… Po-membno se mi zdi, da se vedno bolj prepoznava-jo kompetence, ki jih mladi pridobijo tekom mla-dinskega dela – tukaj jih sedaj mogoce res pri-marno še vedno najbolj organizacije, ki imajo stik z mladinskim delom in mladinskimi delavci, am-pak tudi to se pocasi širi na ostala podrocja. Do-stikrat se hecamo, da smo izkušeni mladinski de-lavci najboljši kader, ki ga delodajalec lahko dobi, saj smo pravi multipraktiki glede nato, kaj vse pocnemo; od vodenja skupin, motiviranja posa-meznikov, do pisanja vlog na razlicne razpise, mednarodnega dela, vodenja vecjih projektov, razvoja novih programov, znajti se moremo v tehnicno – racunalniških zadevah, išcemo spon-zorje, skrbimo za promocijo dogodkov … Najpomembnejša sprememba pa je kolicina pri-ložnosti, ki jih mladinski sektor ponuja mladim. Ce pogledamo samo Maribor, Mestna obcina Maribor sofinancira delovanje sedmih nevladnih in neprofitnih mladinskih centrov, ki izvajajo res kakovostne programe za mlade, poleg tega pa obcina sofinancira še manjše in vecje projekte. Program Erasmus+ ponuja mladim ogromno možnosti za pridobivanje mednarodnih izkušenj – tako da ce primerjam kolicino in kakovostno po-nudbe na mladinskem polju sedaj ter pred npr. petnajstim leti, je razlika res velika. Kakšni so problemi, s katerimi se srecujete vsak dan? Ah, vecina problemov je, ce se osredotocim na delo, povezanih z birokracijo, ki spremlja delo v javnem sektorju, ker sem sedaj zaposlena v jav-nem zavodu Mladinski kulturni center Maribor. Vedno vec je dela, ki ga je potrebno opraviti, pre-den lahko sploh delaš z mladimi ali kot posledica dela z mladimi – javni zavod ima svoja pravila, potem so tukaj evidence, porocila, statistike, ki jih je potrebno voditi za sofinancerje, prijave na raz-pise, kjer išceš vedno nove možnosti za sofinanci-ranje, skrb za promocijo… Birokratizacija dela, ki se pa dogaja povsod, na vseh podrocjih, tako da tukaj bodo rešitve potrebne na strukturni ravni. Drugace pa vsakodnevni izzivi, ki so del projektne-ga dela – razlicna usklajevanja in dogovarjanja, od tega, da kdo v zadnjem trenutku odpove do tega, da se zamujajo roki (hmmm smeško), da se kaj pokvari in nekaj, kar se res vedno zgodi in se sedaj sploh vec ne jezim – ko se ti najbolj mudi in potre-buješ samo še en print, se seveda zgodi »paper jam« najhujše vrste! Glede na to, da se ukvarjate z mladimi, je vaše delo bolj povezano z digitalno platformo ali še vedno vec stvari poteka na stari (analogni) nacin (osebni sestanki...) Povezava obojega. Sedaj vec ne, ampak pred ca-som sem bila vedno znova presenecena, ko je kakšen srednješolec rekel, da elektronsko pošto uporablja res zelo redko in da predlaga, da se vse dogovorimo preko Facebooka. Tako da zelo veli-ko stvari z mladimi dorecemo preko socialnih omrežij, v bistvu, ce pomislim, kakšne projekte operativno v celoti dorecemo preko njih. Ampak to preprosto sodi k delu z mladimi – nesmiselno bi bilo vztrajati pri »mojem« kanalu komunikaci-je, ce to ni vec primarni kanal komuniciranja mla-dih. Ampak brez osebnih srecanj seveda ne gre – z njimi se vedno vse zacne, še vedno so nujno po-trebna osnova, ki jih potem razlicna socialna omrežja lahko samo nadgradijo. Na srecanjih se zgodi vsa magicnost mladinskega dela – odpirajo se osebne zgodbe, spletajo se pristne povezave med mladimi, od prijateljskih, do ljubezenskih, preizprašujemo se, kaj smo se naucili, kaj bi lahko naredili naslednjic bolje, tudi vsi kreativni procesi še vedno potekajo na skupnih, osebnih srecanjih (npr. razlicne »možganske nevihte«, oblikovanje predlogov projektov …) … Kaj danes mladi potrebujejo? Ce izhajam iz mladih s katerimi delam, gre za zelo razlicne stvari, težko je posploševati. Mladi, ki so koncali in/ali pustili šolanje si seveda najbolj želi- jo in potrebujejo zaposlitev, ki ne bi bila kratko-trajna, samo preko avtorske ali podjemne pogod-be, saj jim to potem omogoci zadovoljitev ostalih potreb. Ce se le da, poskušam mlade s katerimi delam, spoznati tako, da vem kaj potrebuje vsak od njih oz. zakaj se je odlocil za sodelovanje – ali npr. sodeluje v aktivnostih zato, ker more opraviti prakso v okviru šole, ali zato, da pridobi neko do-datno znanje, ali zato, ker ga zanima mladinsko delo in se želi krepiti na tem podrocju, ali pa zato, ker ga osebno zanimajo kakšne teme znotraj pro-gramov, ki jih izvajamo. Tako da potrebe mladih v odnosu do mladinskega dela so zelo razlicne. Imajo mladi v Sloveniji vec, manj ali enako mož-nosti, ko njihovi vrstniki v Evropi? Mislim, da imajo mladi iz Slovenije kar podobne možnosti kot vrstniki v Evropi – kar se tice možno-sti sodelovanja in pridobivanja izkušenj v mladin-skem delu. Ce vprašanje razširimo na druge vidike mladinske politike, kot so pridobitev prve zaposli-tve, nakup stanovanja, kakovost šolanja, študent-skih bonov… je odgovor lahko drugacen, ampak seveda spet odvisno od tega s katero državo v Evropi se primerjamo. Na podrocju mladinskega dela pa imajo mladi v Evropi na voljo program Erasmus+, ki jim nudi res veliko priložnosti – od študija v tujini, sodelovanja v mladinskih izmenjavah, Evropske prostovoljne službe, priprave projektov, ki mladim omogocajo srecanja z odlocevalci … Mladim so na voljo razlic-na mednarodna usposabljanja in treningi, ki se jih po vecini lahko udeležijo brez lastnega financnega vložka ali pa izjemno majhnega. Pa možnosti opravljanja placanih praks v razlicnih evropskih institucijah. Ce pogledamo Slovenijo, pa Mariboru ima osem mladinskih centrov, vsak ponuja svoje aktivnosti za mlade. Ponudba za mlade je seveda vecja v Ljubljani, manjša pa v kakšnem manjšem mestu, tako da mladinsko delo in mladinska politika sta zelo dobro razvita v Mariboru. To potrjuje tudi ponovno pridobljen certifikat Mestne obcine Ma-ribor, Mladim prijazna obcina. Je pa seveda ve-dno možnost za izboljšave. Prepricana sem, da imamo vse (mladinske) organizacije v predalih kakšne (mednarodne) projekte, ki jih zaradi po-manjkanja financnih sredstev še nismo uspeli iz-vesti. Kot marsikje, pri financnih sredstvih se po navadi zatakne. Tukaj se lahko mogoce navežem na eno izmed predhodnih vprašanj, kjer sem po-vedala, da so mladi v zadnjem casu tudi vedno bolj prisotna tema med odlocevalci, kar je super – ce se bodo na nas spomnili tudi, ko se priprav-ljajo proracuni, bo to še boljše. Ali je družbeno koristno delo med mladimi vre-dnota ali prihaja cas, da to spet postane? Družbeno koristno delo kot delo v neko splošno korist mislim, da je med mladimi zelo razširjeno. Družbeno koristna dela opravljajo vsi mladi, ki so npr. prostovoljci, ne glede na to, ali gre za mla-dinski sektor ali za mlade gasilce, prostovoljce na podrocju ekologije ali pa na podrocju zdravstva. Vsi opravljajo zelo pomembno družbeno koristno delo. Mislim, da bi morali biti pozorni na drugo stran tega vprašanja. Mladi (ter ostali) preko takšnega družbeno koristnega dela velikokrat opravljajo dela, za katera bi primarno morala poskrbeti dr-žava ali obcina. Npr. begunska kriza – brez aktiva-cije prostovoljcev, ali samostojne aktivacije posa-meznikov ali razlicnih organizacij, ki so se bile sposobne hitro prilagoditi situaciji, bi se zadeve verjetno drugace izpeljale. In takšnih primerov je še veliko. So mladi danes vecji individualisti kot vcasih? Pri samem mladinskem delu tega ni opaziti. Je pa res, da mi veliko delamo na oblikovanju skupine, na ustvarjanju varnega prostora za mlade, veliko se družimo, ne samo znotraj dela, tudi izven … Tako da prostora za individualizem, v tem pome-nu beseda, da nekdo skrbi samo zase in da mu ni mar za druge, pri nas ni. Kako pritegniti mlade k sodelovanju? Kateri pro-jekti jih najbolj pritegnejo? Na veliko srecanjih se pogovarjamo »kako motivi-rate vec mladih, da bodo sodelovali v mladinskih aktivnosti«. Menim, da je to napacno vprašanje. Ja, pri koncertih, festivalih … aktivnostih, kjer so mladi obiskovalci, je mlade (ter ostale) težko pri-tegniti zaradi tega, ker se pogosto izvaja veliko podobnih aktivnosti v kratkem casu, mladi pa se vseh ne morejo udeležiti. Mislim, da dober mladinski delavec zna pritegniti in motivirate mlade, da sodelujejo v aktivnostih. Naloga mladinskega delavca je, da pritegne mla-de, da jih spodbuja, da predlagajo lastne ideje za projekte, ki jim jih potem pomaga izvesti, jih usmerja, mentorira, je tam zanje … Vcasih mladinski delavci skozi projekte, ki jih izva-jajo, uresnicujejo bolj svoje želje in interese kot želje mladih. Mislim, da to ni prav in da more mla-dinski delavec na prvo mesto postaviti predvsem želje mladih – seveda v okviru nekega letnega pla-na, ki ga ima organizacija. Ce se bodo mladi pocutili del aktivnosti, slišani, upoštevani, ce bodo imeli neko varno okolje za druženje, delo ... potem bodo sodelovali. Pa nekaj kar je tudi zelo pomembno, med mladim in mla-dinskim delavcem se more zgoditi nek »klik«. Mladi so pogosto sprva del aktivnosti ravno zaradi te »povezave«, ki se zgodi med njim in mladin-skim delavcem. Šele kasneje razvijejo cut, pripa-dnost organizaciji. Pa fajn se morejo imeti v organizaciji, z mladin-skim delavcem … torej vse ne sme biti samo uce-nje, priprava aktivnosti, pomoc … neformalna druženja so enako pomembna kot »resen« del mladinskega dela. Napaka je tudi, da imajo sedaj že skoraj vsi razpisi na podrocju mladinskega sektorja za enega izmed kriterijev število aktivno vkljucenih mladih ter za maksimalno število pricakujejo zame nerealne številke. Jaz na letni ravni delam s cca. 15 – 20 mladi, ki so aktivno vpeti v naše aktivnosti. Števil-ke kot so 100, 200, 300 aktivnih mladih na letni ravni, je za mene nepredstavljivo. Tukaj govorim o mladih, ki SO RES aktivni, ki so vkljucenost v vse faze dela – od priprave projekta, do izvedbe, do evalvacije, do praznovanja za dobro izvedbo, do neke (samo)refleksije o naucenem. Kakšen projekt ali vec njih nacrtujete letos? Na MKC Maribor nadaljujem z zacrtanimi dejav-nostmi za letošnje leto, torej izvajanje rednih programov, za katere sem odgovorna (Živa knjiž-nica, Maribor skozi rožnata ocala, Banka idej). Bomo pa z mladimi podrobneje dogovorili aktiv-nosti, ki jih bomo izvajali znotraj programov, npr. pri Živi knjižnici, kje vse bi lahko z njo gostovali, kakšne profile »živih knjig« bi lahko še povabili k sodelovanju … Potem so pa tukaj še manjši pro-jekti, ki so jih mladi predlagali ali pa jih še bodo. Lani smo tudi izvedli prvo mladinsko izmenjavo v okviru mednarodnega projekta Odstiranje zave-se, letos pa nas caka še druga, tokrat v Mariboru – v okviru izmenjave bo v Maribor prišlo deset mladih iz Rusije, skupaj s slovensko ekipo mladih pa bodo spoznavali nevidne poklice v kulturi, predvsem v gledališcu. Maja bo ponovno Evropski teden mladih v okviru katerega želimo izpostaviti razlicne teme, pove-zane z mladim lokalnim odlocevalcem, pa predse-dniške volitve so letos in delež mladih, ki gredo na volitve je majhen – poigravamo se s projek-tom, ki bi mlade spodbudil, da se volitev udeleži-jo v vecjem številu. Po konec leta, ce bo vse tako, kot se sedaj pogovarjamo, bo posvet mladinske-ga sektorja mogoce prav v Mariboru. Kaj pocnete v prostem casu? Mladi se ravno ne ozirajo na to, kdaj je moj »delovni cas« in kdaj je t.i. »prosti cas«. Njihove ideje, želje, predvsem pa potrebe, so neodvisne od casa v dnevu. Tako da se velikokrat prepleta-ta, sploh s kakšnim neformalnim druženjem, ki kasneje pripelje do tega, da se kdo izmed njih odloci, da sodeluje v kakšnem projektu. V tistem prostem, prostem casu pa rada pocnem veliko stvari … pecem rada, ce imam cas, pa po-gledam kakšno aktualno nadaljevanko, super mi je vsake toliko zmagati v Katancih ali pa v taroku (me zanima, kdo se bo sedaj tukaj nasmejal). V zadnjem casu pa dejansko veliko prostega casa posvecam ucenju, pridobivanju informacij, znanj iz podrocji, ki niso povezana z mladinskim delom, ker vse te platforme, ki obstajajo danes z razlicni-mi brezplacnimi e-tecaji, so res polne najrazlic-nejšega znanja. Nove zgodbe, novi poti mogoce kdaj. IRDO MLADI intervju: Marja Gucek, prejemnica najvišjega pri-znanja Republike Slovenije za dosežke na podrocju mladinske-ga dela »Mladi so v zadnjem casu tudi vedno bolj prisotna tema med odlocevalci« »Marja Gucek je z mladinskim delom povezana že vec kot 20 let, pravzaprav se z mladinskim delom in mladinsko politiko ukvarja že od nekdaj. Mlajšim ali šibkejšim je pomagala že v osnovni šoli, kasneje v srednji šoli, v mladinski sektor pa je vstopila kot prostovoljka. S svojim koraki je rastla, bila je mentori-ca prostovoljcem, vodja programov v mladinskih organizacijah, projekta sodelavka in predsednica Mestnega mladinskega sveta Maribor. Sodelovala je pri pripravi vseh strateških dokumentov na po-drocju razvoja mladinskega sektorja v Mariboru, med drugim je pripravljala tudi Odlok o ustanovitvi javnega zavoda MKC Maribor. Danes je zaposlena na MKC Maribor, kjer naprej gradi mladinsko delo in mladinsko politiko. Njeni prispevki k prepoznavnosti in osvešcenosti o pomenu mladinskega dela so številni, med drugim je Marja v Mariboru in tudi širše prepoznana tudi zaradi uvajanja mednarodne metode Živa knjižnica in programa Maribora, ki je bilo v letu 2013 Evropska prestolnica mladih. Pri svojem delu vedno vkljucuje mlade, v zadnjih letih je njen trud še posebej usmerjen v vkljucevanje mla-dih z manj priložnostmi,« je komisija utemeljila podelitev državnega priznanja za kakovostno in uspe-šno delo v daljšem casovnem obdobju Marji Gucek. Pripravila: Barbara Bradac Ministrica Maja Makovec Brencic cestita in pre-daja priznanje Marji Gucek. Foto: Matej Pušnik Foto: Dejan Bulut Foto: arhiv MKC Maribor Foto: Mitja Florjanc VABILO ZA SODELOVANJE MLADIM V OSREDNJESLOVENSKI REGIJI Spoštovani, ce ste brezposelni mladi v starosti od 24 do 29 let v Osrednjeslovenski regiji z najmanj srednješolsko izobrazbo, vas vabimo, da se vkljucite v program usposabljanja projekta Model M Slovenija za ne-vladništvo, podjetništvo in aktivno iskanje zaposlitve. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. Projekt sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Repu-blika Slovenija – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Traja od 1.8.2016 do 15.9.2018, z njim pa želimo za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Program v Osrednjeslovenski regiji se bo pricel izvajati 14. marca 2017 in bo trajal 6 tednov. Pohiti-te in se vkljucite v informativno delavnico, ki bo potekala v Ljubljani, 7.3.2017 ob 11. uri v Kariernem središcu, ZRSZ OS Ljubljana, Urad za delo Ljubljana, Parmova 32, 1000 Ljubljana, kjer boste pridobili vse potrebne informacije! Število vpisnih mest je omejeno (20-30), zato se prijavite cim prej! Kaj naj torej storite? preberite priloženo zloženko pridite na Informativno delavnico, 7.3.2017 ob 11.00 v ZRSZ OS Lj Ljubljana, Urad za delo Ljubljana, Parmova 32, 1000 Ljubljana, pošljite svojo prijavnico na info@irdo.si najkasneje do 7.3.2017 ali jo oddajte organizatorjem na uvodnem srecanju 7.3.2017 v Ljubljani. Vabljeni na brezplacno usposabljanje, kjer se boste povezali s podjetniki, nevladniki in dose-danjimi udeleženci projekta ter tako hitreje prišli do zaposlitve. V Celju se je projekta v zacet-ku leta udeležilo 26 oseb in štiri so že dobile zaposlitev še pred koncem usposabljanja! Skupaj smo uspešnejši, zato ustvarjajte vašo prihodnost skupaj z nami! S prijaznimi pozdravi, mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO, l.r. PROJEKT, KI JE VEC KOT PROJEKT Ime projekta: Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo za mlade Skrajšano ime: Model M Slovenija Trajanje: Projekt traja od 1. avgusta 2016 do 15. septembra 2018. Lokacija: Projekt se izvaja nacionalno, s poudarkom v sedmih statisticnih regijah po Sloveniji, program uspo-sabljanja mladih pa v naslednjih mestih: v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Bledu oz. Kra-nju in v Slovenj Gradcu oz. Velenju. Kljucni rezultati projekta: Za vecjo zaposljivost in zaposlenost želimo usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Podporni partnerji: V projekt bodo vkljucene še druge nacionalne in regionalne mladinske, podjetniške in stro-kovne organizacije kot podporniki projekta. Vrednost projekta: 339.206,59 EUR Sofinancerji: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ope-racija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«; prednostna naložba 8.2 »Trajnostno vkljucevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali us-posabljajo, vkljucno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izkljucenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vkljucno prek izvajanja jamstva za mlade«; specificni cilj: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«. Na fotografiji: 2. generacija udeležencev projekta Model M, Maribor, 2014. OPIS PROJEKTA Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni ali poslovni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. S pro-jektom želimo: . povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, . prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim omogociti zaposlitev (inovativno is-kanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mla-dinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. . usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposel-nosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mladinsko delo in nje-gov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa zanje. V CEM JE FINTA MODEL-a M? Finte ni. Je samo spoštovanje soljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v clo-veku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Gre za to, da verjamemo v cloveka. In ce ob tebi še vsaj nekdo drug verjame vate, ti bo zagotovo uspelo. In mi se vsakemu posebej posvetimo preko skupinskih predavanj, delavnic, ogledov dobrih praks, nacrtovanja in sve-tovanja. O poslu in še cem. O življenju, prijateljstvu, pomoci, podjetništvu, delodajalcih, zaposlenih, nevladniš-tvu, idejah, uspehih in neuspehih. Ucimo se, kako vstati, kako se pobrati, ce padeš in iti naprej. Ucimo se, da obupati ni treba, ker je mogoce najti še drugo pot, zlasti ce so ena vrata zaprta. In vrat je mnogo. Le vstati moramo s kavca in trkati, prositi, misliti, narediti, vrata odpreti. Ustvariti svojo prihodnost. Ce ne pri drugih in z drugimi, pa pri sebi in zase in z drugimi. Ceprav z malimi koraki. Tudi s temi se dalec pride… DOSEDANJE IZKUŠNJE V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposlilo od 50-70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Število udeležencev je omeje-no (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Kdor prej pride, prej melje! V Savinjski regiji že štiri nove zaposlitve - še pred koncem usposabljanja brezposelnih mladih V Celju se je projekt zacel izvajati 12.1.2017, zakljucil pa se je 20.2.2017. Za 26 mladih je bila udele-žba brezplacna. Povezali so se s podjetniki, nevladniki in dosedanjimi udeleženci projekta ter tako spoznali in izvedeli veliko informacij, ki so pri iskanju zaposlitve nujne. Model M Slovenija pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. Projekt so-financirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija – Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Urad RS za mladino. Traja od 1.8.2016 do 15.9.2018, z njim pa želi nosilec projekta, IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti, v sodelovanju z regionalnimi partnerji – v Celju z Inkubatorjem Savinjske regije d.o.o. in Zavodom RS za zaposlovanje – OS Celje in OS Velenje, v sedmih statisticnih regijah za vecjo zaposljivost in zaposlenost usposobiti vsaj 140 in pomagati zaposliti vsaj 32 mladih. V okviru projekta se ustvarja skupnost Model M Slovenija, kjer se mladi povezujejo s podjetniki, ne-vladnimi organizacijami, regijskimi podpornimi ustanovami ter drugimi in razvijajo lastne karierne in poslovne nacrte. V programu usposabljanja v Savinjski regiji je bilo vkljucenih 26 mladih. Od tega sta dve kandidatki koncali program predcasno, saj sta se tekom programa že zaposlili, danes pa smo izve-deli, da sta zaposlitev dobili še dve udeleženki projekta. Z ostalimi bodo organizatorji projekta sodelo-vali še naprej, vse do njihovih zaposlitev. Mag. Anita Hrast, direktorica inštituta IRDO in vodja projekta, je ob tem povedala: »Projekt smo pilotno izvajali v letih 2013 do 2016 v Podravski regiji in izkazalo se je, da so rezultati odlicni. Zaposlilo se je v povprecju med 50 do 70 odstotkov vseh udeležencev, stike z njimi ohranjamo še danes. V Sa-vinjski regiji vidimo že prve uspehe – zaposlitve, veliko mladih je pripravilo tudi svoje poslovne nacrte. Verjamemo, da bodo kmalu dobili zaposlitve vsi, saj v našem programu razvijamo predvsem njihov pogum za pristop k delodajalcem in jim posredujemo podjetniška, nevladniška in karierna znanja, pre-ko izkušenih podjetnikov ter vodij nevladnih organizacij in ustanov.« Projekt prispeva k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim pomaga do zaposlitve. Ker pa je vsaka regija drugacna, se je inštitut IRDO povezal z regijskimi partnerji, med njimi tudi predstav-niki podjetnikov, nevladnih organizacij in vladnih ustanov. Tako bo od 14. marca 2017 potekalo naslednje mesec in pol trajajoce usposabljanje mladih v Ljub-ljani, v D placu javnega zavoda Cene Štupar Ljubljana. Vsi zainteresirani se lahko prijavijo preko FB in spletne strani projekta Model M Slovenija ali pa poišcejo dodatne informacije na svoji enoti Za-voda RS zaposlovanje, ki je podporni partner projekta, oz. pri organizatorju projekta Inštitutu za razvoj družbene odgovornosti IRDO. Udeležba je za mlade brezplacna, število udeležencev je ome-jeno na najvec 30 v posamezni regiji. Na ta nacin se vzpostavlja model sodelovanja, po katerem bi lahko v regiji partnerji kasneje sami veckrat letno izvajali izobraževanja za mlade brezposelne. Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. Na fotografiji zgoraj: V programu usposabljanja v Savinjski regiji je bilo vkljucenih 26 mladih. Na fotografijah spodaj: Modelovci so obiskali razlicna podjetja, kjer so jih popeljali skozi njihov delovni proces in sama podjetja nekoliko približali. Bili so v Mladinskem centru Celje, v domu upokojencev, v Hoby Lesu ter v Elastomeri. »Pri Modelu M mi je najbolj všec zavzetost, pristnost in volja mentorjev! Zelo dober nabor predavateljev! Trud celotne ekipe! Spodbuden ambient! Pomoc in stimulacija k osebnostni in profesionalni rasti! Vera v udeležence, njihove sposobnosti in njihove ideje! Predavajo nam ljudje, ki so uspeli in uspevajo ter se borijo da dosežejo poslovne in osebne cilje. S predavatelji lahko svobodno komunici-ramo in jih sprašujemo zdaj o tem, drugic o drugem. V Model M Slovenija sem se prijavil z željo biti aktiven, spoznati nove ljudi in ideje. Verjamem, da mi bo na moji poti projekt iz-jemno pomagal.« Janez Hrovat »Model M Slovenija je zelo uporaben, saj se res veli-ko nauciš, zaradi dobrega vzdušja, pa smo postali bolj sprošceni. Sama osebno se mi zdi, da sem se bolj sprostila za javno nastopanje, saj sedaj pravza-prav ne cutim vec treme. Za udeležbo na projektu sem se odlocila zato, ker mi je bila všec uvodna predstavitev, katero smo poslušali in sem se na pod-lagi predstavitve programa odlocila, da se ga udele-žim. Rada si izpopolnjujem svoje znanje, ta projekt, pa nudi ravno to, v bistvu pa menim, da bom veliko vec odnesla od tega, kot pricakujem. Menim, da mi bo Model M Slovenija v prihodnosti veliko pomagal, in ne samo na poslovnem podrocju, temvec tudi na splošno v življenju. Dobivamo tudi splošne nasvete, da se ne smemo predati, ter da je vredno poskusiti prav vse, saj prakticno nimaš kaj izgubiti, kvecjemu pridobiš«. Adelina Talifaj Sahilaj Projekt se mi zdi uporaben, ker mi skozi pro-ces dogajanja/sodelovanja omogoca ovre-dnotit svojo vizijo, razumet poslanstvo in po-trdit vrednote ter v skladu s tem jasno, siste-maticno in konkretno sestavit sebi prilagojen in ucinkovit poslovni nacrt kako naprej. Ude-ležila sem se ga da zakljucim zacaran krog iskanja sebe ter si dam priložnost navezati konkretne in uporabne stike z ljudmi, širim svoja poznanstva, se povezujem in proaktiv-no rešujem svoj izziv nezaposlenosti. Anonimna »Najbolj mi je všec to, da smo v skupini vzpostavili domace vzdušje. Smo zlo sprošceni, imamo se su-per. Všec mi je tudi to, da imamo goste, ki so zelo uspešni, in z nami delijo svoje izkušnje in nam sve-tujejo«. Fotografija osebe Model M Slovenija. Fotografija osebe Model M Slovenija. Pri Modelu M mi je najbolj všec raznolikost preda-vanj in predavateljev. Vsak ima svoje izkušnje in od vsakega lahko odnesem kakšno koristno informaci-jo, ali za zasebno življenje, ali pri iskanju svoje bo-doce službe. Vedno bolj so mi jasni cilji in želje po dolocenem delovnem mestu. Zdi se mi uporaben projekt, saj lahko s to kopico informacij (tako od predavateljev, kot soudeležen-cev) osebnostno zrastemo in si nekoc, nekje tudi poslovno pomagamo. Za udeležbo v projektu sem se odlocila, ker z udele-žbo nisem imela cesa izgubiti, istocasno pa sem cu-tila, da mi nove informacije in nova poznanstva lah-ko kvecjemu koristijo pri oblikovanju svoje poslovne kariere. Model mi je že pomagal do uresnicitve mojih ciljev: veliko bolj sem si na jasnem kaj in kako želim poceti v življenju. Sem edina, ki že ima otroka in sem v do-locenih predavanjih (ali pa samo dolocenih stavkih) tudi spoznala kako sebi in partnerju pomagati pri vzgoji hcere, da bi jo naucila kako se naj v življenju pošteno boriti za svoj dobrobit. Pri udeležbi Modela M pa v prihodnjih ogledih dobre prakse pricakujem tudi, da bom spoznala morebitne bodoce delodajal-ce, oziroma da bom vsaj spoznala kaj delodajalci z dobrimi praksami pricakujejo od bodocih zaposle-nih, predvsem od takšnih, ki so iskalci prve zaposli-tve.« Klavdija Natek Pri Modelu M mi je najbolj všec sprošceno vzdušje med predavanji, razpravami in raznimi delavnicami. Všec so mi naloge, ker nas prisili-jo, da vsak dan ali vsak drug dan nekaj doma dejansko tudi narediš in ce si res za stvar, se ti zaradi nalog poraja kup idej kako narediti še kaj dobrega zase in za svojo kariero. In seveda kupica novih ljudi in poznanstev. Projekt se mi zdi uporaben in bi ga priporocala naprej. Zakaj? Zato ker me je malo prebudil in monotonega vsakdana iskanja službe. Ker sem po letu in vec spet lahko stala pred »obcinstvom« in kaj javno in na glas povedala, ker je to vse vaja, ki jo rabimo za življenje. In ker se že do sedaj naucila kup novih stvari. Zaradi Modela M sem prvic naglas nekomu razkrila kaj je tisto, kar najraje pocnem. In na tem tudi zacela delati. Melanija Grahovac Avtor besedila in fotografij Primož Ademovic. Program spodbujanja podjetništva z družben-im ucinkom Ferfl je iniciativa Javni zavoda Cene Štupar – Center za izobraževanje Ljublja-na. Njegova izvedba je za udeležence v vseh fazah povsem brezplacna. Gre za celovit program spodbujanja podjet-niških idej z družbenim ucinkom, ki razlicne generacije spodbuja, da zacnejo razmišljati o boljši prihodnosti in zacnejo razvijati podjet-niške ideje, ki imajo pozitivne ucinke tudi za družbo in okolje, v katerem živimo. Program, ki smo ga prvic izvedli jeseni 2014, bo-mo tokrat izvajali že cetrtic. V prvih treh sezo-nah programa so se kalile številne ekipe oz. pos- amezniki, ki so ustanovili podjetja, ki danes že delujejo na trgu: Mimice (www.mimicetoys.com), DŠkatla (www.dškatla.si), BisterUm (www.bisterum.si), Dežela zelišc (FB Dežela zelišc), Rožma (www.rozma.si), Vitalizem (www.vitalizem.si) in še mnogi drugi. Program je sestavljen iz štirih vsebinskih sklopov: 1. VSESLOVENSKI NATECAJ za podjetniške ideje z družbenim ucinkom, ki bo odprt od 13. februarja do vkljucno 19. marca 2016. Natecaj je namenjen posameznikom ali skupi- nam, da prijavijo svojo idejo na www.ferfl.si/ljubljana (Prijava na natecaj). Štiri zmagovalce natecaja, ki se bodo uvrstili v podjetniško šolo bomo razglasili 24. marca 2017. 2. STARTUP VIKEND podjetništva z družbenim ucinkom, ki bo potekal od petka, 10. marca do vkljucno nedelje, 12. marca 2017. V podjetniških skupinah bodo udeleženci imeli možnost oblikovati in razvijati podjetniške ideje, predvsem pa se nauciti metodologije za razvoj le-teh. Na vikendu bosta izbrani dve ideji z najvec potenciala, ki se bosta vkljucili v podjet-niško šolo. Prijave na startup vikend zbiramo do torka, 7. marca 2017, na www.ferfl.si/ljubljana (Prijava na startup vikend). 3. ŠOLA PODJETNIŠTVA z družbenim ucinkom, ki bo potekala od 28. marca do 24. maja 2016 in se bo zakljucila s predstavitvijo idej ter izborom dveh najboljših. Šola podjetništva bo za šest zmagovalnih idej vikenda in natecaja potekala 8 tednov. Enkrat tedensko bo izvedena delavnica na doloceno tematiko, prav tolikokrat se bo vsaka ekipa srecala z mentorjem, s katerim bodo nacrtovali tedenske aktivnosti, pregledali realizacijo, tako da bo razvoj ideje in vstop na trg cim hitrejši. Dva zmagovalca bomo izbrali 24. maja 2017. 4. SOCIALNO PODJETNIŠKI inkubator. Program Ferfl bo dvema zmagovalnima ekipama pomagal na poti do vstopa na trg. Skupna nagra-da za ekipi bo izplacana v obliki vstopa v Social-no podjetniški inkubator, kjer bo omogocena 3-mesecna brezplacna uporaba pisarniškega pro-stora ter tedenskega podjetniškega mentoriran-ja in druga podpora. Projekt Ferfl so podprla številna uveljavljena slovenska podjetja in podjetniki. Financni pokrovitelji projekta so: Mestna obcina Ljublja-na, Javno podjetje Vodovod-Kanalizacija; Ener-getika Ljubljana, Žale, javno podjetje ter javni podjetji Ljubljanski potniški promet in Ljubljan-ska parkirišca in tržnice. Projekt podpira tudi Za-vod RS za zaposlovanje. Partnerji projekta, ki sodelujejo pri izvedbi pro-grama pa so: Gostilna dela, zavod Nefiks, Sklad 05, Opti print d.o.o., Zadruga Buna in Tri Muhe, Šentprima, Inštitut IRDO, Zavod Viva, Simbioza Genesis, socialno podjetje, GEA College, Zavod za Medgeneracijsko sodelovanje, Ypsilon; GRUNT, združenje za razvoj odgovorne in sodelovalne potrošnje, socialno podjetje; Mo-jeDelo.com; Tiko Pro d.o.o.; 30 Lean d.o.o.; NLB d.d.; Proevent, d.o.o. Vec informacij najdete na spletni strani pro-jekta www.ferfl.si/zavihek/Ljubljana in FB pro-filu https://www.facebook.com/ferflCILJ. Dodatne informacije: ideja@ferfl.si. Program Ferfl posameznikom in ekipam pomaga, da si lahko sami ustvarijo delo in pogoje za (samo)zaposlitev Pripravila: mag. Jana Mlacnik, magistrica znanosti, organizatorka izobraževanja odraslih / adult edu-cation organiser. Fotografije: FERFL Rezultat iskanja slik za logotip lpp Financni pokrovitelji programa: Kje ste izvedeli za program Ferfl? Za program Ferfl sem takrat izvedela preko Zavo-da za zaposlovanje in ker sem se zanimala za podjetništvo sem se takoj prijavila. Kako vam je program pomagal pri razvoju in realizaciji vase ideje? Program mi je izredno pomagal, saj sem nastalo idejo preverila med uporabniki in iz prototipa naredila prvo pravo izdajo, seveda pod budnim ocesom mentorja, ki se mi zdi kljucna pomoc v takih programih. Opozori te na kakšne zadeve, vrže kakšno »kost« za razmišljanje in te morda usmeri v kakšno smer. Kaj je Dškatla? Dškatla je zdaj pravzaprav blagovna znamka za izdelke, ki na igriv in zabaven nacin pripomorejo h krepitvi medsebojnih odnosov. Iz osnovne Dru-žinske škatle, ki je bila prvi izdelek in osnovna ideja, je nastala še igra Midva se igrava, ki je na-menjena partnerjema in Mini gledališce, ki je manjša ustvarjalna škatlica, ki omogoca družini izdelavo gledališca in igro družinskega gledališca s slovensko ljudsko pravljico. Torej pri vseh izdel-kih je osnova preživljanje kakovostnega skupne-ga casa, kjer pocnejo marsikakšno zanimivo stvar, ki jo še niso. Material in slikovna navodila pa so priloženi. Kako je nastala ideja? Kot receno sem bila brezposelna in sem se ude-leževala raznih podjetniških delavnic in progra-mov. V prvem programu, kjer sem bila vkljucena – BTC Campus, sem pridobila motivacijo za pod-jetništvo in sem zacela razvijati idejo o družin-skem centru, kjer bi družine lahko skupaj pocele zanimive in zabavne reci. To je bil preobsežen projekt in po zakljucku programa sem še vedno nadaljevala z ucenjem o podjetništvu, tokrat v lastni režiji. Poleti 2014 sem tako gledala e-tecaj na temo razlicnih poslovnih modelov in predstav-ljen je bil model narocniških škatel, ki je v tujini precej popularen. Takrat se mi je utrnila ideja, zakaj ne bi aktivnosti, ki sem jih mislila družinam pripraviti v družinskem centru, zapakirala v ška-tlo in jim poslala na dom, veckrat letno. Takoj sem naredila prototip in canvas model, ki smo se ga ucili in idejo prijavila na 3 razlicne natecaje in bila povsod sprejeta, torej med njimi tudi na Ferfl. Od tu naprej pa se je zacel razvoj in testira-nje. Od ideje do vstopa na trg. Kako trnova pot je? Kaj vas je na tej poti najbolj presenetilo? Poslovna pot je zelo trnova in mora imeti clovek izredno veliko motivacijo, da v kljucnih trenutkih nadaljuje. In ce ne delaš tega z vsem svojih sr-cem, na tej tocki takoj odpadeš, ne najdeš vec zagona da bi nadaljeval, ce pridejo neuspehi in razocaranja. In tega je precej. Precej NE-jev se zvrsti in to je tisto, ki ti daje lekcije in razmišljaš, kako drugace in kako naprej. Mene je najbolj presenetilo, kako jasne odgovore ti da trg. Ugo-tovila sem, da narocniški model za Družinske ška-tle ni bil primeren, je pa lepo darilo in sem nada-ljevala v tej smeri. Vec ljudi, ki tvoj izdelek kupi, bolj imaš jasno sliko, kdo so ti ljudje in se usmeriš v take prodajne kanale, kjer se nahajajo. Skratka slediš lekcijam, ki jih dobiš iz trga. S kakšnimi težavami ste se srecevali in kako ste jih premagali? Težav je na zacetku ogromno, vendar ce jih spre-meniš v izzive, ki so ti dani, da se na ta nacin iz-boljšaš, si jim lahko hvaležen. Torej, jaz sem se s temi izzivi srecevala na pozitiven nacin. Mene je takoj doletela konkurenca, pa vrsto tehnicnih in financnih izzivov. Skratka, poslovna pot je vijuga- sta kot slalom proga, ob vsakem zavoju in vrat-cih pa se nekaj novega nauciš. Kako pa se na vaš izdelek odziva trg? Merite tudi izven slovenskih meja? Odziv je dober, ljudem so izdelki všec in jih tudi radi poklanjajo drugim. Trenutno pa sem znotraj slovenskih meja, ker želim do obisti spoznati te družine in kasneje vstopiti na vecje trge. Ali je pomembno, kaj sestavlja Dškatlo, v smi-slu od kod je material? Bi rekli, da je vaš izde-lek družbeno odgovoren, zakaj? Vsebina Družinske škatle je izredno pomembna. Ideje so nastavljene tako, da družina cim vec re-ciklira, torej, da uporabijo cim vec stvari, ki jih imajo že doma. Vedno je ena izmed sedmih ak-tivnosti sestavljena tako, da uporabijo kartona-sto škatlo Družinske škatle in nastane nov izde-lek. Torej zelo se posvecamo (moja družina je v izdelavo in testiranje zelo vkljucena in to pocne-mo skupaj) temu, da so v škatli materiali, ki ne obremenjujejo okolje (les, papir) oziroma se jih da reciklirati. Hkrati pa pri vrtnarjenju sejemo novo življenje. In kar zraste pri kuharski aktivno-sti pripravimo. Torej, ucimo otroke, da si hrano lahko pridelajo sami. Poleg vsega tega pa je dru-žbena odgovornost izpostavljena v krepitvi od-nosov v družbi. Torej je izdelek neke vrste pripo-mocek za boljše odnose in boljšo družbo. Ker vse se zacne pri otrocih in v družini. Na ta nacin ko-rak za korakom spreminjamo družbo na bolje in jim z vsako Dškatlo sporocamo, da so odnosi po-membni in da se imajo lahko lepo tudi brez elek-tronskih naprav. Po poklicu ste organizatorka dela, bi rekli da z organizacijo casa, verjetno nimate težav. Ste namrec mama dveh otrok in podjetnica. Kako vas uspe? Kakšen nasvet za organizacijo casa, glede na pogost izgovor - ni casa. Tako je. Usklajevanje družinskega in poslovnega življenja je vedno izziv. Jaz sem to združila in v našem prostem casu kalimo in testiramo ideje za druge družine. Na ta nacin se zabavamo in hkrati delamo. Vendar seveda ni vse samo kreiranje in testiranje idej, so tudi druge poslovne aktivnosti in ce vcasih zmanjka casa za prijetno popoldne, je vikend zagotovo tisti, ki je posvecen izkljucno družini. Cas je edini, ki ga imamo vsi enako in si ga moramo vzeti za pomembne reci. Ni drugega recepta. Casa za vse ni nikoli dovolj, vzeti si ga moraš, najprej za najpomembnejše ljudi, nato za tisto kar te veseli in spet nadalje za stvari, ki so pomembne za obstoj in tako naprej do stvari, za katere pravzaprav ugotoviš, da jih sploh ne po-trebuješ v svojem življenju. Torej bistvo so priori-tete. Od tistega kar je najbolj pomembno zate in tvoje življenje, do malenkosti, ki te izpopolnjuje-jo. Kdo so vaši kupci in kakšni so odzivi? Naši kupci so ljudje, ki podarjajo Dškatle svojim sorodnikom, prijateljem in ljudem, ki jim veliko pomenijo, na ta nacin jim želijo lepih odnosov znotraj družine. Odzivi so dobri, pohvalijo vsebi-no in hkrati pravijo, da je 7 aktivnosti res veliko, da imajo Družinsko škatlo za daljši cas in ob raz-licnem vremenu, saj so v njej res raznovrstne ak-tivnosti, ne le ustvarjanje. Poleg uporabnega ustvarjanja in družabne igre, ki jo sami naredijo so namrec dodane tudi aktivnosti vrtnarjenje, kuhanje, povsem nacrtovan družinski izlet s ku-poni za cenejše kosilo in aktivnostmi na poti, branje s priloženo slikanico in ena aktivnost, ki je namenjena partnerjema za njun odnos. Razmišljate, da bi morda kakšno Dškatlo raz-vili kot možnost za poslovno darilo? Tudi do te ideje sem že prišla in jo ponujam pod-jetjem za novoletno obdarovanje otrok. Pripravi-li smo razlicne vsebine za razlicne starostne sku-pine in jih ponujamo kot darila za Dedka Mraza. Vec podjetij v preteklih dveh letih je že narocilo takšna darila in so bili zadovoljni, ker so prenesli to sporocilo o pomembnosti odnosov in dali svo-jim zaposlenim spodbudo za kvaliteten cas s svo-jimi družinami. Torej pri Družinski škatli otroci niso dobili darila v obliki igrace, dobil bistveno vec, cas s svojimi starši. To pa si vsak otrok želi. Kakšne imate nacrte za prihodnje? Nacrti so veliki. Vec vsebine, vecja prodaja, novi izdelki, skratka pogumno in ambiciozno smo za-korakali v novo poslovno leto. V prihodnjih letih pa tujina in širok asortima razlicnih izdelkov za krepitev odnosov v družini. Še kakšna beseda za konec? Dodala bi še, da je to res družinski posel, saj je nastal iz tega, ko sva midva kot starša doživljala hiter tempo vsakdana z majhnima otrokoma in nato kot rešitev tega družbenega problema, ki mu recemo odtujenost in posledice tega, ki se pokažejo v starejših letih. Mi smo ugotovili, da preprosto želimo biti skupaj in poceti zabavne in zanimive reci, ob tem pa se še kaj nauciti, ker smo vsi po vrsti zelo radove-dni, vedoželjni in tudi midva zelo igriva. Misliva, da bi morali biti odrasli bolj igrivi. Na ta nacin popusti napetost, ki jo povzrocajo skrbi, vec se smejimo in spodbudi se kreativnost. Raziskovalci so celo ugotovili, da je kljucna za ustvarjalno raz-mišljanje in inovacije, saj ljudje na ta nacin niso obremenjeni z rezultatom, ki ga moramo doseci pri »resnem, odraslem« delu, ampak na sam proces in zabavo ob tem, ki pa potem da bistve-no boljše rezultate. Poglejte in poslušajte Stuar-ta Browna: Play is more than just fun. Intervju FERFL—Mateja Dobovšek, DŠkatla »Casa za vse ni nikoli dovolj, vzeti si ga moraš« Dškatla je mlado podjetje, ki se ukvarja z družinskimi odnosi in idejami, kako skozi zabavne in ustvar-jalne aktivnosti kvalitetno preživeti družinski cas. Sestavljajo ga vsi štirje clani družine: dva predšolska navihanca, ki neizprosno testirata ideje, Primož, ki da idejam racionalnejši vidik in sanjaška Mateja, ki ji nenehno plešejo po glavi ideje za družinske zabavne urice. Dškatlo (družinsko škatlo) si je zamislila Mateja, ko je po drugem porodniškem dopustu ostala brez dela. Vkljucila se je v vrsto podjetniških de-lavnic in programov, v Programu Ferfl 2014 pa je njena ideja z družbenim ucinkom tudi zmagala. Po razvoju in vrsti testiranj je zdaj Dškatla med družinami, ki jo imajo rade in komaj cakajo na izid nove. (Iz Kataloga daril ter drugih izdelkov in storitev z družbenim ucinkom, Cene Štupar – CILJ) Pripravila: Barbara Bradac Fotografija: osebni arhiv Mateja Dobovšek Mateja Dobovšek meni, da bi morali biti odrasli bolj igrivi, saj na ta nacin popusti napetost, ki jo povzrocajo skrbi, vec se smejimo in spodbudi se kreativnost. Foto: avtor Matej Kljucevšek Podelili priznanja najbolj inovativnim ži-vilom leta 2017 Inštitut za nutricionistiko je predstavil najbolj inovativna živila, proizvedena v Sloveniji in uve-dena na tržišce v preteklem letu. Nagrade so pre-jeli Spar Slovenija za jecmenov hlebcek, Ljubljan-ske mlekarne za EGO Quark, podjetje Avokado za linijo izdelkov »I like tofu«, Žito za pirino vleceno testo, Mlekarna Planika Kobarid za EKO jogurt s konopljinim oljem in podjetje Nutrisslim za žita za zajtrk BIO body cleanse muesli. Posebna na-grada za inovativnost pri ponudbi lokalnih živil je bila podeljena podjetju KMG Panorganic za linijo predpakiranih svežih solat in zelišc Živa. Inštitut je nagrade podelil že tretje leto, osnovni namen tega nekomercialnega projekta pa je spodbujati slovenske proizvajalce živil pri razvoju novih ali preoblikovanju obstojecih živil, da bi dosegli ugo-dnejšo prehransko sestavo in druge prednosti za potrošnike. Vec. Vir: Inštitut za nutricionistiko Dan za spremembe 2017 8. aprila 2017 se bo odvil že 8. Dan za spremem-be, tokrat s podnaslovom dan za sodelovanje. Velika prostovoljska akcija bo tudi tokrat poveza-la številne akterje po celi Sloveniji. Projekt: Nakljucna prijaznost Nakljucna prijaznost je projekt, ki so ga clani društva Humanitarcek pripeljali v Slovenijo in je pravzaprav vsakodnevna nadgradnja projekta 30 dni za 30 srcnih dejanj. Ideja je preprosta - spod- buditi ljudi, da z majhnimi dejanji lepšajo vsak-dan ljudi okrog sebe. Tujcem, prijateljem, znan-cem. Akcije so preproste, prinese jih vsakodnev-ni ritem in življenje. Zakaj ne bi podali naprej še veljavnega listka s placano parkirnino, ce ga ne potrebujemo vec? Zakaj ne bi placali kave mami-ci z dvema otrokoma na koncu dolge vrste? Ali pa nekomu podarili dežnika na deževen dan, ce vemo, da nas do avta loci le korak ali dva? Ome-jitev ni. Edina ovira je naš entuziazem in priprav-ljenost pomagati. Vec. Vir: društvo Humanitar-cek Ekologi brez meja Jaka Kranjc, clan društva Ekologi brez meja je objavil clanek o Bruslju, ki postaja ambicioznejši na podrocju krožnega gospodarstva in Zero Waste principov. Konec januarja je odbor za okolje Evropskega parlamenta (ENVI) izglasoval povišanje ciljev iz paketa. Sicer bo o tem moral glasovati še celotni parlament, a obeti so dobri, sploh ker ima tudi Evropski svet relativno ambi-ciozna stališca. Evropska komisija je med tem izdala sporocilo Vloga pridobivanja energije iz odpadkov v krožnem gospodarstvu. »Celokupno gledano je komisija pri sebi naredila znaten na-predek. Za razliko od delnega pospeševanja seži-ganja iz prejšnjih let se zdaj zaveda težav s pre-velikimi kapacitetami, zaklenitvenimi ucinki, sprevrženimi ekonomskimi spodbudami in ne-varnosti prehitrega prehoda stran od odlaganja. Potrebno bo še nekaj dodatne energije, da se spoznanja razširijo na vsa podrocja (npr. strate-gijo o plastiki), a vse kaže, da EU jemlje krožno gospodarstvo in Zero Waste principle vedno bolj resno,« meni Jaka Kranjc. Celoten clanek je dose-gljiv tu. Vir: Ekologi brez meja Tankim plasticnim vreckam bo od-klenkalo Nova zakonodaja o omejitvi porabe tankih plastic-nih nakupovalnih vreck bo po nacrtih okoljskega ministrstva sprejeta v prvi polovici letošnjega leta. Z njeno uveljavitvijo bodo morale brezplacne pla-sticne nakupovalne vrecke, tanjše od 0,05 milime-tra, izginiti s »hitrih« samopostrežnih in drugih blagajn pri trgovcih. Novo ceno jim bo dolocil vsak trgovec sam, vrecke za zelenjavo in sadje pa bodo iz prepovedi najverjetneje izvzete in bodo ostale brezplacne. Plasticne vrecke potrebujejo tudi ce-lih tisoc let za popolno razgradnjo in v tem casu ogrožajo naravo ter zdravje živali in ljudi, hkrati pa tako njihova proizvodnja kot odstranjevanje obremenjujeta okolje, EU od držav clanic zahteva prepoved brezplacnih tankih plasticnih nosilnih vreck do leta 2019. Vec. Vir: casnik Dnevnik Slovenija ima še vedno razmeroma ve-liko število primerov kršitev okoljske zakonodaje Komisija je maja 2016 zacela pregled izvajanja okoljske politike, tj. dvoletni cikel analize, dialoga in sodelovanja za izboljšanje izvajanja veljavne okoljske politike in zakonodaje EU1 V prvem kora-ku je Komisija pripravila 28 porocil, v katerih so za vsako državo clanico opisani glavni izzivi in prilož-nosti v zvezi z izvajanjem okoljske politike. Za Slo-venijo je v porocilu zapisano, da kar zadeva skla-dnost z okoljsko zakonodajo EU, ima Slovenija še vedno razmeroma veliko število primerov kršitev okoljske zakonodaje. Da bi to stanje spremenila, bi morala obravnavati svoje kljucne primere ne-skladnosti z zakonodajo. Glavni trije izzivi v zvezi z izvajanjem okoljske politike in prava EU v Sloveni-ji: . racionalizacija pravnega okvira v zvezi z na-crtovanjem in okoljskimi presojami z zago-tovitvijo upoštevanja okoljske zakonodaje EU ob socasnem zmanjšanju upravnega bre-mena in ovir za naložbe; . ohranitev obsežnega omrežja Natura 2000 v Sloveniji z vkljucevanjem gospodarskih in naravnih vidikov v sistem nacrtovanja in okoljske presoje; . prednostna obravnava naložb v zvezi z od-padno vodo za izpolnitev obveznosti iz pri-stopne pogodbe Slovenije. Pregled je pokazal, da je preprecevanje nastaja-nja odpadkov še vedno pomemben izziv za vse države clanice, medtem ko jih šest ni uspelo omejiti odlaganja biorazgradljivih komunalnih odpadkov na odlagališcih. Ob doslednem izvaja-nju politike EU o odpadkih bi lahko do leta 2020 ustvarili dodatnih 400.000 delovnih mest. Vir: Evropska komisija Poziv k "primernemu placilu" za delo od doma Organa ZN-a in EU-ja za delo sta vlade posame-znih držav pozvala, naj podjetja prisilijo v primer-no placilo za delo od doma zunaj rednega delov-nega casa. Zaradi sodobnih mobilnih pametnih naprav je pojav vse bolj razširjen. Od 15 držav, vkljucenih v raziskavo, organizaciji izpostavljata Veliko Britanijo, kjer ostane neplacanih 80 od-stotkov od doma opravljenih nadur. Položaj je še slabši v Indiji, kjer ta delež znaša 96 odstotkov, študijo povzema nemška tiskovna agencija DPA. V Franciji je z novim letom zacelo veljati dolocilo, ki zaposlenim v podjetjih z vec kot 50 delavci daje pravico, da po koncu delovnika izklopijo komuni-kacijske naprave oziroma ignorirajo službene tele-fonske klice in elektronsko pošto. Vec. Vir: MMC RTV SLO Maja Marušic, Špela Zupancic in Tina Lebar prejemnice štipendij »Za ženske v znanosti« 16. februarja 2017 je v Atriju ZRS-SAZU potekala slovesna podelitev štipendij nacionalnega progra-ma UNESCO – L´OREAL »Za ženske v znanosti« 2017. Štipendije so prejele izjemne raziskovalke: biokemicarka Maja Marušic, farmacevtka Špela Zupancic in sintezna biologinja Tina Lebar. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport DO v Sloveniji 2017 zivilo leta skupaj Slika: Najbolj inovativna živila leta 2017, izbrana na razpisu Inštituta za nutricionistiko Konferenco z naslovom Integralna zelena Slove-nija, Evropa in svet na poti k ciljem trajnostnega razvoja sta organizirali Državljanska pobuda za Integralno zeleno Slovenijo in Center za inte-gralni razvoj Trans4m v sodelovanju s Partner-stvom za zeleno gospodarstvo Slovenije in vec kot 20 institucijami in organizacijami. Sodelovalo je vec kot 100 udeležencev. Konferenca je bila zasnovana na predhodnih dogodkih na temo in-tegralne zelene ekonomije in družbe in na knjigi Integral Green Slovenia, ki je junija lani izšla pri mednarodni znanstveni založbi Routledge iz Veli-ke Britanije. Program dogodka ja izhajal iz zavedanja, da je zaradi izzivov na nacionalni, evropski in globalni ravni nujno potrebno spremeniti razvojno para-digmo, ki mora povezati dva kljucna, v priho-dnost usmerjena procesa: prizadevanja za traj-nostni razvoj in vzpostavljanje integralnega, ce-lostnega spoznavanja in delovanja. Taka nova paradigma izhaja iz teoretskega okvira integral-nih svetov, ki je na konferenci bil predstavljen skupaj z odlicnimi praksami iz razlicnih svetov-nih kultur ter uporabo na razlicnih podrocjih in ravneh, najbolj celostno na modelu Integralne zelene Slovenije - ki vsak po svoje na originalen nacin prepletajo elemente narave in skupnosti, kulture in duhovnosti, znanosti in tehnologije ter politike in ekonomije. Te elemente povezu-jejo in navdihujejo vrednote, moralno jedro v središcu. Pri integralni zeleni ekonomiji spodbu-jamo razlicne ekonomske pristope, od samoza-dostnega, na naravi in skupnosti temeljecega gospodarstva preko razvojnega, v kulturo vpe-tega gospodarstva in socialnega, na znanju te-meljecega gospodarstva, do zelenega podjet-ništva in eticnega bancništva. Udeležence so v uvodu nagovorili dr. Darja Piciga iz pobude za Integralno zeleno Slovenijo ter pro-gramskega in organizacijskega odbora dogodka, ki je dogodek tudi odprla, Tadej Slapnik, državni sekretar v Kabinetu predsednika vlade, dr. Zoran Stancic, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ter profesorja Ronnie Lessem in Alexander Schieffer (center Trans4m). Državni sekretar Slapnik je opozoril, da je bilo prav delo Integral Green Slovenia podlaga za usmeritve vlade na tem podrocju. Vlada je leta 2015 sprejela operativni program prehoda na zeleno gospodarstvo, v sklopu katerega delujeta medresorska delovna skupina in nacionalno Part-nerstvo za zeleno gospodarstvo Slovenije, ki ga vodi sam. Upoštevala bi lahko tudi zakljucke kon-ference o integralnem zelenem gospodarstvu. Trajnostni razvoj je ena od prioritetnih nalog EU, je izpostavil tudi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Zoran Stancic. Bruselj je razdelal razlicne politike, ki naslavljajo te izzive, "zato je vedno znova kljucni izziv, kako te visoke politike prenesti v konkretne ukrepe in kako dr-žavljane vkljuciti v izvrševanje teh politik. Današ-nja konferenca je namenjena tocno temu," je povedal. Slovenija je na podrocju integralnega zelenega razvoja po njegovih besedah sicer zelo uspešna, in to ne glede na vlado, ki jo vodi. Prav zato Slovenija lahko predstavlja dobro zgodbo. Profesorja Ronnie Lessem in Alexander Schieffer iz mednarodnega centra Trans4m sta predstavila teoretski pristop »Integralnih svetov«, ki omogo-ca soocanje z globalnimi in lokalnimi izzivi na ce- losten nacin, kar danes nujno potrebujemo tudi za implementacijo Agende za trajnostni razvoj do leta 2030, sprejete na vrhu Organizacije združenih narodov o trajnostnem razvoju sep-tembra 2015. Po uvodnem plenarnem delu je delo potekalo v treh tematskih sklopih, njihove predloge so ude-leženci povezali v zakljucnem plenarnem delu: 1. Kulturna in naravna dedišcina v pove-zavi s skupnostjo za integralno prenovo Slovenije in Evrope. 2. Socialno na znanju temeljece gospo-darstvo, s poudarkom na prednostih in priložnostih v Sloveniji in Evropi ter kot perspektivna pot k Ciljem trajnostnega razvoja 2030. 3. Vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj in za integralno dobo. Na konferenci so s prispevki, v katerih so pred-stavili strokovne preglede in dobre prakse iz Slo-venije, drugih evropskih dežel in drugih celin, sodelovali: - številni slovenski avtorji knjige, med njimi dr. Darja Piciga, Tadej Slapnik, Marko Slapnik, dr. Nevenka Bogataj iz Andragoškega centra Slove-nije, Aleksandra Gradišek iz Srca Slovenije, Mar-ko Pogacnik, Karin Lavin, dr. Jožica Rejec iz Do-mela, mag. Nena Dokuzov, prof. Barica Marentic Požarnik, Ivana Leskovar in Mojca Pešak iz Vrtca Otona Župancica Slovenska Bistrica, dr. Liliana Vižintin iz BC Naklo, prof. Martina Bavec, prof. Ana Vovk Korže in Janja Lužnik z Univerze v Ma- riboru, - vec strokovnjakov in socialnih inovatorjev iz širšega gibanja za trajnostni razvoj v Sloveniji, med njimi dr. Peter Skoberne, Živa Kavka Gobbo iz društva Focus, Nataša Hocevar iz Slovenske turisticne organizacije, prof. Nada Maticic s Fa-kultete za dizajn, Matej Cepin iz Socialne akade-mije, Nataša Gorenc iz Zavoda za varstvo kultur-ne dedišcine, - ter clani mednarodnega centra Trans4m, ki sta jih vodila profesorja Lessem in Schieffer: Frans van der Colff (Južna Afrika), Laila Abdul Majeed (Jordanija), Maximilian Abouleish (Egipt), Jubril Adeojo (Nigerija), Tony Bradley (Združeno kra-ljestvo) in Robert Dellner (ZK/Švedska). Konferenca je potrdila konceptualno moc para-digme integralnih svetov za soocanje z globalni-mi izzivi in opozorila na bogastvo neuporablje-nih ali slabo izkorišcenih potencialov Slovenije in Evropske unije za integralno zeleno prenovo – torej za novo evropsko renesanso z Integralno zeleno Slovenijo kot pilotno deželo. Nakazala je možnosti, kako bi Evropa lahko po-novno prevzela vodilno vlogo pri trajnostni gospodarski in družbeni prenovi v svetovnem merilu - tokrat v sodelovanju z Afriko, z Bližnjim vzhodom, Azijo in Ameriko. Še nekaj poudarkov: - Slovenska dedišcina skupn(ost)nega upravljanja z naravnimi viri omogoca nove poslovne prilož-nosti, kot sta npr. zeleni turizem (zelena shema trajnostnega turizma, Slovenja kot prva zelena destinacija na svetu) in ucenje za trajnostni raz-voj (na primer študijski krožki, ucna regija Dra-vinjska dolina). Vendar te dedišcine, gledano v celoti, ne poznamo dovolj in jo slabo vzdržujemo. - Slovenija se med drugim odlikuje pri izvedbi Dnevov evropske kulturne dedišcine in po vrhun-skem trajnostnem dizajnu. - Socialno na znanju temeljece gospodarstvo, ki v Evropski uniji že prispeva 10 % delovnih mest, v Sloveniji pa imamo zanj odlicne potenciale in nje-gov razvoj sistemsko podpiramo, se kaže kot zelo perspektivna pot k Ciljem trajnostnega razvoja 2030. - Potenciali ekološkega kmetijstva kot modela krožnega gospodarstva in trajnostnosti so pre- malo izkorišceni. - Celosten pristop je nujen tudi v vzgoji in izobra-ževanju za trajnostni razvoj, ki mora biti vkljuce-na v vse ravni izobraževanja in vpeljana na siste-maticen nacin. Dogodek je pripravil in vodil Programski in orga-nizacijski odbor v sestavi: dr. Darja Piciga (predsedujoca), dr. Nevenka Bogataj, prof. Ron-nie Lessem, mag. Andrej Kranjc, prof. Alexander Schieffer in Tadej Slapnik, s strokovno tajnico Barbaro Andrejevic in informatikom Nikom Pici-ga Platisom. V Hiši Evropske unije nas je gostila Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, izvedbo pa so z organizacijskimi in teh-nicnimi prispevki omogocili še Razvojni center Srca Slovenije, Domel iz Železnikov, Socialna akademija, Fakulteta za dizajn, Vrtec Otona Žu-pancica Slovenska Bistrica, Inštitut za trajnostni razvoj in celostne rešitve InTeRCeR, Zavod za celostni razvoj Anima Mundi in drugi clani Držav-ljanske pobude za Integralno zeleno Slovenijo. Vec informacij v konceptu in programu v angle-šcini in na spletni strani http://integralna-zelena-slovenija.si/, na kateri bodo v prihodnjih tednih in mesecih objavljeni dosežki konference, skupaj s Pozivom za integralno zeleno Evropo, ki so ga zasnovali udeleženci. Mednarodna konference o integralnem zelenem gospodar-stvu Z globalnimi in lokalnimi izzivi se moramo soocati na celosten nacin, usmerjajo naj nas vrednote! Tretja mednarodna konferenca Integralno zeleno gospodarstvo za boljši svet, ki je potekala 31. januar-ja v Hiši Evropske unije v Ljubljani, je bila namenjena socialnim inovatorjem z razlicnih podrocij in odlo-cevalcem. S povezovanjem znanstvenih, strokovnih, umetniških in civilnodružbenih prispevkov je ponu-dila odgovore na vprašanje, kako lahko pristop integralne zelene ekonomije in družbe, s Slovenijo kot pilotno deželo, prispeva k novi evropski renesansi v kontekstu uresnicevanja Agende 2030 za trajnostni razvoj. Naravna in kulturna dedišcina, skupnost, zeleno in socialno gospodarstvo, vzgoja in izobraževa-nje za trajnostni razvoj so bile teme, ki so bile še posebej izpostavljene. Pripravila: Dr. Darja Piciga Fotografija: arhiv Integralna Zelena Slovenija Predavatelji konference: v 1. vrsti, od leve: Ta-dej Slapnik, dr. Darja Piciga, Robert Dellner, Prof. Alexander Schieffer, Prof. Ronnie Lessem, Tony Bradley,Laila Abdul-Majeed, Jubril Adeo-jo, Frans Van der Colff. Prof. Ronnie Lessem, Center za integralni razvoj Trans4m Prof. Alexander Schieffer, Center za integralni razvoj Trans4m Zaradi smoga skoraj tri milijone pre-zgodnjih porodov letno Okoljski inštitut v Stockholmu (Stockholm Environ-ment Institut) je opravil študijo o vplivu kakovosti zraka na prezgodnje porode v 183 državah. Rezul-tati so pokazali, da je v letu 2010 bilo 18 % oz. 2,7 milijonov prezgodnjih rojstev zaradi onesnaženosti zraka z drobnimi delci z aerodinamicnim premerom pod 1 µm in 2,5 µm, (P.M. 2,5). Takšni rezultati po-trjujejo, da dizelska vozila, kmetijski odpadki, ostanki pri gorenju ne vplivajo le na tiste, ki tak zrak vdihavajo, ampak posredno vplivajo tudi na razvoj zarodka v maternici. Študija predstavlja po-membno izhodišce pri razvoju novih preventivnih ukrepov za zmanjšanje prezgodnjega poroda, umr-ljivosti dojenckov, invalidnosti in drugimi motnja-mi. Vec. Vir: Welfare Society Territory Nemcija: Essen zelena prestolnica Evrope Naziv zelena prestolnica Evrope za leto 2017 je do-bilo nemško mesto Essen, so sporocili iz Evropske komisije. Mesto se odlikuje po izjemnih praksah na podrocju varovanja in spodbujanja okolja ter biodi-verzitete, pa tudi po naporih za zmanjševanje pora-be vode, je svojo odlocitev utemeljila strokovna komisija. Vec. Vir: Delo in dom Prenovljena pravila za najem avtomo-bila v EU Ponudniki storitev bodo morali zdaj ob rezervaciji navesti koncno ceno, ki vkljucuje vse neizogibne stroške. Ce je na primer obvezna uporaba zimskih pnevmatik, bo njihova cena upoštevana v objavlje-ni ceni. Prav tako bodo morali kljucne sestavine najema vozila, npr. prevožene kilometre, pravila glede goriva ali preklica rezervacije, navesti v jasnem jeziku. Potrošnikom bodo zagotovljene tudi jasne informacije o dodatnem zavarovanju, vkljucno z možnostmi za zmanjšanje soudeležbe v primeru škode. Vedno bodo imeli tudi možnost prevzeti vozilo s polnim rezervoarjem ter ga tako vrniti. Vec. Vir: Evropska komisija, predstavništvo v Sloveniji Nezakonito krcenje gozdov Civilna družba Rainforec Action Network (RAN) je objavila, da so odkrili dokaze za aktivno, neza-konito krcenje deževnih gozdov in posledicno je ogrožen sumatrski slonji habitat. Za to, je po mnenju omenjene civilne družbe kriv proizvaja-lec palmovega olja in to olje se posredno ali ne-posredno vnaša v razlicne blagovne znamke, ki jih kot potrošniki vsak dan uporabljamo. Kaj se dogaja, si lahko ogledate v prispevku. Vir: Rain-forest action Network Nemcija: Stuttgart bo omejil vožnjo z dizelskimi vozili Oblasti v nemškem Stuttgartu bodo prihodnje leto v obdobjih povecane onesnaženosti s trdimi delci uvedle prepoved vožnje za vsa dizelska vozila, ki ne dosegajo emisijskih standardov Euro 6. Prepo-ved bo veljala za ceste na bolj onesnaženih obmo-cjih, zaradi strogih standardov pa tudi za vecino predvsem vec kot nekaj let starih dizelskih vozil. Med drugim so ga tak ukrep januarja uvedli v nor-veški prestolnici Oslo, kjer so sklenili, da bodo za najmanj dva dneva prepovedali vožnjo z avtomobi-li z dizelskim motorjem. Tam je to sicer med dru-gim razjezilo voznike, ki so leta 2006 dizelska vozila izbrali prav na podlagi spodbud oblasti. Dizelski motorji so takrat namrec veljali za cistejše. Vir: STA DO v Evropi in po svetu SEI 2017 news premies airpollution 1 Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Ne prezrite: »4thCSR Commu-nication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po- trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Petnajsta Konferenca PRO.PR 2017 v znamenju povezanosti v gibanju Konferenca za odnose z javnostmi PRO.PR, ki je tradicionalno vsako leto v drugem mestu v regi-ji, bo potekala od 6. do 9. aprila v Termah Tuhelj v hrvaškem Zagorju. Vodja digitalnih komunikacij v podjetju Agrokor, Hrvoje Glasnovic, bo konferenco odprl s preda-vanjem »Digitalne komunikacije – nove možno-sti«. Predaval bo še John Shield, direktor korpo-rativnega komuniciranja pri BBC, Axel Reiserer, direktor odnosov z mediji pri Evropski banki za obnovo in razvoj, Peter Their, vodja korporativ-nega komuniciranja pri letalskem prevozniku Austrian Airlines, Jelena Šarenac, direktorica korporativnega komuniciranja pri Henkel Adria, Katarina Klemenc, vodja korporativnega komu-niciranja pri Novartisu, in Goran Pivarski, vodja komuniciranja v Microsoft Hrvaška ter Bosna in Hercegovina ter še mnogi drugi. Vec. Vir: Mar-keting Magazin in PRO PR Conference Razvojna poslovna konferenca FEEL2017 Konferenca bo potekala 21. marca 2017, na Ljubljanskem gradu v Stanovski dvorani. Smisel-nost 5. aplikativno razvojne konference o me-nedžmentu poslovne etike in eticnega voditelj-stva vidijo organizatorji v »skromnosti« prak-ticnih pristopov za implementacijo teoreticnih konceptov etike in poslovne etike v poslovnih praksah podjetij in druge oblike družbene organi-ziranosti. Dobrih praks je razmeroma malo – ne-koliko vec v velikih organizacijah, nekoliko manj v srednjih, malih in mikro organizacijah. Teorija ocitno težko prehaja v prakso. Na letošnji konferenci povezujejo poslovno etiko z družbeno odgovornostjo, ki ima v našem oko-lju že vecletne prakse, zato lahko te prakse dopri-nesejo tudi k aplikativnemu razvoju poslovne eti-ke in eticnega voditeljstva in obratno. Pricujoca konferenca je namenjena prenašanju vzorcev dobih praks za boljše prakse. Prav vse organiza-cije se morajo razvijati, saj bodo vedno ene, ki so »prve«, »najboljše ta hip« t.j. tiste, ki so lahko vzor drugim in v pomoc pri njihovem razvoju. Prenašanje dobrih praks predstavlja tudi dopri-nos k spreminjanju naše organizacijske kulture, ki s svojimi obstojecimi in ustaljenimi vzorci vede-nja in ravnanja zavira uspešnost prenavljanja ustaljenih vzorcev eticnih praks in družbene od-govornosti. Podrocje poslovne etike in družbene odgovorno-sti je zelo aktualno tudi na podrocju sprejemanj novih ISO standardov in z njimi povezanimi aktiv-nostmi. Veliko organizacij je še na poti prenavlja-nja ISO standardov in prav za te je konferenca priložnost in spodbuda za spoznavanje pristopov prenove. Vec. Vir: FEEL2017 Odgovorna organizacija Tema letošnje, že 36. mednarodne konference o razvoju organizacijskih znanosti je Odgovorna organizacija in se nanaša na širino organizacije v njenem notranjem in zunanjem okolju. Odgovor-nost do zaposlenih, poslanstva, strategije, proce-sov, tehnologije, razvoja so samo nekatera iz-med podrocij, ki jim mora organizacija slediti. V casu, ki ga živimo, smo vpeti v preplet tehnolo-škega in socialnega napredka, ki nenazadnje re-zultira v posamezniku in družbi nasploh. Ravna-nje organizacije se ravno tako ne veže samo na delovanje v lokalnem okolju, temvec zaradi glo-balnih razsežnosti ucinkuje tudi v mednarodnih dimenzijah. S temo konference želijo organiza-torji odpreti polje vprašanj in poiskati odgovore, ki bodo doprinesli k napredku organizacijskih ved. Konferenca bo potekala od 22. do 24. mar-ca v Portorožu. Vec. Vir: Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede, Center za izo-braževanje in svetovanje IN\VISIBLE CITIES 2017 Tretja edicija festivala In\visible cities bo v Gorici v Italiji potekala med 8. in 22. majem 2017. Leto-šnji festival ponuja refleksijo na temo Migracije: zgodbe, zaznave, izkušnje. Aktualna tema, ki je pogosto prikazana površinsko, še posebno v jav-nih naracijah, kar reproducira obstojece stereo-tipe in ne ponuja potrebnega razumevanja. Fe-stival želi zato ponuditi priložnost alternativnim pogledom, stališcem in pripovedim. Namen fe-stivala je tako evropske umetnike spodbuditi k reinterpretaciji in transformaciji mest ter razi-skati možnosti, ki jih ponujajo splet, multimedija in interaktivne tehnologije za promocijo in razvoj urbanih prostorov. Vec. Vir: Kulturno izobraže-valno društvo PiNA Ekologija za boljši jutri XII. Mednarodna znanstvena konferenca na temo »EKOLOGIJA ZA BOLJŠI JUTRI« bo potekala od 29. 3. 2017 do 31. 3. 2017 v RIS Dvorcu Rakican, Len-davska ulica 28, Rakican, 9000 Murska Sobota. Na konferenci bodo sodelovali strokovnjaki iz Slove-nije in tujine, uradni jeziki bodo slovenski, angle-ški, hrvaški in srbski. Izdana bosta strokovni bil-ten, kjer bodo zbrani strokovni prispevki in pov-zetki posterjev, ter znanstvena monografija z na-slovom »Razvoj ekološke odgovornosti / Develop-ment of Ecological Responsibility«, kjer bodo zbrani znanstveni prispevki. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Konferenca: ZDRAVJE DELOVNO AKTIVNE POPULACIJE S konferenco Zdravje delovno aktivne populacije, ki bo potekala 22.9.2017 v Portorožu želi Fakulte-ta za vede o zdravju Univerze na Primorskem opozoriti na zdravstvene probleme delovno ak-tivne populacije, predstaviti aktualne študije na tem podrocju in nove pristope, ki se uporabljajo v praksi. Rdeco nit konference bodo predstavljali aktualni problemi in izzivi na podrocju preventive in promocije zdravja, ki bodo obravnavani v sklo-pu petih vsebinskih podrocij - sekcij konference: Duševno zdravje delovno aktivne populacije, Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnolo-gije na podrocju javnega zdravja, Družbeni izzivi ohranjanja zdravja žensk, Problemi in izzivi v pre-hrani delovno aktivne populacije, Telesna (ne)aktivnost in njen pomen za mišicno-skeletno in kardio-metabolno zdravje delovno aktivne popu-lacije. Vec. Vir: Fakulteta za vede o zdravju Uni-verze na Primorskem BledCom 2017: Korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih Bled bo med 30. junijem in 1. julijem 2017 Hotelu Golf gostil štiriindvajseti mednarodni simpozij o raziskovanju odnosov z javnostmi BledCom. Osrednja tema letošnjih razprav bo korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih (»CSR in Hypermodern Times«). Udeleženci z vse-ga sveta bodo poskušali najti odgovore na vpraša-nja, kot so: katere odgovornosti imajo podjetja in druge organizacije do posameznikov, skupnosti, okolja, ki nas obdaja, in planeta v celoti; kakšno vlogo imajo odnosi z javnostmi in strateško ko-municiranje v tem kontekstu ter kakšno je stanje akademskega korpusa znanja na tem podrocju prakse. Vec. Vir: Marketing Magazin Podelitev Priznanj Republike Slovenije za poslovno odlicnost Podelitev Priznanja Republike Slovenije za po-slovno odlicnost (PRSPO) bo 21. 3. 2017 ob 18.uri, v Kongresnem centru Brdo pri Kranju. Pri-znanje je najvišje državno priznanje na podrocju kakovosti in odlicnosti poslovanja, kot rezultata razvoja znanja in inovativnosti ter nenehnih iz-boljšav. Odbor PRSPO je na svoji seji 7. 2. 2017 izmed šestih prijavljenih in ocenjenih organizacij potrdil naslednje 4 finaliste: Adria Mobil d.o.o., Novo mesto, Droga Kolinska d.d., Ljubljana in Elektro Celje d.d., Celje (v kategoriji organizacij z vec kot 250 zaposlenimi na podrocju zasebne-ga sektorja) in Skupina Europlakat d.o.o., Lju-bljana (v kategoriji organizacij z 250 in manj za-poslenimi prav tako na podrocju zasebnega sek-torja). Vse navedene organizacije so dokazale uspešno uporabo modela odlicnosti EFQM za nenehno izboljševanje in so vsaka v svoji katego-riji zgled dobrega poslovanja. Vec. Vir: Ministr-stvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje Konferenca Zlata nit 2016 23. marec 2017 bo v Lutkovnem gledališcu Lju-bljana potekala Konferenca Zlata nit, ki je name-njena izmenjavi izkušenj. Konferenca, ki so jo naslovili Spremembe so. Sprememba bom!, bo postregla z vsebinami, ki nikogar ne bodo pustile ravnodušnega. Vec. Vir: spletna stran casnika Dnevnik De Bono v svetu projektnega dela Spoznajte možnost uporabe de Bonovih tehnik v svetu projektnega dela, ki zahteva jasne in usmerjene misli ter dobro pripravo na zacetku projekta. V torek, 5. marca 2013 v New Moment, v Ljubljani. Vstopnine ni, potrebna pa je predho-dna prijava na info@deBono.si. Vec. Vir: deBo-no.si Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti Mreža za družbeno odgovornost v sodelovanju z IEDC Poslovno šolo Bled organizira Mednarodno konferenco Trendi na podrocju družbene odgo-vornosti, ki bo potekala 30. maja 2017. Letonji naslov konference je Družbena odgovornost in izzivi digitalizacije, vec informacij pa seveda sledi v prihodnjih mesecih. Vec in vir: Mreža za dru-žbeno odgovornost Serija webinarjev Kot clani Inštituta IRDO se lahko udeležite tudi zanimivih webinarjev s podrocja družbene odgo-vornostih podjetij, ravnanja s cloveškimi viri in sistematicnega upravljanja. Organizacija WorkLife HUB pripravlja serijo webinarjev. 8.3.2017 Webinar: Work-Life Integration Ma-nagement Essentials (success framework and key tools) 5.4.2017 Webinar: Work-Life Integration in Action (implementation, monitoring and mea-suring success) Vec. Vir: WorkLife HUB CSR Europe objavlja seznam dogod-kov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Dogodki, konference Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 7.3.2017 Webinar: Ensuring good working condi-tions in complex supply chains. Povezava. 8.3.2017 Webinar: Integrated thinking and envi-ronmental disclosure - how to move forward. Povezava. 22.3.2017 Webinar: Maturity and integration of sustainability management - an introduc-tion to CSR Europe's assessment. Poveza-va. 24.3.2017 Pact for Youth Sherpa meeting: Mainstre-aming entrepreneurship and soft skills in curricula. Povezava. 30.3.2017 UPJ Annual Conference: CSR in a world of change. Povezava. 25.4.2017 Pact for Youth webinar: The Skills of the Future. Povezava. Razpisi in priložnosti Objavljen javni razpis za podelitev Pri-znanja Republike Slovenije za poslov-no odlicnost (PRSPO) za leto 2017 Dne 10. 2. 2017 je bil v Uradnem listu RS objav-ljen javni razpis za podelitev Priznanja Republike Slovenije za poslovno odlicnost (PRSPO) za leto 2017. Priznanje Republike Slovenije za poslovno odlic-nost je najvišje državno priznanje za dosežke na podrocju kakovosti poslovanja kot rezultata raz-voja znanja in inovativnosti. Spodbuja slovenske organizacije k uvajanju sistemov sodobnega, ucinkovitega in celovitega doseganja poslovne odlicnosti ter hkrati daje prejemnikom priznanja vecjo moc pri njihovi konkurencnosti doma in v svetu. Za doseganje nadpovprecnih poslovnih rezultatov je uvajanje poslovne odlicnosti nujna razvojna perspektiva Slovenije. Vlada Republike Slovenije zato spodbuja podjetja in javne institu-cije k uvajanju stalnih izboljšav, kakovostnejšega poslovanja, izboljšanja poslovnih rezultatov ter k doseganju globalne konkurencnosti. Vse, ki vas zanima vpeljava modela odlicnosti EFQM v vaše delovno okolje ali prijava na javni razpis PRSPO 2017, lahko pridobite vec infor-macij na Uradu RS za meroslovje in se dogovo-rite za predstavitev javnega razpisa PRSPO 2017 ali brezplacno izvedbo delavnic z name-nom spoznavanja modela EFQM T: 01-224-0718, GSM: 041-721- 470 ali E: pr-spo.mirs@gov.si. Vabljeni k prijavi na javni raz-pis PRSPO 2017 do 30. 5. 2017. Vec. Vir: Mini-strstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad RS za meroslovje Objavljen je Javni razpis za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slove-nije in Puhovo priznanjev letu 2017 V Uradnem listu RS je bil 17. februarja 2017 ob-javljen Javni razpis za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Repu-blike Slovenije in Puhovo priznanje v letu 2017. Gre za najvišje državne nagrade na podrocju znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti. Odbor Republike Slovenije za Zoisovo nagrado, Zoisovo priznanje, priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije in Puhovo priznanje bo no-vembra 2017 lahko podelil najvec 15 nagrad in priznanj. Predloge, ne glede na nacin dostave, sprejemamo do petka, 24.marca 2017 do 13h. Vec. Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Javno povabilo za izbor programov javnih del 2017 Javno povabilo je namenjeno spodbujanju razvo-ja zaposlitvenih programov ter razvoju novih de-lovnih mest v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi pri reševanju brezposelnosti na njihovem obmo-cju. Prav tako je namen spodbujanje neprofitnih delodajalcev k oblikovanju programov javnih del, ki so v javnem interesu lokalne skupnosti ali drža-ve in so primerni za zaposlitev dolocenih ciljnih skupin dolgotrajno brezposelnih oseb. Povabilo je odprto od 11.11.2016 od vkljucno 8. ure dalje, do porabe razpoložljivih sredstev, vendar najdlje do vkljucno 30.4.2017, do 13. ure. Vec. Vir: http://www.podjetniski-portal.si/ Objavljen je Javni razpis nagrad Repu-blike Slovenije na podrocju šolstva za leto 2017 V Uradnem listu RS je bil 10. februarja 2017 ob-javljen Javni razpis nagrad Republike Slovenije na podrocju šolstva za leto 2017. Gre za najvišje dr-žavne nagrade na podrocju vzgoje in izobraževa-nja. Podeljujejo se predvsem za pomembne pri-spevke h kakovosti vzgojno-izobraževalne prakse ter razvoju organizacije vzgojno-izobraževalnega procesa, za uveljavljanje clovekovih pravic, te-meljnih svobošcin in humanizacije odnosov v šoli, za uveljavljanje pozitivnih vzgojnih vplivov ter za utrjevanje ugleda šole v okolju. Vec. Vir: Ministr-stvo za izobraževanje, znanost in šport Europe for Citizens: Strand 2 -De-mocratic engagement and civic parti-cipation -Civil Society Projects 2017 Objavljen je javni razpis v okviru programa Evro-pa za državljane za sklop 2 »Demokraticno delo-vanje in državljanska udeležba - Ukrep projektov civilne družbe « za leto 2017. Cilj tega ukrepa je podpreti projekte, ki temeljijo na nadnacionalnih partnerstvih in mrežah ter neposredno vkljucujejo državljane. Navedeni projekti združujejo državljane z razlicnih družbe-nih podrocij v dejavnostih, ki so neposredno po-vezane s politikami Unije, da se jim omogoci konkretno sodelovanje v postopku oblikovanja politik Unije na podrocjih, povezanih s cilji pro-grama. Najvišja upravicena nepovratna sredstva za projekt je 150 000 EUR. Rok prijave je do 01.03.2017. Vec. Vir: razpisi.info EaSI -PROGRESS: European Solidarity Corps –occupational strand (VP/2016/018) Generalni direktorat Evropske komisije za zapo-slovanje, socialne zadeve in vkljucevanje je v okviru programa za zaposlovanje in socialne ino-vacije EaSi (Progress) objavil javni razpis, v okvi-ru katerega bodo podprli en konzorcij, ki bo za-gotavljal izvajanje evropske solidarnostne enote, in sicer za sklop zaposlovanja, vajeništva in pri-pravništva. V okviru tega razpisa je na voljo 8.243.895 EUR, pri cemer Komisija pricakuje, da bodo vrednost povišali do 14,243.895 EUR. Pod-prt bo zgolj en projekt, sofinanciralo se bo do 95% upravicenih stroškov. Rok prijave je do 17.3.2016. Vec. Vir: razpisi.info Europe for Citizens: Strand 2 -De-mocratic engagement and civic parti-cipation -Networks of Towns 2017 Objavljen je javni razpis v okviru programa Evro-pa za državljane za sklop 2 »Demokraticno delo-vanje in državljanska udeležba - Ukrep mrež mest« za leto 2017. Obcine in združenja, ki dol-gorocno sodelujejo pri skupni temi, bodo morda želeli vzpostaviti mreže mest, da bi bilo njihovo sodelovanje bolj trajnostno. Evropska komisija podpira razvoj takih mrež, ki so pomembne za zagotavljanje strukturiranega, intenzivnega in vecstranskega sodelovanja in ki zato prispevajo k cim vecjemu ucinku programa. Prednost imajo mreže, ki so usmerjene na teme letnih prednost-nih nalog. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za sofinanciranje projek-tov podpore deležnikom na trgu dela Predmet javnega razpisa je sofinanciranje pro-jektov, ki bodo s projektnimi aktivnostmi vplivali na uresnicevanje koncepta dostojnega dela za vse državljane in povezovali kljucne deležnike na trgu dela v medsebojno sodelovanje. Razpisanih sredstev 1.023.000,00 EUR. Rok za sprejem po-nudb 06.03.2017. Vec. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Financiranje projektnih gostovanj na slovenskih visokošolskih zavodih (217. JR) Sklad objavlja javni razpis, katerega namen je spodbujati povezovanje slovenskih doktorjev znanosti, ki delujejo v tujini, in njihovih maticnih organizacij, s slovenskimi visokošolskimi zavodi. Rok prijave: do porabe sredstev oz. najdlje do vkljucno 15.3.2017. Vrednost razpisa: do 1.494.800,00 EUR. Predmet razpisa: Predmet jav-nega razpisa je financiranje pedagoškega in/ali raziskovalnega sodelovanja slovenskih strokov-njakov z doktoratom znanosti, ki že dlje casa de-lujejo v tujini, na slovenskih visokošolskih zavo-dih, za eno- do dvanajst-mesecno pedagoško in/ali raziskovalno sodelovanje v Republiki Sloveniji. Vec. Vir: Javni sklad Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije 3. rok za predložitev projektnih vlog Interreg V-A Slovenija –Madžarska Tretji rok za oddajo prijav na Javni razpis za pre-dložitev projektov Interreg SI-HU v okviru progra-ma bo potekel 11.aprila 2017, ob 12. uri. Skupna vrednost sredstev, ki bodo namenjena sofinanci-ranju projektov, je 15,6 milijonov EUR, najvišji delež sofinanciranja pa 85 %. Vec. Vir: CNVOS Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018 Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe de-lodajalcev. Vlogo bo možno oddati od 15.6.2017 do 20.9.2017. Predmet javnega razpisa je štipen-diranje izobraževanja na ravneh izobraževanja in podrocjih, opredeljenih v Politiki štipendiranja, od šolskega leta 2017/2018 do izteka izobraže-valnega programa. Vec. Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije Objavljen javni razpis za socialno akti-vacijo Objavljen je javni razpis za sofinanciranje projek-tov socialne aktivacije. Skupaj je za razvoj in iz-vajanje dolgih programov socialne aktivacije ter povezovanje z zaposlitvenimi programi za tri leta namenjenih 7,6 milijona evrov. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projektov, katerih aktiv-nosti bodo usmerjene v razvoj in izvajanje dolgih programov socialne aktivacije ter povezovanje z zaposlitvenimi programi. Dolgi programi soci-alne aktivacije bodo zagotavljali socialne in de-lovne spretnosti ter znanja osebam iz ciljne skupine, dvig njihove motivacije, graditev funk-cionalnih spretnosti za aktivno reševanje more-bitnih socialnih problematik, vkljucevanje v de-lovno aktivnost ter njihovo opolnomocenje za približevanje vstopu na trg dela. Rok za oddajo vlog je 20. 3. 2017. Vec. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Delovni preizkus za vse brezposelne V delovni preizkus se bodo odslej lahko vkljuce-vali brezposelni, prijavljeni pri Zavodu, ne glede na starost in trajanje brezposelnosti. Javno po-vabilo bo odprto do porabe sredstev, najdlje do 31. julija letos. Sredstva javnega povabila so še vedno na voljo, zato lahko delodajalci, ki želijo preizkusiti brezposelne na konkretnem delov-nem mestu, predložijo ponudbo na obmocno službo Zavoda RS za zaposlovanje, kjer imajo svoj sedež. Sodelujejo lahko delodajalci, ki so pravne ali fizicne osebe, vpisane v Poslovni regi-ster Slovenije, in izpolnjujejo še vse druge pogo-je javnega povabila. Vec. Vir: Ministrstvo za de-lo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Novi javni razpisi na podrocju elektric-ne energije Ministrstvo za infrastrukturo je v sodelovanju s Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je 16.2.2017 na Brdu pri Kranju izvedlo predstavitev javnih razpisov financiranih s strani kohezijskega sklada v sklopu 4. prednostne osi »Trajnostna raba in proizvodnja energije ter pa-metna omrežja«. Predstavniki ministrstva so predstavili tri nove javne razpise po pravilih državnih pomoci, ki so v pripravi. To je javni razpis za sofinanciranje grad-nje manjših naprav za proizvodnjo elektricne energije, javni razpis za sofinanciranje nakupa pametnih števcev elektricne energije in javni raz-pis sofinanciranje nakupa pametnih polnilnih po-staj za elektricna vozila. Podrobneje so bili za po-samezen razpis predstavljeni: predmet razpisa, upraviceni stroški, neupraviceni stroški, prijavite-lji in upravicenci za prijavo, splošni in posebni pogoji, merila za izbor operacij, razpoložljiva sredstva in višina sofinanciranja, obdobje upravi-cenosti stroškov in izdatkov, obdobje za porabo sredstev in roki za oddajo vlog. Vec. Vir: novice najdi.si Javni razpis za ugodna razvojna poso-jila zacetnim podjetniškim projektom na problemskih obmocjih v Republiki Sloveniji –BP Slovenski regionalno razvojni sklad je objavil javni razpis za ugodna razvojna posojila zacetnim pod-jetniškim projektom na problemskih obmocjih z visoko brezposelnostjo v Republiki Sloveniji (problemsko obmocje Maribora s širšo okolico, Pokolpja, Pomurja ter obmocje obcin Hrastnik, Radece,Trbovlje). Skupna višina razpisanih ugo-dnih razvojnih posojil za projekte na problemskih obmocjih je 10.000.000,00 EUR. Roki za oddajo prijav so: 6. 3. 2017, 3. 4. 2017, 1. 5. 2017, 1. 6. 2017, 1. 7. 2017 ter 1. 9. 2017. Vlo-ge se odpirajo po vrstnem redu, kot so prispele. Vloge, ki bodo prispele po posameznem roku, se prenesejo v naslednje odpiranje, razen po zaprtju oz. izteku razpisa. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah« Namen javnega razpisa je razviti, preizkusiti in implementirati model spodbujanja kompetence podjetnosti v osnovnih šolah (v nadaljevanju OŠ), s katerim bi omogocili šolajocim prožnejšo preha-janje med osnovno šolo in okoljem. Predmet te-ga javnega razpisa je torej razvoj didakticnih pri-stopov in strategij ter podpornega okolja in s tem modela spodbujanja podjetnosti v osnovnih šo-lah, usmerjenega v izvajanje odprtega in prožne-ga prehajanja med izobraževanjem in okoljem. Rok za oddajo vlog za dodelitev sredstev je 27. 3. 2017 do 12. ure. Vec. Vir: Ministrstvo za izobra-ževanje, znanost in šport Nova knjiga: Vesolje cloveškega telesa Avtor je od samega zacetka nameraval narediti knjigo, ki bi bralcu ponudila možnost samostojnega nadaljnjega razvoja. Njeno osnovno besedilo je pac potrebno za utemeljitev po-sameznih vsebin, vaje Dotika Gaje pa omogocajo nadaljeva-nje raziskav po svoje, da tako bralec pride do lastnih izku-šenj. Na tak nacin lahko izpelje tiho »revolucijo«, s katero se da na radikalen nacin preobraziti ponižujoc cloveški odnos do Gaje in njenega daru utelešenja v zemeljskem vesolju. Nova knjiga: Iluzija prevare Iluzija prevare je nastala kot navdih mlade avtorice pri soocanju z razlicnimi življenjskimi preizkušnjami. Namen je okrepiti VREDNO-TE in vero v spremembe na bolje. Vsak posameznik ima v sebi MOC, da prispeva svoj osebni pecat. Skozi številne kratke zgodbe avtorica predstavi svoj pogled in izkušnje pri srecanju z razlicnimi IZZIVI. Univerzalni zakoni vedno delujejo in z upoštevanjem le-teh lahko ustvarimo NEBESA NA ZEMLJI. Bralca nagovarja naj izkoristi svoj potencial in postane najboljša verzija sebe. Vedno pa je po-trebno poslušati svoje SRCE. Doc. dr. Anja Kostevšek je mlada avtorica knjige Iluzija prevare. Iz želje uresniciti svoje poslanstvo je sledila svojemu poslanstvu po enacbi: od ekonomije do energetika do bionike (vec na spletni strani). Marko Pogacnik, kipar, soustanovitelj skupine OHO, Une-scov umetnik za mir in vodja delavnic na temo zdravljenja, v knjigi odpira povsem nov pogled na Zemljo, življenje in cloveka kot delca vesoljne celote. Pokaže, da je v tem dra-maticnem casu možna pot sožitja z bitji narave in varnega prehoda skozi labirint preobrazbe cloveške civilizacije. Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite orga-nizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si NAŠA VIZIJA Da bi bili konkurencni na globalnem trgu, potrebujejo podjetja v Evropi danes bolj kot kadarkoli prej mlade ljudi s pravimi delovnimi spretnostmi. Istocasno ima Evropa velik neizkorišcen potencial cloveškega kapitala. Da bi izkoristili vecjo trajnostno rast in inovacijo ter da v celoti izkoristijo spret-nosti in talent, ki je na voljo v Evropi, se morata podjetniški in izobraževalni sektor odpreti svetu in drug drugemu. Obicajno poslovanje ni vec možno! Mladi imajo dandanes delovne priložnosti, ki pred desetletjem sploh niso obstajale. Hitrost tehnolo-škega napredka in globalizacije je neusmiljena. Fenomeni kot so »internet stvari«, demografske spre-membe in krožno gospodarstvo potrebujejo študente in podjetja, da se pripravijo za nova in moderna delovna mesta, tudi takšna, ki danes še ne obstajajo. Hkrati je vec kot 7 milijonov mladih starih med 15-24 let v Evropi nezaposlenih ali izven izobraževal-nega sistema. Še vedno je vec kot 4.4 milijonov mladih, ki zgodaj zapustijo izobraževanje in uspo-sabljanje. Izgubljajo možnosti za ucenje in pridobivanje spretnosti, znanja in kompetenc, ki bi jim pomagale v življenju in v razvoju uspešne in vkljucujoce družbe. Tudi veliko število mladih beguncev in migrantov z raznolikimi stopnjami spretnosti in kvalifikacij prihaja v Evropo, ki lahko predstavljajo dragoceno pridobitev za Evropsko ekonomijo. Da bi tekmo-vali v globalni ekonomiji, Evropa in njena podjetja potrebujejo visoko usposobljeno delovno silo, ki se je zmožna hitro prilagoditi novim izzivom. Zato morajo podjetja aktivno sodelovati skupaj z izo-braževalnimi institucijami pri reševanju tega izziva. NAŠ POZIV K UKREPANJU IN ZAVEZAM Pakt za Mlade je medsebojno sodelovanje podjetij in voditeljev Evropske Unije. Pobudo je podala organizacija CSR Europe in združuje predstavnike podjetij, izobraževalnih ustanov in mladih ter Evrop-skih institucij. K sodelovanju vabimo vsa podjetja, socialne partnerje, ponudnike izobraževanj in uspo-sabljanj, mladinske organizacije, javne in zasebne zaposlitvene organizacije, ucitelje, trenerje, ucence, starše in ostale, da razvijajo ali utrdijo partnerstva v podporo zaposljivosti mladih in njihovo vkljucitev. Zavezujemo se k uresnicevanju naslednjih ciljev in ukrepov: 1. POVECANJU števila in kakovosti partnerstev med podjetji in izobraževalnimi organizacijami 2. ZMANJŠEVANJU vrzeli pri spretnostih 3. PRISPEVANJE k EU in nacionalnim razvojnim politikam krepitve spretnosti za zaposlovanje NAŠ CILJ IN CASOVNI ROK V skladu s temi cilji in predlaganimi ukrepi bo podjetništvo sodelovalo z Evropsko komisionarko za za-poslovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile in vsemi podpirajocimi organizacija-mi, da ustvarimo 10.000 kakovostnih poslovno-izobraževalnih partnerstev, s skupnim ciljem vsaj 100.000 novih visoko-kakovostnih pripravništev, vajeništev ali prvih delovnih mest. To bo doseženo skozi 28 akcijskih nacrtov, vzpostavljenih v državah clanicah na pobudo in v koordina-ciji s CSR Europe. Države kandidatke in EFTA države so povabljene, da se pridružijo tej pobudi. Da bi dosegli te 3 cilje, bomo gradili na virih in zmožnostih, ki so na voljo preko obstojecih kampanj in po-bud zavezništev za spretnosti za delovna mesta in pripravništva. Pakt bo tudi izkoristil relevantne EU sestanke in dogodke v letih 2016 in 2017, da mobilizira deležnike in poroca o napredku. Rezultati in skupni predlogi za politiko v prihodnosti o zaposljivosti mladih, o njihovih prehodih iz šole na delov-no mesto, o boljšem usklajevanju spretnosti in izboljšani poslovni konkurencnosti bodo s pomocjo te-ga Pakta, predstavljeni na prvem Evropskem podjetniško-izobraževalnem srecanju novembra 2017. Kliknite tukaj, da postanete podpornik Evropske kampanje Pakt za mlade: http://www.csreurope.org/pactforyouth. Za slovensko pobudo Pakt za mlade pišite na naslov info@irdo.si. Vodnik za sodelovanje v Evropskem paktu za mlade je dostopen tu. Delajmo skupaj, za pro-mladinsko in pro-inovacijsko ter trajnostno Evropo! Vabimo vas, da se udeležite Treh seminarjev in delavnic z naslovom Vodenje družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetja ter pridobite certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Prvih šest udeležencev izobraževanja je v Mariboru septembra 2016 že pridobilo certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Pridružite se jim tudi vi! Kdo naj se udeleži izobraževanja? Direktorji in vodje oddelkov podjetij vseh velikosti, ki želite uvesti strategijo TR in DOP v svoje poslo-vanje in/ali vzpostaviti mesto vodje ali koordinatorja za DOP v podjetju, Koordinatorji in strokovno osebje za DOP v velikih podjetjih, ki želite nadgraditi svoja znanja in jih uskladiti z aktualnimi novostmi in novo zakonodajo ter se pripraviti na obvezno porocanje o nefinanc-nih kazalcih poslovanja še v tem letu. Spoštovani! Podrocje družbene odgovornosti podjetij in trajnostnega razvoja vztrajno raste tako v EU, kot v Slove-niji. Družbena odgovornost podjetij prinaša konkurencno prednost in pomeni, da se morajo podjetja zavedati svojih vplivov na skupnost in okolje ter o tem porocati, ne samo z ekonomskimi, ampak tudi z okolijskimi in družbenimi kazalci. Z letom 2017 bodo velika podjetja v EU, torej tudi v Sloveni-ji, morala v svojih letnih porocilih porocati še o nefinancnih vidikih poslovanja. Zato vas vabimo, da se o tem podrocju dodatno izobrazite z znanji za ucinkovito vodenje trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v majhnih, srednje velikih in velikih podjetjih. Z vkljucitvijo v pro-gram treh seminarjev in delavnice boste pridobili številne kompetence in certifikat, pa tudi prirocnik ter spoznali dobre prakse slovenskih in tujih podjetij. Prijave in informacije: Inštitut IRDO, info@irdo.si, 031 344 883. Vabljeni! Program seminarjev in delavnic: Naslov Vsebina ABC o družbeni odgovornosti podjetja in traj-nostnem razvoju Razumevanje osnov o TR in DOP - nastanek in razvoj trajnostnega razvoja, družbene odgovornosti podjetij, kljucne teme ter aktualni dokumenti EU in Slovenije o DOP. Upravljanje in integracija trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti v organizaciji – kako do politike in strategije TR in DOP v organizaciji, vkljucevanje deležnikov, eko-nomski, okolijski in družbeni vidiki nacrtovanja TR in DO v podjetju ter poslovanja. Kljucna podrocja družbene odgo-vornosti podjetja Pravicne poslovne prakse, vrednostne verige in vpliv na dobavitelje ter kako ozavešceni potrošniki lahko postanejo vaši zavezniki. Clovekove pravice v podjetništvu in spodbu-dne delovne prakse, da zaposleni ustvarijo vec in so bolj zadovoljni. Krožno gospodar-stvo, varovanje okolja in aktivno sodelovanje s skupnostjo za vecanje ugleda in uspe-šnosti podjetja. Mreženje za vec TR in DOP v Sloveniji in v svetu. Porocanje o dru-žbeni odgovor-nosti podjetja Direktiva o nefinancnem porocanju za velika podjetja (obveznost porocanja z letom 2017). Dobre prakse slovenskih in tujih podjetij na podrocju DOP. Standardi, certifikati in druga orodja na podrocju DOP (ISO26000, GRI, …). Kako krepiti blagovne znamke in ugled podjetja s pomocjo le-teh, merjenje družbenih ucinkov DOP. Komuniciranje in porocanje o družbeni odgovornosti podjetja, vsebine za letno porocilo o DOP. Organizatorji si pridržujemo pravico do spremembe terminov in programa izobraževanja. Kompetence, ki jih boste pridobili: Kako pripraviti politiko in strategijo TR in DOP v vašem podjetju. Kako pripraviti porocilo o DOP aktivnostih v vašem podjetju in pri tem vkljuciti nefinancne kazalnike v skladu z aktualno zakonodajo in najnovejšimi standardi. Kako sodelovati z razlicnimi deležniki in jih vkljuciti v aktivnosti DOP vašega podjetja. DOP mreže in dobre prakse uspešnih podjetij na podrocju DOP. Aktualna zakonodaja, dokumenti in standardi, usmeritve EU ter Slovenije na podrocju TR in DOP. Z vpisom boste: 1. postali uspešen/a vodja za trajnostni razvoj in družbeno odgovornost v vašem podjetju; 2. prejeli ABC prirocnik o TR in DOP; 3. prejeli Certifikat Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja. Proces dela . Trajanje: trije seminarji z delavnicami, od 9h do 14h . Lokacija: po Sloveniji . Metode dela: predavanja, delavnice, predstavitve dobrih praks. . Predavata: mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta za razvoj družbene odgovornosti in mag. Vesna Lešnik Štefotic Število udeležencev je omejeno na najmanj 8 in najvec 20 udeležencev. Cena za udeleženca: ABC o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Kljucna podrocja družbene odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Porocanje o družbeni odgovornosti podjetja: 190 EUR (za clane samo 152 EUR) Izpit za pridobitev Certifikata Vodja za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetja: 190 EUR Clanom Inštituta za razvoj družbene odgovornosti - IRDO priznavamo 20 % popust. V ceno ni vkljucen DDV, saj inštitut IRDO ni zavezanec za DDV. Dodatna pojasnila: Prijavnina za posamezen seminar vkljucuje predavanja in delavnice, prirocnik, prigrizke in pijaco med odmori. Udeleženec se lahko udeleži vseh treh seminarjev ali le nekaterih izmed njih po lastni izbiri in predhodnem dogovoru s pomocjo pisne prijave na posamezen seminar. Za pridobitev certifikata je potrebna udeležba na vseh treh seminarjih ter dodatno opravljanje pisnega izpita ob zakljucku izobraževanja. Placilo: najmanj 3 dni pred pricetkom posameznega izobraževanja oz. izpita. Vsak nadaljnji udeleženec iz istega podjetja prejme 10 % popust. V primeru odpovedi sodelovanja do 5 dni pred zacetkom izobraževanja organizator zadrži 30 % prijav-nine. V primeru odpovedi sodelovanja v roku 3 dni pred pricetkom izobraževanja organizator zadrži 70 % prijavnine. IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je vodilna slovenska organiza-cija za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj podjetij, nevladnih organiza-cij in ustanov. Je nacionalna partnerska organizacija najvecje evropske mreže za družbeno odgovornost podjetij CSR Europe. Podeljuje Slovensko nagrado za družbeno odgovornost Horus (www.horus.si), organizira mednarodne konfe-rence na temo družbene odgovornosti (www.irdo.si) ter usposablja mlade za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitve. K družbeni odgovornosti lahko pomembno prispevate tudi vi, zato sodelujte z nami, postanite naši clani! Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in naslednje generacije in pripravljenost za uveljavljanja družbene odgovorno-sti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. Upamo tudi, da s trojno knjigo dopolnjujemo spoznanja, ki so jih objavili drugi, podobno bistveni in upoštevanja vredni avtorji. Svoj vec kot desetletni trud IRDO - Inštituta za razvoj družbene odgovornosti tako zaokrožujemo na preko 5.000 strani objav avtorjev z vseh celin. Glejte www.irdo.si. Bistvo sodobne družbe morajo biti: enakost, bratstvo in svoboda. To vkljucuje vse ljudi in vse druge dele narave. Tako so povedali ob francoski revoluciji nekaj let pred rojstvom Franceta Prešerna. Tedaj (1789) so zapisali tudi: »Družbene razlike smejo temeljiti le na splošni koristi.« in to v 1. clen Deklaracije o pravicah cloveka in državljana. Tako citira na strani 11 za zacetek svojega Uvoda T. Piketty v knjigi ‘Kapital v 21. stoletju’ (Mladinska knjiga, 2015, francoski izvirnik: 2013). Do danes so najvplivnejši in najpožrešnejši pozabili, da je to koncalo neproduktivno fevdalno oblast in so jo – po eko-nomskih merilih, a z novimi pravnimi imeni – obnovili. Zato je zdaj globalna kriza. Pot iz nje vidi napredni del sveta v družbeni odgovornosti, tudi Evropska unija (EU, 2011). Konferenca OZN leta 2015 je bila pod oznako ‘podnebje’ del tru-da, da bi uveljavili družbeno odgovornost, zato da bi cloveštvo rešili pred izumrtjem. Dajemo svoj prispevek s trojno knjigo - trilogijo: NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE (Prihodnosti ekonomije in cloveštva ni brez družbene odgovornosti!!!) 1. Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 2. Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 3. Izobraževanje in usposabljanje družbeno odgovornih V luci spoznanj iz nedavno prevedene knjige Darona Acemogluja in Jamesa A. Robinsona (2015): ZAKAJ NARODI PROPADA-JO – Izvori moci, blaginje in revšcine na razlicnih koncih sveta, UMCo, Ljubljana (izvirnik: 2012) bi smeli in morali reci, da je družbena odgovornost nadgradnja vkljucujocih, tj. inkluzivnih in zato uspešnih, namesto roparskih, tj. ekstraktivnih in zato za svoje državljane unicevalnih vodstev družb, politicnih in poslovnih monopolov. Pojma družbena odgovornost v njuni knjigi ni, a praksa, ki jo opisujeta, jo mocno nakazuje: brez družbene odgovornosti vodij in drugih vplivnih oseb ter organi-zacij narodi propadajo; tako je bilo v starih casih in tako je danes. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST zaslužni prof. ddr. Matjaž Mulej predsednik Strokovnega in Raziskovalnega sveta inštituta IRDO l.r. mag. Anita Hrast, direktorica Inštituta IRDO l.r. Dušan Hedl, mag.posl.ved., Ustanovitelj Kulturnega centra Mari-bor NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTRO-KE IN VNUKE KNJIGA: Družbenoekonomski okvir in oseb-ne lastnosti družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGOVORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE To je prva knjiga iz trilogije o tem, kako mora iz družbenoekonomskih razlogov cloveštvo – zlasti njegovi najvplivnejši ljudje in njihova podjetja ter druge orga-nizacije s prakticiranjem svoje družbene odgovornosti – nehati sovražiti nasled-nje generacije. Kajti uporabniki sedaj prevladujocih ozkih in kratkorocnih kriterijev, kaj se iz-placa in je za ljudi optimalno, unicujejo pogoje za preživetje; dobesedno sovra-žijo svoje otroke in vnuke, a tudi sebe. Podatke o tem povzemamo predvsem v prvi knjigi te trilogije. Njihovo bistvo na kratko povzema moto knjige – opozori-lo cloveka, ki je vedno živel skladno z naravnimi razmerami. Povzel bi ga lahko tudi stavek avstralskih staroselcev pod njihovo sveto goro Uluru: ‘Mi moramo biti ravno toliko lacni kot narava okrog nas, da preživimo.’ Preživeli so tisocle-tja. V prvih treh poglavjih opozarjamo, da ni prihodnosti in preživetja brez skrbi za skupno družbeno korist, ne samo posameznikovo, temvec ekosocializma, torej; nujna je skladnost življenja ljudi z ostalo naravo. Tega ne omogocajo niti držav-ni niti podjetniški monopoli, ampak družbena odgovornost – lastnost ljudi, da odlocajo tako, da kar najbolj upoštevajo posledice svojih dejanj za družbo, tj. ljudi in ostalo naravo, zato svojo soodvisnost in trud za celovitost. Podatki o sodobni praksi nam žal dajejo prav: kažejo nasprotno delovanje vpliv-nih. Zato v nadaljnjih petih poglavjih postavljamo v ospredje cloveške osebne, dru-žbene in gospodarske lastnosti. Ker odlocajo ljudje, je bistvena zadostna in potrebna (osebna) celovitost cloveka (ZIPOC). Novosti, tudi to, ljudje sprejmejo lažje, ce omogocajo dobro pocutje sodelavcev, ki je zato del celovitega družbe-no odgovornega modela ravnanja z ljudmi. Upravljanje ne more vedno teci z vsemi možnimi podatki, zato v praksi vpliva intuicija, tudi ko gre za vec družbe-ne odgovornosti. Da govorimo o stvarni teoriji, kažejo empiricne študije global-no najuspešnejših podjetij. Ne moremo pa brez upoštevanja zakoreninjenih navad prenesti le-teh npr. iz t. i. Zahoda v Slovenijo. To dejstvo se žal kaže tudi pri odnosu do inoviranja, tj. prakticnega uveljavljanja novosti, ki so dokazano koristne uporabnikom in zato tudi avtorjem in lastnikom. Druga knjiga dopolnjuje prvo z informacijskimi podlagami modela, kako bi vse to uresnicili. Tretja knjiga dopolnjuje obe prvi s številnimi premisleki in izkuš-njami uveljavljanja družbene odgovornosti v vzgojno-izobraževalnem delu. Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, uredniki prve knjige KAZALO VSEBINE Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 Moto ...................................................................................................................... 9 0 Prihodnost – preživetje brez ekosocializma in družbene odgovornosti??? Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj ..................................................... 11 1 Kljucno vprašanje in (možen) odgovor? Viktor Žakelj ......................................................................................................... 24 2 Prihodnost ekonomije v obdobju izobilja in krize izobilja brez zdravih ambicij Matjaž Mulej, Zdenka Ženko, Anita Hrast, Viljem Merhar ............................. 35 3 Zadostna in potrebna (osebna) celovitost posameznika (ZIPOC) Simona Šarotar Žižek, Matjaž Mulej .................................................................. 86 4 Dobro pocutje zaposlenih kot del celovitega družbeno odgovornega modela upravljanja cloveških virov Simona Šarotar Žižek, Sonja Treven ................................................................ 141 5 Intuitivno odlocanje za vec družbene odgovornosti Vesna Kovacic, Violeta Bulc .............................................................................. 167 6 Pravi ljudje na pravih mestih – podlaga za vizionarske organizacije kot prihodnost ekonomije Matjaž Mulej ...................................................................................................... 187 7 Antropološki razlogi za uvajanje ekonomske demokracije v Sloveniji Vesna Vuk Godina ............................................................................................. 232 8 (Ne)inovativnost slovenskega gospodarstva Borut Likar, Marko Ropret, Peter Fatur ........................................................... 252 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Informacije za odlocanje družbeno odgovornih IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si UREDNIŠKI POVZETEK KNJIGE Brez družbene odgovornosti kot odgovornosti vsakogar za posledice vplivov na družbo, tj. na ljudi in naravo, ni poti iz sedanje globalne družbenoekonomske krize cloveštva, vkljucno s Slovenijo. V prvi knjigi te trilogije smo to izpostavili, v tej pa poskušamo pod-preti trud z vec premisleki in predlogi z medsebojno razlicnih vidikov kot informacijami, kaj in kako kaže poceti, da se bi rešili iz te krize. Potrebne so obcutne inovacije številnih praks; vsaka izmed tu obravnavanih je netehnološka, nobena ne potrebuje velikih na-ložb, vsaka pa se tice ljudi in prenove utecenih navad. Slednje so pac podedovane iz zelo drugacnih casov in razmer. V tej knjigi sodeluje 20 avtorjev s precej razlicnimi prispevki v 12 poglavjih. Za skupni imenovalec smo vzeli predlog za slovenski modelni program družbene odgovornosti, ki naj Sloveniji in drugim pokaže podlage za družbeno odgovorno življenje. Tega naj pod-pre zamisel o prehodu dane prakse v trajnostno bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti. Da bi to bilo izvedljivo, je potreben strateški menedžment, ki ima informacije iz okolja, ker je to pogoj za dru-žbeno odgovorni razvoj podjetij, ki so danes najvplivnejše organizacije na svetu. Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) lahko onemogocajo uve-ljavitev modela. Med njih spada vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe. Med ovire spada tudi zastarelo merje-nje gospodarjenja, kajti bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje. Potrebna je tudi posodobitev mednarodnega davcnega okolja, da bi obvelja-le pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe. Vendar ne smemo vsega pricakovati od modelov: v gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode. Na njih pomembno vplivajo pravni okviri poslovanja, med drugim pravo Evropske unije, iz katerega tukaj obravnavamo privatiza-cijo družb v državni lasti in pravice delavcev z vidika vprašanja, kdaj nastane nezakonita državna pomoc po pravu EU. Nadaljnji pomemben vidik sodobnega poslovanja zajema povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja. Ker je uspeh poslovanja bistveno odvisen od prevladujocih navad, je pomembno, kako vplivajo mediji, npr. pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih. Razen države, podjetij in mladih je vplivno tudi lokalno okolje – za zgled smo izbrali integracijo družbene odgo-vornosti v trajnostni razvoj v primeru (ucne) obcine Poljcane. Matjaž Mulej in Anita Hrast, urednika 2. knjige trilogije KAZALO Uredniški povzetek knjige ............................................................................. 7 1 Slovenski modelni program družbene odgovornosti Robert G. Dyck ..................................................................................................... 11 2 Trajnostna bodocnost, ne le trajnostni razvoj s pomocjo sistemskega ravnanja v obliki družbene odgovornosti Matjaž Mulej, Timi Ecimovic, Anita Hrast, Zdenka Ženko .............................. 22 3 Strateški menedžment in informacije iz okolja – pogoj za družbeno odgovorni razvoj podjetij Tjaša Štrukelj, Simona Sternad Zabukovšek ...................................................... 36 4 Prakticni izzivi na poti do družbene odgovornosti (organizacij) Mira Zore, Matjaž Mulej ..................................................................................... 65 5 Vpliv trikotnika »tehnicno-tehnoloških raziskav, znanja in inovativnosti« na ekosistemski znacaj družbe Katja Rašic ........................................................................................................... 87 6 Merjenje gospodarjenja: bruto domaci proizvod ne pove dovolj za družbeno odgovorno odlocanje Katja Rašic ......................................................................................................... 121 7 Oblikovanje mednarodnega davcnega okolja: pravicna davcna konkurenca, transparentnost in izmenjava informacij za davcne potrebe Lidija Hauptman, Romana Korez-Vide .......................................................... 138 8 V gospodarstvu in podjetništvu so merodajnejši ljudje kot eksaktne metode Aleš Lokar, Lubica Bajzikova ............................................................................ 165 9 Privatizacija družb v državni lasti in pravice delavcev – nezakonita državna pomoc po pravu EU? Janja Hojnik ....................................................................................................... 180 10 Povezovanje poslovnega in nevladnega sektorja Maja Ahac, Natalie C. Postružnik ................................................................... 200 11 Premalo izkorišcen potencial medijev pri dvigu inovacijskih kompetenc mladih Tanja Plestenjak, Borut Likar .......................................................................... 221 12 Integracija družbene odgovornosti v trajnostni razvoj – primer (ucne) obcine Poljcane Ana Vovk Korže ................................................................................................. 243 NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE KNJIGA: Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju IRDO INŠTITUT ZA RAZVOJ DRUŽBENE ODGO-VORNOSTI ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST KULTURNI CENTER MARIBOR KNJIŽNA ZBIRKA FRONTIER 2016 Cena: 25 EUR Narocila: info@irdo.si POVZETEK BISTVA KNJIGE Na dan Zemlje, 22. 4. 2016, so državniki iz vec kot 170 držav podpisali prvi univerzalni sporazum o zaustavitvi segrevanja planeta, ki jasno kaže skrb držav sveta za to in na-slednje generacije ter pripravljenost za uveljavljanje družbene odgovornosti v praksi. A ni edina možna in še manj zadostna. V tej knjigi, ki je tretja v trilogiji ‘Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke’, se osredotocamo na družbeno odgovornost v vzgoji in izobraže-vanju. Univerza v Mariboru se je z vsemi potrebnimi listinami, vkljucno z vecletnim progra-mom, uradno opredelila za ‘Trajnostno in družbeno odgovorno Univerzo v Mariboru’. Uresnicitev te dragocene opredelitve potrebuje uveljavljanje družbene odgovornosti (DO) v vzgoji in izobraževanju. Ta knjiga je prispevek k temu. Sestavljajo jo trije deli: spoznavno-teoreticne podlage DO, primeri posrednega prakticnega uveljavljanja DO v vzgojno-izobraževalnem delu in primeri empiricnih raziskav o uveljavljanju DO. Name-sto sklepov jo koncuje cetverni moto. Družbena odgovornost ali bolje: odgovornost vsakogar za vplive na družbo, tj. na ljudi in naravno okolje, je maksima cloveških vrednot, kulture, etike in norm (VKEN). Po mednarodnih listinah je DO pomembna nova lastnost ljudi, ki je med bistvenimi pogoji, da cloveštvo najde pot iz sedanje krize (EU 2011; ISO 2000) in zagotovi prihodnost se-danje civilizacije, ki je brez DO v slepi ulici ter se sooca z nevarnostjo unicevalne tretje svetovne vojne in unicenja naravnih pogojev za obstoj cloveštva sedanje civilizacije. V duhu takih spoznanj v tej knjigi najprej v 1. poglavju povzemamo in komentiramo temeljna nacela DO (organizacij). Ker gre za VKEN, prikazuje 2. poglavje razvoj vrednot. Praksa je zapletenejša kot teorija in listine, tudi na Univerzi v Mariboru, kar utemeljuje 3. poglavje, ki s filozofsko teoreticno podlago in prakticnim zapletom pokaže razliko med listinami in prakso; iz nje izhaja tudi vpliv na javni ugled in DO. Nadaljujemo z vpra-šanjem vzgoje za ustvarjalno sodelovanje, kajti ISO 26000 kot globalno sprejeta listina o DO izpostavlja kot dve temeljni lastnosti upoštevanje soodvisnosti, ki vodi k ustvarjalne-mu sodelovanju, kot pot k celovitosti. Izvora sedanjih problemov cloveštva sta namrec enostranskost in etika neodvisnosti (ki pa je možna samo unicevanja narave in družbe vzpostavljajo pogoji za njuno ohranjanje. Izkaže se, da je DO kot skrb za prihodnost cloveštva imanentna naloga vseh ravni izo-braževanja (od vrtca do univerze) ali, kot poudarja Delors s sodelavci v delu Ucenje: Skriti zaklad (1996, str. 77–88), ‘uciti se, da bi vedeli’, uciti se, da bi znali delati’, ‘uciti se biti’ in ‘uciti se sobivati’. Matjaž Mulej in Branka Cagran, urednika 3. knjige trilogije KAZALO Povzetek bistva knjige .................................................................................... 9 1. del: Spoznavnoteoreticne podlage družbene odgovornosti 12 1 Temeljna nacela družbene odgovornosti (organizacij) Matjaž Mulej......................................................................................................... 13 2 Razvoj vrednot Majda Pšunder...................................................................................................... 32 3 Eticna odgovornost univerze med uvedbo poklicnega kodeksa in javnim ugledom Boris Vezjak........................................................................................................... 49 4 Vzgoja za ustvarjalno sodelovanje – del družbene odgovornosti šolstva Matjaž Mulej, Anita Hrast, Branka Cagran....................................................... 73 5 Teze za razpravo: za katere vrednote naj vzgajamo in izobražujemo? Matjaž Mulej in Simona Šarotar Žižek............................................................. 104 6 Družbena odgovornosti v športu Matjaž Mulej, Stojan Puhalj, Peter Sitar........................................................... 129 7 CoRT – metoda za poucevanje mladih za ustvarjalno razmišljanje Nastja Mulej in Bojana Gnamuš Tancer........................................................... 144 8 Razsežnosti primerno celovitega pristopa k izobraževanju za trajnostni razvoj Vesna Weingerl.................................................................................................... 154 9 Stališca zaposlenih v slovenskih vrtcih in v slovenski vojski do vkljucevanja moških v slovenske vrtce: primer stereotipov in predsod-kov Aleš Tocaj, Branka Cagran................................................................................. 328 10 Izvajanje projektov v vrtcu in kakovost življenja in dela v njem Tanja Planinšek, Branka Cagran....................................................................... 353 11: Namesto sklepov knjige: Cetverni moto za družbeno odgovornost v vzgoji in izobraževanju 380 Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost odgovornost organi-zacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na dru-žbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu