SCOPOLIA SC OP OL IA Journal of the Slovenian Museum of Natural History ISSN 0351-0077 Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE / MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE 109 2025 109 2025 Vsebina / Contents Matija KRIŽNAR in Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History SC O PO LI A N o. 10 9 ( 2 02 5) : S im on R ob ič (1 82 4– 18 97 ) i n nj eg ov a p al eo nt ol oš ko -g eo lo šk a z bi rk a … SCOPOLIA 109 2025 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 55/56(497.4):929Robič S. KRIŽNAR, Matija Simon Robič (1824-1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije = Simon Robič (1824-1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History / Matija Križnar in Manca Hočevar ; [prevajalec za angleščino Sebastijan R. Maček]. - Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije = Slovenian Museum of Natural History, 2025. - (Scopolia, ISSN 0351- 0077 ; 109, 2025) ISBN 978-961-6367-81-3 COBISS.SI-ID 226419715 ISSN 0351-0077 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenija Financira / Subsidised by: Ministrstvo za kulturo / Ministry of Culture Urednik / Editor-in-Chief Boris KRYŠTUFEK Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Franc JANŽEKOVIČ, Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC Naslov uredništva in uprave / Addres of the Editoral Office and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p. p. 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, P. O. Box 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Prevajalec za angleščino / English translation: Sebastjan R. MAČEK Lektoriranje v slovenskem jeziku / Slovenian language editing: Špela KOMAC Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz print, d. o. o., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov / The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue Natisnjeno / Printed: marec 2025 / March 2025 Naslovnica / Front cover: Ostanki oklepov miocenske rakovice Tasadia carniolica, ki jo je prvi odkril prav Simon Robič (inv. št. SR 268). / Remains of the Miocene crab (Decapoda) Tasadia carniolica, was first discovered by Simon Robič in the vicinity of Tunjice (Inv. No. SR 268) Foto / Photo: Matija KRIŽNAR Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by: COBIB, Biological Abstracts, BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Referativnyy Zhurnal, Zoological Record Revija Scopolia je naslednica / Scopolia is preceded by: Jahreshefte des Musealverein für Krain 1856–1866 Mittheilungen des Musealverein für Krain 1856–1907 Carniola 1980–1919 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo – Prirodoslovni del 1920–1929 Prirodoslovne razprave 1931–1939 Prirodoslovna izvestija 1944 Cena posamezne številke / Price per issue: 8,50 € 1 SCOPOLIA No 109: 1–96 (2025) 1 Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, Ljubljana, mkriznar@pms-lj.si 2 Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, območna enota Kranj, Planina 3, Kranj, manca.hocevar@zrsvn.si Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Matija KRIŽNAR1 in Manca HOČEVAR2 Izvleček Simon Robič (1824–1897) se je rodil v Kranjski Gori, kjer je tudi končal osnovno šolanje. Gimnazijo in bogoslužni študij je obiskoval v Ljubljani, kjer se je navdušil tudi nad nara- voslovjem, predvsem botaniko. Sredi 19. stoletja je opravljal kaplansko službo v nekaterih krajih takratne Kranjske, npr. v Metliki, Loškem Potoku, Borovnici in drugod. V prostem času se je posvečal tudi naravoslovju in pogosto pisal krajše naravoslovne notice. Poleg botanike se je ukvarjal tudi z entomologijo in malakologijo ter predvsem jamsko favno, v kasnejših letih pa se je osredotočil na zbiranje mahov, lišajev in gliv. Z zbiranjem fosilov je začel že v zgodnjih letih, ko je prve primerke našel v okolici rojstne Kranjske Gore. Geološko poznavanje okolice je pogosto orisal tudi v svojih naravoslovno-po- potniških opisih. Bolj aktivno in sistematično je začel preučevati in zbirati fosile ob prihodu na Šenturško Goro, kjer je ostal do smrti. Od tam je pogosto zahajal na okoliške vrhove in v nekatere jame Kamniško-Savinjskih Alp in Karavank ter raziskoval grebene in grape Tunjiške- ga gričevja in širše okolice Kamnika. Med njegovimi prvimi odkritimi fosili zbujata pozornost miocenska rakovica Tasadia carniolica in večji fosilni polž Pleurotomaria carniolica. Med bivanjem na Šenturški Gori je zbral in izdelal več paleontoloških zbirk, ki jih je kasneje podaril ali prodal šolam in muzejem, do danes pa sta se v Sloveniji najverjetneje ohranili le dve. V prispevku predstavljamo Robičevo paleontološko-geološko zbirko, ki je danes shranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Robičeva zbirka zdaj vsebuje 269 inventariziranih enot, od katerih je 116 iz slovenskih najdišč ter so bile zbrane med letoma 1880 in 1887. Med primerki so tudi mnogi fosili iz klasičnih najdišč Nemčije in Francije. 2 SCOPOLIA No 109 – 2025 S svojim poznavanjem miocenskih plasti v okolici Šenturške Gore je Robič seznanjal tudi avstrijske geologe in paleontologe, nekatere pa je tudi sam popeljal po najdiščih. Simon Robič je bil v drugi polovici 19. stoletja eden najbolj aktivnih in prepoznanih naravoslovcev dežele Kranjske, ki se je s svojim delovanjem zapisal v zgodovino paleontologije na Slovenskem. Ključne besede: Simon Robič, fosili, paleontologija, geologija, paleontološke zbirke, Tunjiško gričevje, Šenturška Gora Abstract Simon Robič (1824–1897) was born in Kranjska Gora, where he also completed the first part of his schooling. He continued with his secondary school and seminary education in Ljubljana, where he became interested in natural sciences, especially botany. In the middle of the 19th century, he began to work as a chaplain in some of the then Carniolan towns, such as Metlika, Loški Potok and Borovnica. In his spare time, he devoted himself to natural sciences, often writing short scientific notes. Apart from botany, he was also interested in entomolo- gy and malacology, especially cave fauna, while in later years he focused on collecting bryo- phytes, lichens and fungi. He began collecting fossils in his early years when he found the first specimens in the vicinity of his native Kranjska Gora. He often corroborated his geological knowledge of the areas where he lived in his natural history and travel writings. He began to study and collect fossils more actively and systematically when he arrived at Šenturška Gora, where he remained until his death. From there he often visited the surrounding peaks and some caves of the Kam- nik-Savinja Alps and Karavanke Mts, he also explored the ridges and ravines of the Tunjice Hills and the wider area of Kamnik. Among the first fossils that he discovered were a Miocene crab Tasadia carniolica and a larger fossil gastropod Pleurotomaria carniolica. When residing at Šenturška Gora, he also arranged several palaeontological collections, which he eventual- ly donated or sold to schools and museums, of which probably only two are still preserved in Slovenia. In this article, his paleontological-geological collection kept in the Slovenian Museum of Natural History is described. It comprises 268 inventory units, collected between 1880 and 1887. As an expert in the Miocene strata around Šenturška Gora, he introduced Austrian ge- ologists and palaeontologists to the area, and even guided some of them there himself. In the second half of the 19th century, Simon Robič was one of the most active and recognised Carniolan naturalists, with his work also leaving its mark on the history of paleontology in Slovenia. Key words: Simon Robič, fossils, paleontology, geology, paleontological collections, Tunjice Hills, Šenturška Gora 3 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 1: Iz pisma Simona Robiča Jožefu Stussinerju, 2. aprila 1882. Robičev podpis je iz njegovega pisma kustosu Karlu Dežmanu (Arhiv NMS 1877: 86). Figure 1: From Simon Robič's letter to Josef Stussiner, 2 April 1882. Robič's signature is from his letter to museum curator Karl Dežman (Arhiv NMS 1877: 86). »In kako lepe so te okamnine! Človek kar strmi jih videti in se jih kar nagledati ne more.« Simon Robič (v pismu Jožefu Stussin erju, 2. aprila 1882) 4 SCOPOLIA No 109 – 2025 Vsebina / Contents Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Življenje in delo Simona Robiča . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Rojstni kraj, sorodniki, šolanje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6 Duhovniški poklic in službeno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Simon Robič v našem spominu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Robičevo naravoslovno delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9 Robičevo delovanje na področju geologije in paleontologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Robičevi prvi fosili in geološki opisi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 13 Mokriška jama in jamski medved . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16 Med Storžičem in Tunjiškim gričevjem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18 Robičeve šolske in muzejske zbirke fosilov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24 Robičeva paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Pobude in odkup Robičeve zbirke (fosilov) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 Vsebina in preučevanje zbirke fosilov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27 Zaključek . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Zahvala . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Summary . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Literatura . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 75 Priloga 1 . / Appendix 1. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 79 5 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Uvod Simon Robič je bil izjemno aktiven naravoslovec, čeprav ga je poklicna pot popeljala med bogoslovje. O njem in njegovem življenju kot duhovniku in naravoslovcu so pisali že Lampe (1897), Kos (1925) in Mlinar (2008). Lani je nastal tudi zbornik Simon Robič (1824–1897) – mož posebne vrste, ki je bil posvečen njegovi 200-letnici rojstva in dopolnjuje literaturo o Robičevem izjemnem bogoslovnem in predvsem naravoslovnem delovanju (Križnar, 2024a). Njegovo delo na področju naravoslovja zasledimo že v njegovih dijaških letih, nadalje- val pa ga je vse do svoje smrti. Z zbiranjem različnih naravoslovnih primerkov je pričel verjetno še kot gimnazijec oziroma kmalu po končanem izobraževanju. Med njegove prve naravoslovne primerke sodijo fosili iz rodne Kranjske Gore iz leta 1850. Čeprav je pričujoča številka Scopolie posvečena le Robičevemu delovanju na področju geologije oziroma paleon- tologije, bomo kljub temu ob tem skušali predstaviti in zajeti njegovo celotno naravoslovno delovanje. Slika 2: Portret Simona Robiča (1824–1897). Vinjeto hrani Grafični kabinet Narodnega muzeja Slovenije (oznaka F-2457). Figure 2: Portrait of Simon Robič (1824-1897). The vignette is held by the Graphics Cabinet of the National Museum of Slovenia (mark F-2457). 6 SCOPOLIA No 109 – 2025 Življenje in delo Simona Robiča Rojstni kraj, sorodniki, šolanje Simon Robič se je rodil 11. februarja 1824 v Kranjski Gori kot šesti izmed devetih otrok. Oče Jakob in mati Helena (rojena Mertel) sta se poročila leta 1810 in nekaj časa živela v očetovem rodnem Gozd Martuljku (Mlinar 2008). V Kranjsko Goro se je družina Robič preselila leta 1816 ali 1817. Tam sta Simonova starša prevzela skrb za domačijo, po domače »pr' Urbani« (Pri Urbaniju) ali tudi Verbani na Požarji (Klinar & Železnikar 2013: 9) (Slika 3). Ta manjša kajža je pripadala rodu matere Helene, ki jo je prevzela od sestre Elizabete, saj le-ta ni mogla imeti otrok. V kranjskogorski domačiji se je rodilo zadnjih šest otrok (Mlinar 2008; 2024). Od devetih otrok je bila najstarejša Marija (rojena 1811), izmed fantov pa sta bila najbolj znana še brat Luka Robič1 (najstarejši brat, rojen 1813) in Andrej Robič (najmlajši brat, rojen 1833). Oba Simonova brata Luka in Andrej sta bila izobražena in zaposlena kot davčni uradnik in inženir. Ostali bratje in sestre so ostali v domačem kraju ali v bližini ter se poročili. Ker družina z domačija, z vsega hektarjem polj in travnikov, ni bila premožna, je bilo tudi šolanje takšnega števila otrok velik zalogaj. Kot je bilo že omenjeno, so na šolanje poslali zgolj Luka, Simona in Andreja (Mlinar 2008). 1 Luka Robič (1813-1891) je bil davčni uradnik in nadzornik, po upokojitvi 1874 pa je deloval tudi v politiki (poslanec in odbornik) in gospodarstvu (Andrejka 1960). Slika 3: Rojstna hiša Simona Robiča v Kranjski Gori. Na stavbi je tudi spominsko znamenje. Foto: Matija Križnar Figure 3: The house where Simon Robič was born in Kranjska Gora, with a commemorative plaque on the building. Photo: Matija Križnar 7 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Simon Robič se je vse do leta 1865 podpisoval še kot Rabič, priimek, ki je bil v zgorn- jesavski dolini dokaj pogost (Kos 1925; Staut Turk 1983; Mlinar 2024). Zakaj je Simon spremenil priimek iz Rabič, v nemškem zapisih tudi Rabitzh ali Rabizh (Šimac 2024), v Robič, ni znano2. Da je res uporabljal priimek Rabič, smo opazili tudi na nekaterih etiketah, prilepl- jenih na fosilne primerke (glej poglavje Robičevi prvi fosili in geološki opisi v tej Scopolii). Simon je bil osnovnega šolanja deležen v domači kranjskogorski dvoletni trivialki3. Ker več o Simonovem izobraževanju in pripravah na gimnazijo ni znanega, predvidevamo, da je to opravil v Ljubljani, verjetno ob pomoči starejšega brata Luka (Mlinar 2008, Mlinar 2024). Leta 1839 je Simon Robič pričel obiskovati gimnazijo v Ljubljani, kar se časovno ujema s prihodom brata Luke v novo ljubljansko službo (Mlinar 2008). Med šolanjem je Simon zagotovo bival v Ljubljani ob skromni finančni pomoči, ki mu jo je verjetno dajal brat4. Gimnazijo je končal leta 1845 in vpisal študij filozofije na ljubljanskem liceju, po dveh letih pa vstopil v bogoslovje pod pokroviteljstvom rojaka Jurija Volca5 iz Podkorena. Robič je bil tako med 22 mladeniči, ki so takrat začeli s študijem bogoslovja (Šimac 2024). Študij bogoslovja, ki je trajal štiri leta, je obsegal raznovrstne predmete od slovenskega jezikoslovja, biblične ar- heologije, študija Stare zaveze in starih jezikov, kot sta sirski jezik in arabščina (Šimac 2024). Že med študijem, bolj verjetno pa že prej, se je Robič navdušil tudi nad naravoslovjem, saj je prebiral botanične in druge knjige. Mašniško posvečenje je opravil 30. julija 1850 v ljubljan- ski stolnici pod vodenjem knezoškofa Antona Alojzija Wolfa6. Kot novomašnik je dokončal še študijske obveznosti in nato čakal na prvo službo. Duhovniški poklic in službeno okolje V začetku leta 1851 je bil novomašnik Simon Rabič z dekretom poslan v Metliko, kjer naj bi delal kot kaplan. V metliški župniji je poleg duhovniške službe opravljal še različna druga dela, med drugim celo poučeval kot začasni učitelj (Piskernik 1960; Mlinar 2008; Šimac 2024). Leta 1855 je bil premeščen v župnijo Loški Potok na Bloški planoti, kjer je ostal zelo kratek čas. V začetku jeseni 1856 je bil premeščen v župnijo Dob. Med kaplanovanjem na Dobu je začel raziskovati tudi jame med Moravčami in Domžalami (Mlinar 2008). Z njim je kot pomočnik hodil Ivan Sešek7, ki je speleološko raziskovanje nadaljeval tudi kasneje (Mlinar 2008). Leta 1858 je bil ponovno po dekretu imenovan za kaplana v Preddvoru, kjer je ostal do oktobra 1862 (Mlinar 2008; Šimac 2024). Preddvor je bil zanj dobro izhodišče za obiske nekaterih vrhov in dolin v Kamniško-Savinjskih Alpah, s tem pa je tudi oživil svojo naravoslovno dejavnost. Pozno jeseni 1862 je bil premeščen v Borovnico, kar pa mu ni bilo po godu. Očitno je moral zavoljo selitve prodati naravoslovno zbirko, kar je tudi priobčil v časniku Novice (gospodarske, obrtniške in narodne) (Šimac 2024). Svoje naravoslovno razisk- ovanje pa je vendarle nadaljeval tudi v Borovnici in ga ovekovečil na eni izmed redkih foto- grafij (glej sliko 11). 2 Zgolj kot zanimivost lahko navedemo, da se je večkrat podpisoval tudi z imenom Šimen. Kot Šimen Robič pa so ga naslavljali tudi pri nekaterih kratkih časopisnih noticah. 3 Trivialka je osnovna šola v manjših krajih z najosnovnejšim učnim programom (v takratnem Avstrijskem cesarstvu). 4 Leta 1840 je umrla Simonova mati Helena, zato je oče sam skrbel za kajžo in otroke. 5 Jurij Volc (1805–1885) je bil slovenski duhovnik, knjižničar in prevajalec. 6 Anton Alojzij Wolf (1782–1859) je bil slovenski rimskokatoliški škof. 7 Ivan Sešek je bil mežnar (cerkvénik) podružnične cerkve sv. Kancijana v Škocjanu pri Dobu. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja se je po njem imenoval Jamarski klub »Simon Robič – Ivan Sešek Domžale«. Po desetletju se je preimenoval v Društvo za raziskovanje jam »Simon Robič Domžale«. 8 SCOPOLIA No 109 – 2025 Septembra 1869 je bil Robič premeščen na Gorenjsko v Šenčur, kjer je po dveh letih zaprosil za beneficiatsko mesto na Olševku, kjer pa tudi ni bil pretirano zadovoljen (Mlinar 2008; Šimac 2024). Po prošnji škofu je bil julija 1874 imenovan za administratorja na Šenturški Gori8 (slika 4), kjer je ostal vse do svoje smrti (Šimac 2024). Nemara najlepši povzetek življenja in neutrudnega raziskovanja naravoslovnega Robičevega sveta je podal Josip Lavtižar9: »Simon Robič 187410-1897. Duhovit mož, rojen v Kranjski Gori na Gorenjskem 11. febr. 1824, je kot vešč naravoslovec s temeljitim raziskovanjem zasačil marsikakega »kebrčka«, polžka, neznano cvetko ali kako drugo izvanredno prirodnino božjega stvarstva. Učenjaki slavnih imen, tudi Izvenavstrijci, so prihajali k njemu tu gori v posvete ali pa zamenjvat raznih naravnin. Svojo bolezen (srčno hibo) si je nakopal bržkone s preobilno hojo po hribih ter zaprl oči temu svetu 7. marcija 1897« (Lavtižar 1901: 219) Simon Robič je torej umrl 7. marca 1897 po daljši bolezni, saj je že v začetku oktobra 1896 časnik Domoljub pisal o njegovem bolehanju (Domoljub 1896). 8 Župnija na Šenturški Gori je nastala šele v letih 1875-76, kjer je novoustanovljena župnija upravljala s cerkvijo sv. Urha (Šimac 2024). 9 Dobesedni prepis. 10 Gre za očitno napako, pravilno je leto 1824. Slika 4: Cerkev sv. Urha na Šenturški Gori in nagrobnik, kjer je pokopan Simon Robič. Foto: Matija Križnar Figure 4: Church of St. Urh at Šenturška Gora and Simon Robič's gravestone. Photo: Matija Križnar 9 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Simon Robič v našem spominu Kot je zapisal zgodovinar Janez Mlinar (2024), je Simon Robič ob mnogih drugih rojakih izginil iz kolektivnega spomina. Tako je ostalo vse do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so v spomin Simonu Robiču postavili nekaj obeležij. Tako lahko na njegovi rojstni hiši v Kranjski Gori (danes Vitranška ulica 2) najdemo spominsko ploščo, ki jo je postavilo Društvo za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. To društvo mu je v spomin 23. junija 1974 postavilo tudi doprsni kip ob jamarskem domu na Gorjuši pri Domžalah (Bole 1975) (slika 5). Drugi doprsni kip, ki stoji pred farno cerkvijo, so mu postavili Kranjskogorci šele leta 2008 (Mlinar 2024). Spominska plošča je vzidana tudi v župnišče na Šenturški Gori (slika 6), kjer je na pokopališču postavljen velik nagrobnik (Močnik 2024) (slika 4). Slika 6: Spominska plošča, posvečena Simonu Robiču na župnišču na Šenturški Gori. Foto: Matija Križnar Figure 6: Commemorative plaque dedicated to Simon Robič on the rectory at Šenturška Gora. Photo: Matija Križnar Slika 5: Doprsni kip, posvečen Simonu Robiču, ki so ga leta 1974 postavili pri Jamarskem domu na Gorjuši blizu Domžal. Foto: Matija Križnar Figure 5: A bust dedicated to Simon Robič, erected in 1974 in front of the Jamarski dom at Gorjuša. Photo: Matija Križnar Robičevo naravoslovno delo Simon Robič se je za naravoslovje očitno navdušil že v šolskih letih, ko je ob pomanjkanju finančnih sredstev za nakup knjig začel prepisovati in prerisovati botanični učbenik Gottlieba Wilhelma Bischoffa (1797–1854). Čeprav mesto hranjenja tega Robičevega prepisa ni znano (Pungaršek et al. 2024), pa se je ohranil zapis v omenjeni knjigi, ki ga je zabeležil prav Robič: »To delce sem pričel leta 1843. in ga leta 1849. še le dokončal. Podobe sem do leta 1843. do 1946. risal; razjasnjenje pa zraven predzadnji mesec leta 1849. dovršil. Šimen Rabič, bogoslovec 4. leta« (Kos 1925; Piskernik 1960; Pungaršek et al. 2024). 10 SCOPOLIA No 109 – 2025 Tudi v naslednjih desetletjih se je Simon Robič ukvarjal z botaničnim in mikološkim ra- ziskovanjem, kar dokazuje njegova včlanitev v zoološko-botanično društvo na Dunaju11 leta 1858 (Mlinar 2008). Robič je na botaničnem področju sodeloval z mnogimi takratnimi nar- avoslovci. Sprva je sodeloval z muzejskim kustosom Deželnega muzeja za Kranjsko Karlom Dežmanom (1821–1889), vendar sta se zaradi nesoglasij kmalu sprla in sodelovanje končala (Robič 1868: 417; Kos 1925: 70; Mlinar 2008: 76). Robič je bil v stiku tudi z drugimi botaniki, predvsem Wilhelmom Wossom (1849–1895) in Francem Krašanom (1840–1907), dopisoval pa se je tudi z Alfonzom Paulinom (1853–1942) (Praprotnik 2015; Pungaršek et al. 2024). V poznih letih se je Robič posvetil predvsem mahovom oziroma briologiji (Strgulc Krajšek et al. 2024). Na tem področju se je povezal s takrat znanimi botaniki briologi Augustom Françoisom Le Jolisom (1823–1904), Jakobom Juratzko (1821–1878) in Johannom Breidler- jem (1828–1913) (Mlinar 2008; Strgulc Krajšek et al. 2024, Pungaršek et al. 2024). 11 Izvirno ime Zoologisch-Botanische Gesellschaft in Wien. Slika 7: Simon Robič je na Wulfenovem jegliču (Primula wulfeniana) (na fotografiji) našel glivi Aecidium primulae in Uromyces primulae, za kateri je menil, da ju je odkril prvi. Danes obe glivi sodita k vrsti Puccinia primulae, ki jo slovensko imenujemo kar jegličeva rja. Foto: Špela Pungaršek Figure 7: Simon Robič found the fungi Aecidium primulae and Uromyces primulae on Wulfen's primrose (Primula wulfeniana) (pictured), which he believed that he had discovered it first. Today both fungi belong to the species Puccinia primulae, in Slovenian called primrose rust. Photo: Špela Pungaršek Slika 8: Robičev primerek vrste Seligeria carniolica, ki ga hranijo v Zürichu (Švica), z izvirno etiketo (slika zgoraj). Mah vrste Myurella sibirica je prvi v Evropi našel Simon Robič (slika spodaj). Vir: www.gbif.org/ species/7675030. Foto: Stefan Gey Figure 8: Robič's specimen of Seligeria carniolica, held in Zürich (Switzerland), with the original paper label (top). In Europe, the moss Myurella sibirica was first found by Simon Robič (picture below). Source: www.gbif.org/species/7675030. Photo: Stefan Gey 11 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History O mahovih je Robič leta 1893 objavil tudi daljši prispevek v Izvestjih muzejskega društva za Kranjsko (Robič 1893)12. Robičeve botanične in mikološke zbirke so danes shranjene v Priro- doslovnem muzeju Slovenije in nekaterih drugih muzejih in ustanovah (Strgulc Krajšek et al. 2024, Pungaršek et al. 2024). Med njimi so ohranjeni tudi nekateri tipski primerki rastlin in gliv, tako je na primer tipski primerek mahu Seligeria carniolica shranjen v londonskem naravoslovnem muzeju (Strgulc Krajšek et al. 2024: 67) (Slika 8). Drugo področje Robičevega raziskovanja je bila entomologija, kjer se je posvetil predvsem jamskim žuželkam (hroščem). Ob pomoči in spodbujanju dobrega prijatelja, dopisnika13 in ljubiteljskega entomologa Jožefa (Josepha) Stussinerja (1850–1917) je zbiral jamsko favno po mnogih takrat znanih kranjskih jamah (Kos 1925; Bohinec 1971; Staut Turk 1983; Mlinar 2008; Knapič 2024) (Slika 9). Dobre stike je vzdrževal tudi z zagrebškim zoologom in geologom Spiridonom Brusino (1845–1909) in entomologom Gustavom Josephom (1828– 1891), ki je po Robiču poimenoval jamskega hrošča Astagobius robici, a vrste kasnejši ento- mologi niso sprejeli kot veljavno vrsto (Kos 1925: 74). O hroščih Grintovca je Robič leta 1877 (slika 9) priobčil krajši seznam vrst14 (Robič 1877b; glej tudi Kocbek 1926: 174) 12 Glej tudi pregledni članek o Robičevih mahovih in njegovem zbiranju mahov v Strgulc Krajšek et al. 2024. 13 Obsežna korespondenca med njima je shranjena v Arhivu Republike Slovenije, oznaka: SI AS 1014; Zapuščina Jožefa Stussinerja, Korespondenca s S. Robičem, ohranjeni sta 102 pismi (ustno sporočilo Špela Pungaršek). 14 Zanimivo, da so ta prispevek spregledali mnogih raziskovalci Robičeve bibliografije, ne navajata ga ne Kos (1925) ne Mlinar (2008). Omenjeni Robičev prispevek je objavil Johannes Frischauf (1837–1924) v predstavitvi vodnika po Kamniško-Savinjskih Alpah (glej Frischauf 1877). Obstajata dve različni verziji vodnika – glej Digitalno knjižnico Slovenije. Slika 9: Jamski hrošček Ceuthmonocharis robici iz Železne jame, ki ga je prvi odkril prav Simon Robič (levo). Seznam hroščev (desno), ki jih je Robič našel v okolici Grintovca (po Robič 1877b). Foto: Slavko Polak Figure 9: The cave beetle Ceuthmonocharis robici from Železna jama (cave) was first discovered by Simon Robič (left). List of beetles (right) found by Robič near Grintovec (according to Robič 1877b). Photo: Slavko Polak 12 SCOPOLIA No 109 – 2025 Ob obiskovanju jam in drugih kraških območji je Robič odkrival in zbiral tudi različne mehkužce (polže in školjke ). Mnoge je nato pošiljal različnim malakologom, kot so bili Stefan Clessin15 (1833–1911) (slika 10), Heinrich Rudolf Simroth (1851–1917) in Emil von Marenzeller (1845–1918) (Sajovic, 190816, Kos 1925; Mlinar 2008; Knapič 2024). Simon Robič se je posvečal tudi prepariranju in zbiranju vretenčarjev, od katerih so ohranjeni nekateri skeleti ptic17, ki jih hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (Jernejc Kodrič 2024). Od vretenčarjev je Robič poleg ptic (slika 11) zbiral tudi plazilce, predvsem kače, ki jih je shranjeval v alkoholu (špiritu) ter podarjal ali prodajal različnim šolam, zbiralcem ter ustanovam doma in v tujini (Mlinar 2008). Kače, predvsem strupenjače, naj bi bil gojil kar ob kamnitem zidovju pod svojo cerkvijo na Šenturški Gori (Jernejc Kodrič 2024). Za že omen- jenega Jožefa Stussinerja naj bi bil nabiral tudi človeške ribice (močerile), ki mu jih je tudi prodajal (Kos 1925: 73). Občasno se je ukvarjal tudi s taksidermijo (izdelavo taksidermijskih preparatov) sesalcev in je med službovanjem v Borovnici prepariral volka (Canis lupus), ki ga je dobil od Viktorja Galeta (J ernejc Kodrič 2024: 79). Zagotovo je izdelal več drugih pre- paratov, ki so prikazani ob njem, ko se je kot mlad duhovnik fotografiral v Borovnici (Lampe 1897; Jernejc Kodrič 2024) (slika 11). Fran Kos je o Robičevem zbiranju zapisal: »Robičeva največja zasluga za prirodopis Kranjske je bila v ogromnem nabranem materialu, v njegovih bogatih zbirkah, ki so nudile strokovnjakom priliko, obogateti zoološki in botaniški sistem z mnogimi novimi vrstami ter omogočile v geologiji in paleontologiji Robičeve ožje domovine nove vidike« (Kos 1925: 74) Simon Robič je naravoslovne zbirke tudi podarjal, predvsem pa prodajal različnim posameznikom in ustanovam, največ šolam. Leta 1862 je objavil več oglasov v časopisu Novice (Robič 1862), kjer je ponujal nagačene ptice in njihova okostja, zbirke žuželk in herbarij pla- ninskih cvetic (Mlinar 2008: 83; Jernejc Kodrič 2024: 80). Po šolah je Robič zbirke verjetno ponujal prek in z odobritvijo Cesarsko kraljevega deželnega šolskega sveta v Ljubljani, ki je nato zbirke razdelilo naprej. Tudi dnevni časopisi so v kratkih noticah občasno objavljali zahvale Robiču za podarjene ali prodane zbirke. Najbolj natančen pregled Robičevih zbirk je opisal duhovnik in zgodovinar Ivan Vrhovnik (1854–1935), ki je povzel nekatera zahvalna pisma, poslana Simonu Robiču18(Vrhovnik 1902: 295-296). Med prvimi omenja zahvalo za zbirko 104 15 Nekaj vrst polžev je imenovanih tudi po Robiču, glej Clessin 1887. 16 Gvidon Sajovic je na osnovi Robičeve zbirke naredil seznam kranjskih mehkužcev, kjer omenja mnoge primerke, imenovane po Robiču, in njihova najdišča. 17 Ohranjenih je 18 skeletov ptic (Jernejc Kodrič 2024). 18 Zahvalna (arhivska) pisma je Ivanu Vrhovniku domnevno poslal takratni bogoslovec na Šenturški Gori Valen Rožič. Slika 10: Tri vrste kopenskih polžev, imenovanih po Simonu Robiču. Povzeto po Clessin 1887. Figure 10: Three land snails named after Simon Robič. Adapted from Clessin 1887. 13 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History polžev, ki jih je prejelo učiteljišče v Ljubljani. Poleg mnogih ljubljanskih šol lahko na seznamu zasledimo tudi ljudsko (meščansko) šolo v Krškem in celo zahvalo za podarjeno zbirko (rastlin in školjk-mehkužcev) iz tedanjega učiteljskega muzeja v Sankt-Peterburgu (Vrhovnik 1902: 296). Rokopisno gradivo z zahvalami, ki ga omenja Vrhovnik (1902), je shranjeno v rokopis- nem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani (Močnik 2024: 33). Robičevo delovanje na področju geologije in paleontologije19 Robičevi prvi fosili in geološki opisi Simon Robič se je geologiji in paleontologiji posvečal že sredi 19. stoletja, o čemer pričajo nekateri časopisni in arhivski zapisi. Svoje znanje na teh področjih je nato dopolnjeval vsaj do konca osemdesetih let 19. stoletja. V tem času je objavil mnoge geološke in paleontološke članke, hkrati pa je z zbranimi primerki oskrboval nekatere takratne avstrijske in druge paleontologe. Prve fosile je nabiral v okolici Goričan že leta 1849 (Illirisches Blatt 1849: 340; Haidinger 1850; Deschmann 1856: 34; Križnar 2013). Iz časopisnega zapisa lahko razberemo, da je v 19 V pričujočemu poglavju bomo predstavili tudi nekatere inventarizirane primerke iz Robičeve zbirke. S tem želimo poudariti nekatere zanimive in pomembne fosilne ostanke, ki jih je prvi zbral in odkril Robič. Slika 11: Simon Robič se je ukvarjal tudi s skeletiranjem ptic in preparacijo (dermoplastiko) sesalcev in ptic. Na fotografiji (levo) je skelet male bobnarice (Ixobrychus minutus), ki ga še danes hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Na desni je Robičev portret s preparati ptic in sesalcev ob njem (povzeto po Lampe 1897). Foto: Ciril Mlinar Cic Figure 11: Simon Robič was also involved in the skeletonisation of birds and the mounting (taxidermy) of mammals and birds. The photo (left) shows the skeleton of a Little Bittern (Ixobrychus minutus), held in the Slovenian Museum of Natural History. On the right is Robič's portrait, with some specimens of birds and mammals next to him (taken from Lampe 1897). Photo: Ciril Mlinar Cic 14 SCOPOLIA No 109 – 2025 okrasto-zlatem laporju blizu mostu pri Rakovniku20 v neposredni bližini Goričan našel lepo ohranjen odtis praproti. Primerek je Robič podaril takratnemu Deželnemu muzeju za Kranjsko v Ljubljani. Predvidevamo, da je Robič našel rastlinski ostanek v oligocenskih plasteh, ki se razprostirajo med vasema Sora in Seničica nad Medvodami. Nekoliko več je znanega o Robičevem zbiranju geoloških primerkov leta 1850. Tako je tega leta ljubljanskemu muzeju podaril kristal kremena (kameno strelo), ki ga je našel v okolici Blegoša v Škofjeloškem hribovju (Laibacher Zeitung 1853; Križnar 2021: 40). To je eden izmed redkih primerkov mineralov, ki jih je zbral Simon Robič. Iz istega leta so ohranjeni še fosili iz okolice Kranjske Gore, ki smo jih pred leti našli v splošni geološki zbirki Priro- doslovnega muzeja Slovenije in jih glede na priložene (nalepljene) etikete zlahka pripisali Simonu Robiču (Križnar 2011; Križnar 2013; Križnar 2017). Doslej smo dokumentira- li tri primerke Robičevih fosilov iz spodnjetriasnih plasti pri Kranjski Gori (slika 12). Vsi so opremljeni z oštevilčenimi etiketami – št. 2, 5, 6, in rokopisnim pripisom: »Okamljina iz Krajnske gore, dobil S. Rabič leta 1850«. Prva dva fosila (št. 2 in 5) sta shranjena v zbirkah Prirodoslovnega muzeja Slovenije, medtem ko je bil tretji primerek (št. 6) odkrit v šolski 20 Izvirno sicer navaja Rakouschizabach, toda predvidevamo, da se ime navezuje na zaselek Rakovnik oziroma na katero izmed grap južno od zaselka. Slika 12: Robičevi prvi fosili, ki jih je našel in zbral v okolici svoje rojstne Kranjske Gore (glej tudi zapise na etiketah), ter primerek z ostankom durofagnega zobovja iz najdišča v Nemčiji (desno spodaj). Primerke hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (inv. št. SR 264, 265, 266). Foto: Matija Križnar Figure 12: Robič's first fossils, which he found and collected near his native Kranjska Gora (see also notes on the labels), and a specimen with the remains of a durophagous fish dentition from a site in Germany (below right). The specimens are held in the Slovenian Museum of Natural History (Inv. No. SR 264, 265, 266). Photo: Matija Križnar 15 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History zbirki Gimnazije Jurija Vege v Idriji21 (slika 13). Predvidevamo, da je ta primerek šoli podaril Prirodoslovni muzeja Slovenije skupaj z nekaterimi primerki fosilov in drugih naravoslovnih eksponatov22. Naslednje dokumentirane Robičeve donacije fosilov so bile pridobljene med januarjem 1856 in oktobrom 1858. Kot je zapisal Karel Dežman, so: »Od častitega gospoda župnijskega sodelavca Simona Robiča: Zobje morskih psov iz okolice Moravč. - Krogla roženča z odtisom pektinita iz Metlike na Dolenjskem. - Roženec z majhnimi, ovalnimi, ostro definiranimi robovi, zaradi katerih je bila površina preloma videti, kot da je prekrita z jajčeci žuželk, …« (Deschman 1858: 147-148). Iz zapisa razberemo, da je Robič pri Moravčah odkril fosilne zobe morskih psov, pri Metliki pa odtis školjke v rožencu. Opis tretjega primerka je nekoliko nenavaden, a ker je ohranjen v muzejski zbirki, smo prepoznali, da je opisoval kos roženca, v katerem se je ohranilo zobovje ribe (slika 12, primerek desno spodaj), verjetno durofagno zobovje piknodontne ribe (red Py- cnodontiformes). Niti zapis v časopisu niti kot tudi priložena etiketa ne podajata natančnega najdišča, predvidevamo pa, da izhaja iz Nemčije. Svoje poznavanje geologije je Robič delno povzel tudi v naravoslovnem prispevku Krajepis borovniške okolice v prirodoslovnem oziru (Robič, 1869: 67). Čeprav v prispevku ne opisuje fosilov, pa navede nekaj geoloških izrazov oziroma opisov, kar kaže na njegovo poglobljeno poznavanje takratne geološke terminologije. V enem izmed odstavkov zapiše: »To pogorje je sestavljeno doli do srede iz triasnega apnenca, podnožje Trebevnika in Planine od Pakega do velicega zidanega mostu pa iz Verfenških skladov23« (Robič 1869: 68). 21 Omenjeni primerek je bil odkrit leta 2023 ob priložnostnem obisku in pregledu naravoslovnih (tudi geološke) zbirk v Idriji. 22 Natančen čas podaritve in odgovorna oseba za predajo nista znana. Predvidevamo, da se je to zgodilo v sedemdesetih ali osemdesetih letih 20. stoletja med preurejanjem prostorov Narodnega in Prirodoslovnega muzeja Slovenije. 23 Poimenovanje se navezuje na t. i. werfenske plasti / werfensko formacijo (spodnjetriasne plasti). Slika 13: Primerek Robičevega fosila (spodnjetriasne starosti), ki smo ga po naključju odkrili v naravoslovni (geološki) zbirki Gimnazije Jurija Vege v Idriji. Primerek je bil verjetno podarjen (neznano kdaj) prav iz zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Foto: Matija Križnar Figure 13: A fossil (from Lower Triassic beds), collected by Robič, which we found by chance in the natural history (geology) collection of the Grammar School Jurij Vega in Idrija. The specimen was probably donated (date unknown) from the fossil collections of the Slovenian Museum of Natural History. Photo: Matija Križnar 16 SCOPOLIA No 109 – 2025 Omenja rudne pojave rjavega železovca na Kopitovem griču in lehnjaka (»lahki kamen«, nemško Tufstein) v potokih. Ko je bil Simon Robič že kaplan v Šenčurju (od oktobra 1869) je Deželnemu muzeju za Kranjsko podaril primerke fosilov, ki jih je našel v okolici Borovnice, svojem nekdanjem službenem okolišu (Laibacher Zeitung 1870; Križnar 2013). Časopisni zapis pravi: »Nedoločljivi petrefakti iz »Gutensteinerkalk«24 iz okolice Borovnice.« V naslednjih letih Simon Robič ni več poročal ne o zbiranju fosilov ne o geoloških zanimivostih. Mokriška jama in jamski medved S službeno selitvijo na Šenturško Goro je Robič dobil dobro izhodišče za svoje naravoslovne (predvsem botanične, entomološke in paleontološke) pohode v okoliške Kamniško-Savinjske Alpe, Karavanke in Tunjiško gričevje. Leta 1877 je prvič obiskal znamenito Mokriško jamo, o čemer je objavil daljši opis poti (Robič 1877a). O Robičevem obisku jame in najdbah kosti jamskih medvedov je prvi poročal časopis Slovenski narod v zapisu: »(Najdba.) Župnik S. Robič je našel v mokriškej jami dve dobro ohranjeni črepinji jamskega medveda in divjega prašiča.« (Slovenski narod, 1877). Simon Robič sam pa v opisu jame in iskanja kosti jamskih medvedov zapiše25: »Po notranjih tleh, zlasti pri stenah leve jame, je obilno kosti predpotopnega medveda (ursus spelaeus); še več pa, pravijo, je zasutih v kotu desne jame. … sledimo za kostmi in kmalu jih najdemo v dveh kotih prav obilno, med njimi črepinjo predpotopnega medveda in pa glavo divjega peršiča (Sus scrofa ferus), še prav dobro ohranjeno. Posebno velika je, dolga 4 decimetre, široka 2 decimetra in 4 sentimetre, visoka pa 1 decimeter in 6 sacentimetrov. Zob kočnjak je dolg 4 santimetre in 5 mm, širok pa 2 sant imetra.« (Robič 1877a). 24 Tukaj je starost fosila že natančneje opredeljena kot srednjetriasna (kamenina pa kot srednjetriasni apnenec). 25 Podajamo dobesedni prepis besedila. Slika 14: Lobanja jamskega medveda (Ursus spelaeus s. l.) iz Mokriške jame, kjer jo je odkril Simon Robič. Dimenzijsko se ujema z Robičevimi navedbami iz njegovega sestavka ob obisku omenjene jame leta 1877. Na lobanji je tudi zapis »Si Robič«. Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (inv. št. SR 267). Foto: Matija Križnar Figure 14: The skull of a cave bear (Ursus spelaeus s. l.) from Mokriška jama (cave), where discovered by Simon Robič. Its dimensions correspond to those described by Robič in his article about his visit to the cave in 1877. The skull also bears the inscription "Si Robič". The specimen is held in the Slovenian Museum of Natural History (Inv. No. SR 267). Photo: Matija Križnar 17 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Robičev opis lobanje divjega prašiča je nekoliko nenavaden, saj dejansko opisuje manjšo lobanjo jamskega medveda (slika 14), ne pa divjega prašiča. Ta ostanek lobanje je še vedno shranjen v zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Pred tem je Robič omenjeno lobanjo »divjega prašiča« očitno poslal v ljubljanski muzej kustosu Karlu Dežmanu (Božič 2011; Križnar 2021: 53; Križnar 2024c), ki je želel videti Robičeve najdbe iz Mokriške jame (slika 15). V pismu Robič Dežmanu na kratko zapiše: »Tu Vam pošiljam zaželeno lobanjo predpotopnega divjega prašiča na ogled in prosim, da mi jo boste, ker imam le to edino, o kaki priložnosti zopet nazaj poslali.« (Arhiv NMS 1877: 86). Na pismu je Dežman pripisal, da je to zagotovo lobanja jamskega medveda in da so jo vrnili pošiljatelju: »Der Schädel war ein Hölenbärenschädel (Ursus spelaeus) u. wurde an den Einsender retourniert.« (Božič 2011). Slika 15: Pismo Simona Robiča, poslano v Deželni muzej za Kranjsko (levo), kjer omenja lobanjo divje svinje. Na pismu je nato Karl Dežman napisal, da je to lobanja jamskega medveda. Simon Robič je opisal tudi svoj prvi obisk Mokriške jame, kjer omeni odkritje kosti jamskih medvedov. Viri: Arhiv NMS 1877 in Robič 1877a). Foto: Matija Križnar Figure 15: Simon Robič's letter to the Provincial Museum of Carniola (left), in which he refers to the skull of a wild boar. On the top of the letter Karl Dežman wrote that it was actually the skull of a cave bear. Simon Robič also describes his first visit to the Mokriška jama, from which he reports on the discovery of a cave bear bones. Sources: NMS archive 1877 and Robič1877a). Photo: Matija Križnar 18 SCOPOLIA No 109 – 2025 Mokriško jamo je Robič obiskal vsaj dvakrat, saj kot sam omenja, je v jamo odšel že en teden po prvem obisku (Robič 1877a: 276). Navedbi, da je Simon Robič prvi odkril Mokriško jamo in za muzej sestavil skelet jamskega medveda (Piskernik 1960), nista pravilni. Poleti leta 1837 je v Mokriški jami zbiral kosti jamskega medveda kaplan Johann Pezhar (slovensko verjetno Janez Pečar) iz Idrije, jeseni istega leta pa je nato v njej izkopaval še muzejski kustos Henrik Freyer (Križnar 2024c). M ed Storžičem in Tunjiškim gričevjem Poleti leta 1878 je Robič opisal svojo pot in raziskovanje Storžiča (Robič 1878). Tudi tukaj je priobčil terminološko natančnejši opis geološke zgradbe te gore: »V geologičnem obziru je Storžič v obče zgornje triasne tvorbe, obstoječ zlasti od srede proti vrhu iz neskladastega svitlo sivega Halinskega ali Hallstadtskega apnenca26; na severni strani se pa nahaja v podnožji tudi zdolna trias obstoječa iz Guttenbergskega27 apnenca in Werfenskih skladov.« (Robič 1878: 210) Iz opisa lahko razberemo, da je Robič svoje znanje in geološko-stratigrafsko terminologi- jo črpal iz Schödlerjevega28 slovenskega prevoda učbenika Mineralogija in geognozija29 (Schödler, 1871: 119-121), v kateri je predstavljena splošna geološka zgradba Alp in upora- bljena slovenska geološka terminologija30. S posameznimi geološkimi opisi je Robič nadaljeval tudi v letu 1880, ko je opisal »Pšateško goro«31 nad vasjo Pšata in njeno okolico (Robič 1880a: 165-166). Poleti 1880 pa je opisal izlet na Grintovec iz doline Kokre mimo Suhadolnika (Robič 1880b: 241), kjer omenja tudi kamnine vulkanskega izvora, kot so zeleni porfir in diabaz32 (Robič 1880b: 242). Poleti 1880 je Simon Robič zbiral fosile tudi v okolici Kamnika, predvsem pa v Tunjiškem gričevju. Predvidevamo, da je povod za iskanje fosilov dobil v kratki notici Terciarna zgradba okolice Kamnika na Kranjskem izpod peresa Theodorja Fuchsa (1842–1925)(Fuchs 1875). Tega leta je med poletnimi počitnicami pričakoval tudi obisk graškega paleontologa Rudolfa Hoernesa (1850–1912), s katerim naj bi si skupaj ogledala okolico, hkrati pa naj bi mu Hoernes pomagal določiti tudi nekatere nabrane fosile33 (Kos 1925: 73). Robič v enem izmed pisem34 omeni pričakovani obisk in tudi zapiše: »Te šolske počitnice pričakujem le sem dr. Hörnesa, profesorja na univerzi v Gradcu, ki pride ogledovat našo znaminivo okolico in moje po nji nabrane okamljine, katere mi bo potem tudi determiniral. Nabral sem jih uže toliko, da so njih polna vse okna. Mize in omare tako, ča zarad njih zdaj še zimska okna ne morem in ne smem odstraniti.« (AS 1014 Zapuščina Josefa Stussinerja, Robičevo pismo Stussinerju, 15. 7. 1880). 26 Gre za starejše nazive zgornjetriasnih apnencev/formacij. Poimenovanje halinski apnenec se ne uporablja več, medtem ko se hallstattski apnenec navezuje na debelejše zaporedje apnencev v Severnih apneniških Alpah. (Pavšič 2006: 100) 27 Pravilno je guttensteinski apnenec, ki predstavlja temen anizijski apnenec in dolomit. (Pavšič 2006: 99) 28 Friedrich Karl Ludwig Schödler (ali Schoedler) (1813–1885) je bil nemški pedagog in kemik, ki je napisal več učbenikov. 29 Prevod je pripravil Janez Zajec (1842–1872), slovenski naravoslovec, gimnazijski profesor in prevajalec. 30 Na kratko predstavljena stratigrafija (litostratigrafska) in paleontološka vsebina triasnih plasti Alp. 31 Imena na današnjih topografskih kartah ni več, verjetno gre za Grajski hrib (770 n. m. v.), kar se ujema z Robičevo višino 2400 čevljev. 32 Te kamnine danes uvrščajo med keratofir in keratofirski tuf (Mioč 1983). 33 Iz Robičevih pisem ni popolnoma jasno, ali je bil obisk Hoernesa res realiziran. 34 Pisma iz korespondence z Josefom Stussinerjem hrani Arhiv Republike Slovenije, oznaka: SI AS 1014; Zapuščina Josefa Stussinerja, Korespondenca s S. Robičem (ustno sporočilo Špela Pungaršek). 19 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Paleontolog Rudolf Hoernes si je od Robiča izposodil tudi zbirko fosilov ter jih preučeval v Gradcu, saj Robič v enem izmed pisem zapiše: »Okamljin še zdaj nisem dobil iz Graca. Gosp. Hörnes mi samo sporoča, da so nekatere med njimi jako zanimive.«35 (Arhiv AS 1014 Zapuščina josefa stussinerja, Robičevo pismo Stussinerju, brez datuma). Naslednje leto Simon Robič prvič piše o miocenskih plasteh Tunjiškega gričevja, še posebej o sarmatijskih plasteh: »Geologi, ki so preiskavali našo lepo domovino, trdijo, da v neogeni terciarni tvorbi tako zvane »sarmatijske ali Ceritijške vrste« (sarmatische oder Cerithienstufe) ni najti na Kranjskem; in vendar je tako blizo Kamnika, namreč pri Tunjicah, potem v okolici Vrhovja in Viševce in gotovo še ob Stranjah in Komendi« (Robič 1881a: 405). Leta 1881 je Robič v Novicah objavil krajši sestavek o novih vrstah polžev, vmes pa opisal tudi nova odkritja fosilov med Šenturško Goro in Sidražem (Robič 1881b: 222). Robič je določitve fosilov, ki jih je našel v Tunjiškem gričevju, dobil v obliki daljšega preglednega članka, ki ga je napisal graški paleontolog in geolog Vinzenz Hilber (1853–1931). Slednji je Robiča obiskal med počitnicami leta 1882 (Kos 1925: 73). Hilber je v uvodu članka zapisal: »Profesor R. Hoernes je bil tako prijazen, da mi je izročil zbirko fosilov v obdelavo, ki jo je g. župnik S. Robič iz Šenturske Gore, pošta Cerklje pri Kamniku, zbral in poslal z zahtevo po določitvi.« (Hilber 1881: 473). Kot je razvidno iz Hilbertovega članka, je Robič zbirko opremil zelo natančno s popisi posameznih najdišč36 in njihovo paleontološko vsebino. O Hilberovem članku je Robič v enem izmed pisem zapisal: »Ali ni to poklon zame?« (Kos 1925: 73). V začetku leta 1882 je v časniku Novice (Robič 1882) objavil podoben pregled najdišč, kot jih je objavil Hilber. Tridelni prispevek je naslovil Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v vznožji Šenturske gore v geologičnem in paleontologičnem obziru. Med omenjenimi fosili zagotovo zbujajo pozornost trije. Prvega navaja kot fosilni zob morskega psa in ga glede na Robičev opis lahko pripišemo vrsti Otodus megalodon37, saj zapiše: »Nekoliko niže staknil sem v rujavem peščencu jako lepi, skoraj 2 d/m dolgi zob »morskega požeruha« (Haifisch-Zahn)« (Robič 1882: 27). V zadnjem delu prispevka Robič omenja še dva fosila: fosilno rakovico Tasadia carniolica in večjega fosilnega polža Pleurotomaria carniolica38 (Žalohar et al. 2010). Za rakovico je Robič zapisal: »Tretja okamnina je mal rak, podoben rakulji »Cancer brachychelus«. Dobil sem jih šest v rujavem peščencu poleg pota od Tunjic do Kamnika. Dva imata še sprednji nogi se škarjami« (Robič 1882: 36). Prav ti prvi zbrani primerki miocen- skih rakovic so prišli v roke tudi dunajskemu paleontologu Alexandru Bittnerju (1850–1902) prek že omenjenega Vinzenza Hilberja (Bittner 1884a: 15) (slika 16). Bittner je ob prejetju primerkov rakovic zapisal:»Od župnika patra S. Robiča iz Šenturske Gore pri Kamniku na Kranjskem sem dobil štiri primerke dokaj dobro ohranjenih rakovic, ki jo je ta vneti zbiralec našel v nahajališčih med Tunjicami in Kamnikom, ter najverjetneje pripadajo miocenu.« (Bittner 1884a: 27). Na osnovi Robičevih primerkov je nato opisal novo vrsto Cancer carniolicus39 (danes Tasadia carniolica)40. 35 Iz zapisa žal ni popolnoma jasen obseg izposojene zbirke, predvidevamo pa, da je vsebovala vsaj glavne primerke iz Tunjiškega gričevja. 36 Hilber (1881) navaja enajst nahajališč, vsa so v Tunjiškem gričevju. 37 Na to vrsto kaže dimenzija primerka. 38 Oba fosilna ostanka navaja tudi že Hilber (1881: 477) kot: Krebs-Reste (najdišče Weg Tunjice-Stein) in Turbo sp. (najdišče Graben bei Tunjice). Za zadnjega zapiše, da ima kameno jedro spodaj premer okoli 12 cm. 39 Holotip vrste Tasadia carniolica velja za izgubljenega. V paleontološki zbirki avstrijskega Geološkega zavoda na Dunaju sta ohranjena lektotip in paralektotip (glej Hyžny & Zorn 2016: 135). 40 Slovensko so vrsto poimenovali - kranjska rakovica. . 20 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 16: Lektotip miocenske rakovice Tasadia carniolica (sinonim za Cancer carniolicus), ki ga hrani avstrijski geološki zavod na Dunaju. Foto: Rok Gašparič Figure 16: Lectotype of the Miocene crab Tasadia carniolica (synonym of Cancer carniolicus) in the collection of the Austrian Geological Survey, Vienna. Photo: Rok Gašparič Slika 17: Izvirna etiketa, priložena primerku miocenskega morskega ježka (inv. št. SR 144) z ročnim zapisom in pojasnilom paleontologa Aleksandra Bittnerja. Foto: Matija Križnar Figure 17: The original label attached to the Miocene urchin specimen (Inv. No. SR 144), with a handwritten note and explanation by the Austrian palaeontologist Alexander Bittner. Photo: Matija Križnar 21 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History V Robičevi zbirki Prirodoslovnega muzeja Slovenije smo našli tudi primerek miocenskega morskega ježka s priloženo etiketo (inv. št. SR 10, glej tabelo v nadaljevanju)41. Na zadnji strani etikete (slika 17) je rokopis Alexandra Bittnerja, ki omenja, da je podobno vrsto morskega ježka našel tudi med Trbovljami in Hrastnikom, pri tem pa se sklicuje na svojo obsežno ge- ološko-paleontološko raziskavo zasavskih terciarnih plasti (Bittner 1884b). Ni popolnoma jasno, ali je Bittner sam obiskal Robiča, ali pa mu je Robič primerek poslal. Druga izjemna najdba, ki jo omenja Simon Robič, je veliko kameno jedro polža, o katerem je zapisal: »Konečno naj omenim še troje drugih okamnin, katerih eno sem sam, dvojih sem pa od dveh možakov dobil. Ena teh je zali »Turbo sp.«, ki ima na svojih štirih zavojih zelo odkrhnjen, vendar je še 1 decim. in 3 cm širok in 7 cm visok. Našel ga je nekdo v tunjiški okolici, od katerega sem ga kupil z litrom dobrega dolenca« (Robič 1882: 36). Na omenjeni primerek velikega fosilnega polža se je šele desetletje po Robičevi smrti ponovno spomnil Vinzenz Hilber, ki ga je tudi opisal kot vrsto Pleurotomaria carniolica (Hilber 1908; Cimerman 1984). Zanimivo je , da je opis vrste42 omenjenega fosilnega polža nato objavil tudi v muzejskem časniku Carniola (H ilber 1909: 21) (slika 18). Še vedno ni popolnoma jasno, kje natančno je bil fosilni polž odkrit, a strokovnjaki predvidevajo, da 41 Celotni zapis v bazi Galis: PMSL-Fosili-SR-000144. 42 Objavljena je bila tudi popolnoma ista risba z vrsto Pleurotomaria carniolica. Slika 18: Izvirna tabla s prikazom hišice polža Pleurotomaria carniolica, ki je bila objavljena in predstavljena v muzejski reviji Carniola. Povzeto po Hilber 1909. Figure 18: The original plate showing the fossil gastropod Pleurotomaria carniolica, published and presented in the museum’s journal Carniola. Adapted from Hilber 1909. 22 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 19: Pismo deželnega glavarja Kranjske Otona Detele muzejskemu vodstvu o neurejenosti zbirk konhilij, ki sta si jih ogledala Simon Robič in Spiridon Brusina. Vir: Arhiv NMS 1893a. Figure 19: The letter from the Governor of Carniola Oton Detela to the Museum's management about the disorder in the conch shell collections, which were examined by Simon Robič and Spiridon Brusina. Source: NMS archive1893a. verjetno izhaja iz potoka Dobler nedaleč od Šenturške Gore in je lahko celo oligocenske starosti (Žalohar et al. 2010: 22). Eden izmed znanih naravoslovcev, ki je Simonu Robiču pomagal pri določanju nekaterih fosilov, je bil tudi hrvaški paleontolog in zoolog Spiridon Brusina43 (1845–1908) (slika 19). Kdaj in kako sta Robič in Brusina sodelovala, ni znano, toda iz arhivskih dokumentov je razvidno, da sta sredi oktobra 1893 skupaj obiskala in si ogledala zbirke v Deželnem muzeju za Kranjsko Rudolfinumu in podala nekaj pritožb glede ureditve zbirk konhilij (Arhiv NMS 1893/64; Križnar 2021: 68). O novih najdbah Robičevih fosilov in njihovi temeljiti stratigrafski razvrstitvi je poleti 1883 pisal Vinzenz Hilber, hkrati pa z objavo odgovoril Theodorju Fuchsu (Hilber 1883: 175). 43 Spiridon Brusina je imel tudi kontakte s takratnim Deželnim muzejem za Kranjsko Rudolfinumom (Križnar 2021: 68). 23 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Poleti 1884 se je Simon Robič srečal tudi z geologom Friedrichom Tellerjem (1852–1913)44 (Kos 1925: 82). Teller je bil takrat poleg geološkega kartiranja Julijskih Alp in Karavank zadolžen tudi za Kamniško-Savinjske Alpe45. Tako ga je pot zanesla v okolico Kamnika in Tunjiško gričevje. O svojem terenskem delu in opažanjih je napisal kratko notico o terciarnih plasteh pri Kamniku, kjer med drugim zapisal: »Fosilne najdbe, ki jih je župnik S. Robič poslal iz Šenturske Gore, so bile pozneje večkrat podrobneje osvetljene. Do danes nimamo skoraj nobenih podatkov o stratigrafskih in tektonskih razmerah tega terciarnega območja. … Serija ekskurzij, ki sem jih občasno opravil med letošnjim terenskim delom v Kamniško-Savinjskih Alpah v mlajše terciarnih plasteh, mi je omogočila, da zdaj podam nekaj pripomb k temu.« (Teller 1884: 313) Časnik Slovenski narod (Slov. narod 1885) je leto kasneje objavil kratko novico, da je Robič postal dopisni član Cesarsko-kraljevega geološkega inštituta na Dunaju: »(Gospod Simon Robič), administrator na Šent Urški gori pri Cerkljah, poznat kot jako marljiv naravoslovec, imenovan je dopisujočim članom c. kr. Geološkega državnega zavoda na Dunaji.«46 Na izjemno pestro in bogato Robičevo paleontološko raziskovanje niso pozabili niti današnji paleontologi in zbiralci. Leta 2008 je bil v sarmatijskih plasteh, ki jih je v Tunjicah med prvimi raziskoval in potrdil prav Robič, najden ostanek kačjega pastirja, katerega krila so se ohranila 44 Friedrich Teller je bil eden najboljših poznavalcev geološke zgradbe Kranjske in njene paleontološke dediščine (Rakovec 1980). 45 Kartiral je za geološko karto list Železna Kapla-Kokra v merilu 1: 75.000, (Teller 1898). Karta je zajela tudi severni del Tunjiškega gričevja. 46 Kljub preverjanju v letnih poročilih Cesarsko-kraljevega državnega geološkega zavoda z Dunaja (nekoč Kaiserlich-königliche Geologische Reichsanstalt), nam ni uspelo pridobiti izvirnega zapisa o tej notici. Slika 20: Pred desetletji opisani miocenski kačji pastir Sloveniatrum robici je bil posvečen Simonu Robiču. Primerek hrani Prirodoslovni muzej Slovenije (Paleontološka zbirka Hitij-Žalohar). Foto: Jure Žalohar Figure 20: The Miocene dragonfly Sloveniatrum robici, described decades ago, was dedicated to Simon Robič. The specimen is held at the Slovenian Museum of Natural History (part of the Palaeontological Collection Hitij- Žalohar). Photo: Jure Žalohar 24 SCOPOLIA No 109 – 2025 v kosu mehkega glinavca. Strokovnjaki so prepoznali, da gre pri odkritju za nov rod in ga po- imenovali po Sloveniji, vrsto pa posvetili prav Simonu Robiču. Tako je prvi in trenutno edini slovenski fosilni kačji pastir imenovan Sloveniatrum robici. (Zessin et al., 2008) (slika 20). Robičeve šolske in muzejske zbirke fosilov Predvsem v Tunjiškem gričevju je Robič zbral veliko število primerkov fosilov, saj je lahko oblikoval in uredil vrsto manjših (šolskih in muzejskih) paleontoloških zbirk. Med njimi sta na Slovenskem znani in ohranjeni samo dve: prva je del Seidlove geološke zbirke v gimnaziji Novo Mesto (Mikuž et al. 1998; Vidrih & Mikuž 2006: 504) (Slika 21), druga pa je del pale- Slika 21: Manjša paleontološka zbirka, ki jo je zbral Simon Robič in je danes shranjena v Gimnaziji Novo mesto. Izvirna Robičeva etiketa z zapisom o rakovici Tasadia carniolica, kjer zasledimo, da je primerek našel že leta 1881. Foto: Vasja Mikuž Figure 21: A small palaeontological collection created by Simon Robič and now kept at the Novo mesto Grammar School. Robič's original label with a note about the crab Tasadia carniolica, where we can read that he found the specimen as early as 1881. Photo: Vasja Mikuž 25 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History ontoloških zbirk Prirodoslovnega muzeja Slovenije (predstavljena v tej publikaciji, glej na- daljevanje). V različnih šolskih in muzejskih (letnih) poročili smo našli še tri Robičeve zbirke fosilov, ki so predstavljene v naslednji tabeli. Tabela 1: Paleontološke zbirke Simona Robiča, ki jih je prodal ali podaril. Table 1: Palaeontological collections sold or donated by Simon Robič. Leto pridobitve Ustanova, ki je zbirko pridobila Vsebina zbirke Reference/viri Opombe 1882 Klasična gimnazija Ljubljana (Obergymnasium zu Laibach) Zbirka različnih fosilov Smolej 1882: 52 Vrhovnik 1902: 296; Mlinar 2008: 84 Predvideno odkupljena in potem podarjena prek šolskega sveta gimnazije 1887 K.K. Naturhistorischen Hofmuseums 47 Miocenski fosili iz okolice Kamnika Hauer 1887: 52 Zbirka je bila pridobljena z izmenjavo 1888-1889 Naturmuseum Senckenberg48 Zbirka miocenskih mehkužcev iz okolice Kamnika Berichte 1889: 37 Zbirka je bila odkupljena Obstoječe zbirke (v Sloveniji) 1889-1897 Gimnazija Novo Mesto Miocenski fosili Tunjiškega gričevja49 Mikuž et al. 1998; Vidrih & Mikuž 2006: 504 Robičeva zbirka (manjša škatla s fosili) je vključena v geološko zbirko Ferdinanda Seidla 189350 Prirodoslovni muzej Slovenije (v času prejema Deželni muzej za Kranjsko Rudolfinum) Glej to publikacijo Glej to publikacijo Robičeva paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Pobude in odkup Robičeve zbirke51 (fosilov) Več kot štiri desetletja je Simon Robič zbiral in preučeval različne rastline, živali in fosile ter ustvaril tudi veliko naravoslovno zbirko. Decembra leta 1882 je svojemu prijatelju in dopisniku Jožefu Stussinerju napisal: »Svojo zbirko okamnin bi najprej privoščil našemu deželnemu muzeju, ako mi bodo zanjo hoteli kaj dati.« (Mlinar 2008: 85). Želja oziroma pobuda za odkup celotne naravoslovne zbirke Simona Robiča52 je bila izražena že leta 1886 s strani naravoslovca in profesorja Josipa Hubada (1850–1906) takratnemu Kran- jskemu deželnemu zboru (Mlinar 2008: 85). O Hubadovi pobudi je najprej razpravljal finančni odsek, ki se je izrekel za nekompetentne glede vrednosti zbirke ter odločitev prepustil deželnemu odboru. Po tem sta bili pobuda in razprava o odkupu Robičeve zbirke potisnjeni v ozadje. Šele v sredini marca leta 1892 je ponovno vzniknila ideja in prišla pred poslance deželnega zbora. Prav poslanec Ivan Hribar53 (1851–1941) je v poročilu finančnega odseka napisal: »Jaz sam sem imel priliko prepričati se, kakošna je zbirka, katero ponuja gospod Simon Robič visokej zbornici v nakup za deželni muzej. »(Stenog. Zapisnik 1892) 47 Na Dunaju (Avstrija). 48 Danes Senckenberg Naturmuseum Frankfurt (Nemčija). 49 Natančen seznam in prepise izvirnih Robičevih etiket so objavili Mikuž et al. (1998: 144–147) 50 Zbirka je bila odkupljena. 51 V odkup leta 1893 so bile poleg paleontološko-geološke zbirke zajete tudi druge naravoslovne zbirke Simona Robiča. 52 O celotnem procesu pobud in odločanja piše tudi časnik Laibacher Zeitung 1893. 53 Ivan Hribar je bil znan politik in tudi župan Ljubljane. 26 SCOPOLIA No 109 – 2025 Deželni odbor je za ocenitev celotne zbirke, vključno z zbirko fosilov, najel dva strokovn- jaka: prej omenjenega Josipa Hubada ter naravoslovca in profesorja Wilhelma Vossa (1849– 1895). Njuni vrednotenji in predlogi so se razlikovali, saj je Voss predlagal zgolj odkup zbirke fosilov (okamnin), hroščev in ravnokrilcev ter herbarija (zbirko rastlin) v skupni vrednosti 764 goldinarjev. Hubad pa je celotno zbirko ocenil na vrednost 2777 goldinarjev. Nesoglas- je o ceni je deželni odbor uskladil ob pomoči Viktorja Dolenca54 (1870–1914), ki je pritrdil Hubadovi oceni. Deželni zbor je nato izbral srednjo vrednost in potrdil odkup zbirke po ceni 1500 goldinarjev (Poročilo 1893: 196; Mlinar 2008: 86). Robič je s tem odkupom dobil tudi nalogo, da čimprej preda svojo zbirko muzeju (slika 22). O tem priča tudi dopis deželnega odbora, datiranega 15. maj 1893 (pod številko 4545) (Vrhovnik 1902: 296). V njem so pripisali: »Naroča se mu hkrati, naj vse potrebno pripravi, da se njegova zbirka prepelje v muzej; če želi, prišel bode na Šentursko goro preparator deželnega muzeja Schulz55, da mu pomaga zbirko spraviti v zaboje: naznani naj samo, kateri čas mu zato najbolj ustreza. »(Vrhovnik 1902: 296). 54 Poznan bolj kot Viktor Dolenz, sicer rojen v Kranju, toda služboval je kot profesor na Dunaju in v drugih avstrijskih mestih. 55 Ferdinand Schulz (1849–1936) je bil muzejski preparator in naravoslovec, kasneje pa je opravljal tudi arheološka izkopavanja (Križnar 2021: 75). Slika 22: Pismo vodstvu Deželnega muzeja za Kranjsko Rudolfinumu, naj čimprej uredi prevzem kupljenih Robičevih zbirk, vključno z zbirko fosilov. Vir: Arhiv NMS, 1893b. Foto: Matija Križnar Figure 22: A letter to the management of the Provincial Museum for Carniola Rudolfinum with an order to arrange as soon as possible the acquisition of the purchased Robič’s collections, including the fossil collection. Source: NMS Archive, 1893b. Photo: Matija Križnar 27 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Simon Robič je celotno zbirko predal Deželnemu muzeju za Kranjsko Rudolfinumu v začetku oktobra 1893 (Poročila 1893: 192; Slovenski Narod 1893). Vsebina in preučevanje zbirke fosilov Vsebina paleontološko-geološke zbirke je ob predaji obsegala: 309 primerkov fosilov56, od teh 143 iz tujih najdišč (zunaj Kranjske) in 166 primerkov iz kranjskih najdišč, največ iz Tunjiš- kega gričevja oziroma okolice Kamnika (Poročilo 1893: 196; Müllner 1894: 22–23). Poleg je bilo zajetih tudi nekaj kosti »medveda brlogarja« (Poročilo 1893: 196), kar se verjetno nanaša tudi na lobanjo jamskega medveda in nekaj zob, omenjenih v zbirki57 (Laibacher Zeitung 1893). Prvi je Robičevo paleontološko zbirko popisal muzejski naravoslovec Gvidon Sajovic (1883–1920) v letu 1908 (Sajovic 1909a: 17; Sajovic 1909b: 24-29). V muzejskem poročilu o stanju muzejskih paleontoloških in mineraloških zbirk je zapisal: »Zbirko petrefaktov zbrano s strani S. Robiča, ki vsebuje 280 vrst v 1935 primerkih; med njimi je 153 domorodnih vrst58 v 1007 primerkih, med katerimi je posebno dragocena Pleu- rotomaria carniolica Hilber (št. 38). Primerek v lokalnem državnem muzeju je izvirnik59.« (Sajovic 1909a: 17) Bolj natančno pa Gvidon Sajovic Robičevo zbirko predstavi v članku z naslovom Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen (v prevodu Prispevek k zgodovini Kamniških Alp) (Sajovic 56 Naštete so zgolj posamezne škatlice ali škatle s fosili, ki pa so lahko vsebovale tudi večje število primerkov. 57 Kostni ostanki jamskih medvedov, ki jih je Simon Robič našel in izkopal v Mokriški jami (glej tudi Robič 1877a in Križnar 2024c). 58 Vrste s kranjskih nahajališč, večinoma iz okolice Kamnika in Tunjic. 59 Govori o holotipu vrste. Predstavljena v isti publikaciji (glej Hilber 1908). Slika 23: Table fosilov iz Robičeve zbirke, kot jih je prikazal in objavil paleontolog Ivan Rakovec. Povzeto po Rakovec 1932. Figure 23: Tables (plates) of fossils from Robič's collection as shown and published by paleontologist Ivan Rakovec. Adapted from Rakovec 1932. 28 SCOPOLIA No 109 – 2025 1909b: 24). V prispevku je Sajovic popisal celotno zbirko fosilov, ki jih je Simon Robič nabral v Tunjiškem gričevju. Natančno je prepisal vse zapise na priloženih etiketah: določitve fosilov in predvsem najdišča. Na koncu je postavil v ospredje tudi ostanke fosilnih vretenčarjev, kot so zobje morskih psov in odtisi rib v skrilavem glinavcu60. Prav tako je omenil tudi ostanke jamskega medveda iz Mokriške jame in nekoliko nespretno zapisal, da celoten skelet iz te jame hrani Deželni muzej za Kranjsko Rudolfinum61. V tem času je Sajovic izdelal tudi posebno inventarno knjigo Robičeve zbirke fosilov, ki je ohranjena še danes (glej Prilogo 1). Kot napiše na kocu knjige, je inventarizacijo končal 1. 1. 1909. Na prazni strani inventarne knjige so se po Sajovičevem pregledu podpisali nekateri vladni svetniki in šolniki, med njimi prepoznamo podpis ravnatelja muzeja Josipa Mantuani- ja (1860–1933). V tridesetih letih 20. stoletja je muzejsko zbirko fosilov Simona Robiča raziskal in nekatere primerke na novo determiniral paleontolog in geolog Ivan Rakovec (Rakovec 1932) (slika 23). V paleontološkem članku z naslovom O miocenski favni Kamniških Predalp (izvirno Zur Miozänfauna der Steiner Voralpen) je iz Robičeve zbirke opisal predvsem badenijske in sar- 60 Teh ostankov v zbirki ni več. 61 Verjetno iz tega podatka izhajajo napačne navedbe v kasnejši literaturi, da je celotni skelet jamskega medveda iz Mokriške jame našel Simon Robič. Slika 24: Škatlice, v katerih so bili shranjeni primerki fosilov iz zbirke Simona Robiča. Večji del smo jih tudi ohranili. Foto: Matija Križnar Figure 24: Boxes in which fossil specimens from Simon Robič's collection were kept. We have managed to preserve most of them. Photo: Matija Križnar 29 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History matijske mehkužce ter miocensko rakovico Tasadia carniolica in izmeril štiri primerke njihovih oklepov (Rakovec 1932: 260–161). Pri mehkužcih je določil tudi nekaj tipskih primerkov (holotipov) novih vrst in podvrst oz. varietet, pri čemer pa ni navedel inventarnih številk iz zbirke, zgolj najdišča. Robičevo zbirko je med 16. in 18. januarjem 1967 preuredil tudi kustos Franc Cimerman (1933–2015), kar je zabeležil v izvirni inventarni knjigi. Cimerman je verjetno h knjigi dodal še list z »manjkajočimi eksponati Robičeve zbirke okamnin« (glej Priloga 1). Slika 25: Pogled na sedaj urejeno paleontološko-geološko zbirko Simona Robiča, ki je shranjena v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Foto: Matija Križnar Figure 25: View of the organized Simon Robič’s palaeontological-geological collection held by the Slovenian Museum of Natural History. Photo: Matija Križnar 30 SCOPOLIA No 109 – 2025 Tabela 2: Seznam fosilov in nekaterih drugih geoloških primerkov v paleontološko-geološki zbirki Simona Robiča, ki jo hrani Prirodoslovni muzej Slovenije. Table 2: List of fossils and some other geological specimens in Simon Robič’s paleontological-geological collection, housed in the Slovenian Museum of Natural History. Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe Kranjska (slovenska) najdišča PMSL-Fosili- SR-000001 V jarku med Praprotnikom in Veliko pusto, poleg Viševce v plavkastem peščencu Cardium hians Cardium hians Brocchi, 1814 Miocen R.Z. št. 194/a; Cardium hians, Brocc.; V jarku med Prapotnikom in Veliko pusto so poleg Viševce v plavkastem peščenjaku.; Izdolbel S. Robič; l. 881. Na primerku je manjša etiketa z napisom: Cardium hians, Brocc. PMSL-Fosili- SR-000002 Dobliški jarek med Viševco in Sidražem Natica tigrina Paratectonatica tigrina Röding, 1798 Miocen Natica tigrina; R. Z. št. 99; V Dobliškem jarku med Viševco in Sidražem; Nabral: S. Robič; 880. Na drugi strani piše: Po Hilberjevih mislih Ampullaria sp. PMSL-Fosili- SR-000003 Ob lončarskem potu s Št. Urške gore v Komendo doli preko Dobrave Mytilus haidingeri Mytilus (Mytilus) haidingeri Hörnes, 1867 Miocen (eggen- burgij - badenij) R. Z. št. 239/b; Mytilus Haidingeri, M, Hörn; Pliocen?; Ob lončarskem podu z M. Urške gore v Komendo vrže globoko doli preko Dobravi; Dobil S. Robič; 13/3; 882. PMSL-Fosili- SR-000004 V jarku med Praprotnikom in Veliko pustoto v belo pisanem plavkastem peščencu Venus aglaurae Bivalvia gen. et sp. indet. Miocen R. Z. št. 213 Venus Aglaurae, M. Hörnes; V jarku med Praprotnikom in Veliko pustoto v belo pisanem plavkastem peščencu pobral S. Robič l. 881. PMSL-Fosili- SR-000005 V Dobliškem jarku in tudi poleg pota od.? Urške gore preko Viševce v rujavem peščencu Pholadomya pectina Bivalvia gen. et sp. indet. Miocen R. Z. št. 235; Pholadomya pectina, ta. Mes. V Dobliškem jarku in tudi poleg pota od.? Urške gore preko Viševci v rujavem peščencu. Izdovbel S. Robič l. 1881 PMSL-Fosili- SR-000006 Ob potu, po Kalečem vozijo ? V Kamniku za jezujčeno hišo pr Vrhovju Ostrea lamellosa Brocchi, 1814 Ostrea edulis Linnaeus, 1758 Miocen leg. 1881. PMSL-Fosili- SR-000007 Na njivi v komendiških Tunjicah Murex sublavatus Basterot, 1825 Ocinebrina sublavata Basterot, 1825 Miocen (sarmatij) R. Z. št. 116; Murex sublavatus, Bast.; Miocen, sarmatiške vrste; Na njivi v Komendiških Tunjicah nabr. S.Robič 880. PMSL-Fosili- SR-000008 V Dobliškem jarku Haifischzähne (zobje morskega psa) Cosmopolitodus hastalis Agassiz, 1843 Miocen R.Z. št. 19 Haifischzähne; v Dobliškem jarku. Opomba: 5 primerkov zob / dva večja primerka pripadata Cosmopolitodus hastalis PMSL-Fosili- SR-000010 V drugem grabnu proti zahodu od Viševce. Echinus (dux?) Schizechinus cf. hungaricus (Laube, 1869) Miocen R. Z. št. 10; Echinus dux? Laube; V drugem grabnu proti zahodu od Viševca v družbi z Panopae … (neberljivo); Cardiem ete; Pobral S. Robič; 2/4; 1887. PMSL-Fosili- SR-000011 V jarku poleg Viševce, med Praprotnikom in veliko Pustoto Arca noae Arca noae Linnaeus, 1758 Miocen R. Z. št. 168; Arca Noae; Lam; V jarku poleg Viševce, med Praportnikom in Veliko Pustoto. PMSL-Fosili- SR-000012 Med Viševico- Vrhovjem v Dobliškem jarku pri brvi čez Doblino Dentalium sp. Dentalium sp. Linnaeus, 1758 Miocen Dentalium sp.; R. Z. št. 143; Med Viševico- Vrhovjem v Dobliškem jarku pri brvi čez Doblino. Nabr.S. Robič, l. 882. 31 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 26: Miocenska školjka Cardium hians iz okolice Viševce (inv. št. SR 1). Foto: Matija Križnar Figure 26: Miocene bivalve Cardium hians from the vicinity of Viševca (Inv. No. SR 1). Photo: Matija Križnar Slika 27: Kamena jedra miocenskih polžev iz najdišča med Viševco in Sidražem (inv. št. SR 2). Foto: Matija Križnar Figure 27: Internal mold of Miocene gastropod from the site between Viševca and Sidraž (Inv. No. SR 2). Photo: Matija Križnar 32 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 28: Ostanka školjk Mytilus (Mytilus) haidingeri iz doline Dobliča (inv. št. SR 3). Foto: Matija Križnar Figure 28: Remains of bivalve Mytilus (Mytilus) haidingeri from the Doblič valley (Inv. No. SR 3). Photo: Matija Križnar Slika 29: Kamena jedra večjih miocenskih školjk (inv. št. SR 4). Foto: Matija Križnar Figure 29: Internal mold of larger Miocene bivalves (Inv. No. SR 4). Photo: Matija Križnar 33 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 30: Miocenski polž Ocinebrina sublavata iz komendskih Tunjic (inv. št. SR 7). Foto: Matija Križnar Figure 30: Miocene gastropod Ocinebrina sublavata from Tunjice (Inv. No. SR 7). Photo: Matija Križnar Slika 31: Miocenski zobje morskih psov, večja zoba (desno) pripadata vrsti Cosmopolitodus hastalis (inv. št. SR 8). Foto: Matija Križnar Figure 31: Shark teeth, with the larger teeth (right) belonging to the species Cosmopolitodus hastalis (Inv. No. SR 8). Photo: Matija Križnar 34 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 32: Korona morskega ježka Schizechinus cf. hungaricus iz okolice Viševce. (inv. št. SR 10). Foto: Matija Križnar Figure 32: Shell of the sea urchin Schizechinus cf. hungaricus from the vicinity of Viševca (Inv. No. SR 10). Photo: Matija Križnar Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000013 Dobliški jarek (med Vrhovjem in Viševco) Pectunculus cf. glycymeris Lam. Glycymeris sp. Miocen Pectunculus cf. Glycymeris Lam.; Dobliški jarek; R. Z. št. 173; Pobr. S. Robič. PMSL-Fosili- SR-000014 Ob potu na Žaljno v Kamniku Pectunculus cf. fichtoli, Desh. Glycymeris fichteli (Deshayes, 1850) Miocen R. Z. št. 174; Pectunculsis cf. Fichtoli Desh.; Ob potu na Žaljno v Kamniku. Napis je tudi na primerku. Pectunculus cf. Frichsoli Desh. PMSL-Fosili- SR-000017 V Dobliškem jarku v družbi z Natica helicina. Buccinum ostulatum et. Nucula mayeri, Hörnes Nucula (Nucula) mayeri Hörnes, 1865 Miocen (?) R. Z. št. 161; Nucula Mayeri; M. Hörnes; V Dobliškem jarku v družbi z Natica helicina. Buccinum ostulatum et.; Nabral S. Robič 883. Mala etiketa: Nucula Mayeri, M. Hörnes; Dobl. Jarek PMSL-Fosili- SR-000019 Zgoraj nad Slemčevo hišo ob potu Sidraž-Kamnik. Dentalium badense cf. Dentalium badense M.Hörnes, 1856 Miocen (?) Mala etiketa: Dentalium Badense; Portsoh? PMSL-Fosili- SR-000020 V jarku med Velikem in malem Praprotnikom poleg Viševce Arca cf. diluvii Anadara diluvii(Lamarck, 1805) Miocen R. Z. št. 166; Arca cf. diluvii; Lam.; V jarku med velikem in malem Praprotnikom poleg Viševce. Mala etiketa: Arca cf. diluvii; Lam. 35 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000022 Stol, Karavanke Nacella pygmaea cf. Gastropoda gen. et sp. indet. Holocen (?) R. Z. št. 151 Nacella pygmaea; Stol; Igl. Verh. D. zool, bat.; Ver; 1862. Pag. 322; Izpral iz M. isnblav. 1880. Mala etiketa: Nacella pygmaea; Stol. PMSL-Fosili- SR-000027 Dobliški jarek Lepralia, Johnston 1838 Bryozoa Miocen (?) Mala etiketa: Lepralia v Dobliškem jarku. PMSL-Fosili- SR-000029 Obilno v klancu pri Kamniku: pa tudi nekaj na Viševci Leda nitida Yoldia nitida Brocchi, 1814 Miocen Ledo nitida; Brocc.; R. Z. št. 163; Obilno na klancu pri Kamniku; pa tudi nekaj na Viševci; nabral S. Robič; l. 1881 Mala etiketa: Leda nitida, Kamnik. PMSL-Fosili- SR-000045 Tunjiško gričevje (?) Gastropoda (juvenilni) Gasteropoda (juvenilni) Miocen Gasteropoda juv.; R. Z. št. 160; Izpral iz Murex sublav.; S.Robič 880. Mala etiketa: Gasteropoda juv. PMSL-Fosili- SR-000054 Tunjiško gričevje Columbella carinata Columbella sp. (Alia carinata (Hinds, 1844)) Miocen R. Z. št. 115; Columella carinata; Hilb.; juv. v steklenici; Sarmatiška vrsta; Izral iz M. sublav.; Robič 880. Mala etiketa: Columbella carinata Hilb. PMSL-Fosili- SR-000055 Komenda, Tunjice Murex sp. juv. Murex sp. Miocen R.Z. št. 117; Murex sp. juv.; Izpral iz sublav.; S. Robič 880. Mala etiketa: Murex sp. juv. PMSL-Fosili- SR-000057 Poleg pota med Šenturško goro in Viševco Purpura exilis, Partsch. Cathymorula exilis Hörnes, 1852 Miocen R: Z. ŠT. 129; Purpura exilis; Partsch; Poleg pota med Šenturško goro in Viševco. Mala etiketa: Purpura exilis; Partsch. PMSL-Fosili- SR-000059 V jarku Velike Pustote Oliva sp. Oliva sp. (Olivoidea) Miocen R. Z. št. 130; Oliva sp.; V jarku velike Pustote. Opomba: Glede na to, da na etiketi pod inv. št. PMSL-Fosili-SR-11 piše: V jarku poleg Viševce, med Praprotnikom in veliko Pustoto, smo za lokacija tukaj Viševco, saj glede na zapis predvidevali, da je Velika pustota nekje v bližini. PMSL-Fosili- SR-000063 V komendiških Tunjicah na griču Natica sp. Naticidae Miocen Natica sp.; R. Z. št. 98; V komendiških Tunjicah na griču v družbi Cer. florianum; n. SR. 882. Opomba: V inventarni knjigi je zapisano leto 1883. PMSL-Fosili- SR-000066 Tunjiško gričevje (Izpral iz M. sublav.) Bulla lajonkaireana; Bast. Acteocina lajonkaireana (Basterot, 1825) Miocen (sarmatij) R. Z. št. 132; Bulla Lajonkaireana Bast.; Izpral iz M. sublav.; S. Robič 880. Mala etiketa: Bulla lajonkaireana Bast. PMSL-Fosili- SR-000067 Dobliški jarek Rostellaria pes-carbonis Aporrhais alata (Eichwald, 1830) Miocen (spodnji) R. Z. št. 127; Rostellaria pes carbonis Brongn.; Dobliški jarek; /Eocän/. Mala etiketa: Rostellaria pes carbonis Brongn. (mogoče Brong. Dubois?) Primerek je v kamnini. PMSL-Fosili- SR-000074 V jarku pri Tunjicah Cassis crumena, Hörnes Cypraecassis cypraeiformis (Borson, 1820) Miocen L. Cassia crumena, Lam.?; R. Z. št. 101; Im winum Grabnu v. Teinitz (napis v nemščini?). V inventarni knjigi piše: V jarku pri Tunjicah. Mala etiketa: Cassis crumena? Lam. PMSL-Fosili- SR-000076 V jarku pri Viševci Murex Murex sp. Linnaeus, 1758 Miocen R. Z. št. 118; Murex.; Im grabnu bei Viševca. (zapis v nemščini) 36 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000077 Poleg Verhovja in Viševce Bucinum duplicatum Duplicaria duplicata (Linnaeus, 1758) Miocen R. Z. št. 112/b; Buccinium duplicatum; Miocan; Sarmatijške vrste; Poleg Vrhovja in Viševce, nabral S. Robič l. 1881/2; Na drugi strani etikete piše: Determiniral Dr. Hilber v Gracu 1881. Mala etiketa: Buccinium duplicatum Sow. PMSL-Fosili- SR-000078 V Komendiških Tunjicah Pri Gerkmanovi hiši ob potu v klancu Buccinium duplicatum skupaj z Paludina frauenfeldi in Cerithium pictum Duplicaria duplicata (Linnaeus, 1758) Paludina frauenfeldi M. Hörnes, 1856 Tiaracerithium pictum (de Basterot, 1825) Miocen R. Z. št. 112/a, Sow.; Sarmatiški nasadi; V Komendiških Tunjicah Pri Gerkamnovi hiši ob potu v klancu v družbi z Paludina Frauenfeldi, Cerithium pictum in dr.; nabral S. Robič l. 1882. Na drugi strani etikete piše: Enega pa tudi izpral iz Murex sublevatus leta 1880. Mala etiketa: Buccinium duplicatum Sow.; Kom. Tunjice. PMSL-Fosili- SR-000081 V komenških Tunjicah na njivi Pleurotoma doderleini (Hörnes 1854) cf. Clavatula doderleini (Hörnes, 1854) Miocen (?) R. Z. št. 122; Pleurotoma Doderleini, M. Hörnes; Miocan; sarm. Vrste; V komenških Tunjicah na njivi, nabr. S. Robič 880. Mala etiketa : Pleurotoma Doderleini; M. Hörn. PMSL-Fosili- SR-000083 V jarku poleg Viševce Pyrula rusticula, Basterlot Tudicla rusticula (Basterot, 1825) Miocen R. Z. št. 110; Pyrula rusticula Badst.; V jarku poleg Viševce; S. Robič 881. Mala etiketa: Pyrula rusticula Bast. PMSL-Fosili- SR-000084 Poleg Jernejčeve hiše na Verhovju Ancillaria glandiformis Ancilla (Baryspira) glandiformis (Lamarck, 1810) Miocen Napis na etiketi: R. Z. št. 134; Ancillaria glandiformis, Lam.; Poleg Jernejčeve hiše na Verhovju; nabral S. Robič l. 1880. PMSL-Fosili- SR-000085 Dobliški jarek Natica millepunctata Natica tigrina (Defrance, 1825) Miocen R. Z. št. 91; Natica millopuncatata, Lam.; Dobliški jarek; Eocän. Mala etiketa: Natica millopunctata, Lam. PMSL-Fosili- SR-000086 Poljšica pri Radovljici Natica sp. Ampullinopsis cf. crassatina (Lamarck, 1804) Oligocen R. Z. št. 93; Natica sp.; Poljšica pri Radovljici. PMSL-Fosili- SR-000087 V jarku poleg Viševce Pyrula condita Ficus condita (Brongniart, 1823) Miocen R. Z. št. 109; Pyrula condita, Brongn.; V jarku poleg Viševce; S. Robič 881. Mala etiketa: Pyrula condita Brongn. PMSL-Fosili- SR-000088 V jarku poleg Viševce med Prapr. In Veliko pust. Fussus sp. cf. Fussus sp. Miocen R. Z. št. 108; Fussus sp.; V jarku poleg Viševce med Prapr. in Veliko pust.; S. Robič 880. PMSL-Fosili- SR-000089 V grabnu med Tunjicami in Kamnikom Pyrula sp. Pyrula sp. Miocen (?) R. Z. št. 111; Pyrula sp.; V grabnu med Tunjicami in Kamnikom; Eocänschichte. Mala etiketa: Pyrula sp. PMSL-Fosili- SR-000090 V grabnu poleg Viševce Strombus sp. Strombus sp. Linnaeus, 1758 Miocen (?) R. Z. št. 100; V grabnu poleg Viševce. Mala etiketa: Strombus sp. PMSL-Fosili- SR-000092 Dobliški jarek; Dobliški jarek in v jarku poleg Viševce Calyptraea chinensis Calyptraea chinensis (Linnaeus, 1758) Miocen R. Z. št. 126; Calyptraea chinensis; I0; Mediterrane Schichten; Dobliški jarek in v jarku poleg Viševce; N. 13. Mala etiketa: Calyptraea chinensis, I0. Opomba: vsebuje dve škatlici PMSL-Fosili- SR-000093 Vrhovlje Rynchonella sp. Bivalvia gen. et sp. indet. (kameno jedro školjke) Miocen (?) Napis na etiketi: R. Z. št. 26; Verhovje. Mala etiketa: Rynchonella sp. Opomba: V inv. knjigi pri opombah piše - Brachiopoda Testicantines. 37 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000094 V jarku poleg Viševce Natica helicina Brocc. Psamobia uniradiata, Brocc. Euspira helicina (Brocchi, 1814) Psamobia uniradiata Miocen Natica helicina; Psamobia umiradiata Brocc.; R. Z. št. 90/d; V jarku poleg Viševce; Pobr. S.Robič 880. PMSL-Fosili- SR-000097 Zgorej nad Slemčevo hišo ob potu iz Sidraža preko Kamnika. Druga etiketa: Poleg pota od Slemčeve hiše v Sidraž. Turbo sp. Astraea (Bolma) sp. Miocen R. Z. št. 37; Turbo? sp.; Zgorej nad Slemčevo hišo ob potu iz Sidraža preko Kamnika; izdolbil S. Robič l. 880. Druga etiketa: Turbo sp.; R. Z. št. 37; Poleg pota od Slemčeve hiše v Sidraž. Pobr. S. Robič. PMSL-Fosili- SR-000101 Na njivi v komendiških Tunjicah, pa tudi pi Viševci zdolej Semčeve njive, kjer je mala mlaka ograjena Melanopsis impressa, Krauss Melanopsis impressa Krauss, 1852 Miocen R. Z. št. 57; Melanopsis impressa Krauss.; Nach M. Hörnes: Marine et congerienschichten.; Na njivi v komendiških Tunjicah, pa tudi pri Viševci zdolej Semčeve njive, kjer je mala mlaka ograjena v družbi s Cerith. Florianum in Rissoa inflata; Nabr. S. Robič 880. Mala etiketa: Melanopsis impressa Krauss. PMSL-Fosili- SR-000102 V jarku poleg Viševce Cerithium duboisi, M. Hörnes Terebralia duboisi (M. Hörnes, 1855) Miocen R. Z. št. 70; Cerithium Duboisi: M. Hörnes; /Mediterrane Schichten; Grundes Horizont:/; V jarku poleg Viševce v družbi s Cerithium Gambliszense?; Dobil S. Robič l. 1882. Druga stran: Poleg Viševce zdolej v jarku med Praprotnikom in Veliko pustoto, na levem bregu potoka, nahaja se pa tudi v Komendiških Tunjicah. Mala etiketa: Cerithium Duboisi; M. Hörnes; Viševca. PMSL-Fosili- SR-000107 Pri Slemčevi hiši Haliotis volhynica Haliotis volhynica Eichwald, 1829 Miocen R. Z. štev. 30; Haliotis Volhynica; Eichw.; Miocen; Pri Slemčevi hiši; pobral S.Robič 880. Mala etiketa: Haliotis volhynica Eichw.- Miocen; Pri Slemčevi hiši, okolica Tunjic. PMSL-Fosili- SR-000109 V komendiških Tunjicah pa tudi na Viševci v kadunjasti brežini pod Semčevo njivo Rissoa inflata, Andrz. Mohrensternia inflata (Hörnes, 1856) Miocen R. Z. št. 55; Rissoa inflata; Andrz.; V komendiških Tunjicah pa tudi na Viševci v kadunjasti brežini pod Senčevo njivo; nabral in izpral iz Mur. sublav.; S. Robič 880. Mala etiketa: Rissoa interflata Andrz. PMSL-Fosili- SR-000110 Tunjiško gričevje (?) Chemnitzia sp. Mohrensternia sp. (cf. Mohrensternia angulata Eichwald, 1830 cf. / Mohrensternia banatica (Jekelius, 1944)) Miocen (?) R. Z. št. 59; Chemnitzia sp.; izpral iz Murex sublav.; Popolnoma gladka. G. Hilber je zapisal: Bei M. Hörnes keine ganz glatte abgebildet. Mala etiketa: Chemnitzia sp. PMSL-Fosili- SR-000111 V Dobliškem jarku doli od brvi med Viševco in Vrhovjem Turritella archimedis Brongn. Archimediella indigena (Eichwald, 1830) Miocen R. Z. št. 60/a; Turritella Archimedis; Brongn.; V Dobliškem jarku doli od brvi med Viševco in Vrhovjem. PMSL-Fosili- SR-000112 Na Verhovju blizu Slemčeve hiše Turritella archimedis Archimediella indigena (Eichwald, 1830) Miocen R. Z. št. 60/b; Turritella Archimedis; Brong.; Na Verhovju blizu Slemčeve hiše. Mala etiketa: Turritella Archimedis, Brong. 38 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000113 Zadaj za Slemčevo hišo ob poti iz Sidraža v Kamnik Turitella Riepeli cf. Helminthia tricincta (Borson, 1821) Miocen R. Z. št. 61; Turitella Riepeli; Partsch.; Zad za Slemčevo hišo ob potu iz Sidraža v Kamnik; pobral S.Robič 880. Mala etiketa: Turitella Riepeli, Partsch. PMSL-Fosili- SR-000114 V jarku poleg Viševce Turritella carinata Turritella carinata Lea, 1833 Miocen R. Z. št. 62; Turritella carinata, Sickw?; V jarku poleg Viševce. PMSL-Fosili- SR-000118 V komenških Tunjicah na njivi Cerithium disiunctum Potamides disjunctus (Sowerby, 1832) Miocen (srednji) Cerithium disiunctum Sow.; R. Z. št. 68/a; V komenških Tunjicah na njivi; izpral iz Murex sublavatus S. Robič l.880. Mala etiketa: Cerithium disiunctum Sow. Dodatna etiketa: Cer. n. sp?; 74; Mlaka v. Tunjice. (2 primerka) PMSL-Fosili- SR-000119 Ob Dobliškem jarku ob brvi poleg pota na Vrhovje Cerithium disiunctum Potamides disjunctus (Sowerby, 1832) Miocen R. Z. št. 68/b; Cerithium disiunctum, Sow.; V Dobliškem jarku ob brvi poleg pota na Vrhovje. Mala etiketa: Cerithium disjunctum Joso. PMSL-Fosili- SR-000120 V Dobliškem jarku ob brvi poleg pota na Vrhovje? Rissoa n. sp. cf. Mohrensternia sp. Miocen Opomba: V isti škatlici kot so bili primerki PMSL-Fosili-SR-119. Primerki so shranjeni v epruveti. Mala etiketa: Rissoa n. sp. Opomba: Verjetno gre za isto najdišče. PMSL-Fosili- SR-000121 Na neki njivi poleg vasi Mlaka; Potem tudi ob Gerkmanu proti Tunjicam v klančini ob potu Cerithium disiunctum Potamides disjunctus (Sowerby, 1832) Miocen R. Z. št. 69; Cerithium disiunctum; /sarm. nasadi/; Na neki njivi poleg vasi Mlaka; potem udi ob Gerkmanu proti Tunjicam v klančini ob potu; Nabr. S.Robič 1883; Mala etiketa: Cerithium disiunctum, Sow. PMSL-Fosili- SR-000123 V klancu pri Gerkmanovi hiši, v Komendiških Tunjicah Natica helicina Euspira helicina (Brocchi, 1814) (=Lunatia catena helicina) Miocen Natica helicina; V klancu pri Gerkmanovi hiši, v Komendiških Tunjicah. Nabral S. Robič 882. R. Z. št. 90/b. Mala etiketa: Natica helicina Brocc. Saren. št. gerk.? PMSL-Fosili- SR-000124 Pri Viševci na potu Natica helicina, Brocc. Euspira helicina (Brocchi, 1814) (=Lunatia catena helicina) Miocen R. Z. št. 90/c; Natica helicina; Brocc.; Pri Viševci na potu. Mala etiketa: Natica helicina Brocc. PMSL-Fosili- SR-000125 Dobliški jarek Natica helicina Euspira helicina (Brocchi, 1814) (=Lunatia catena helicina) Miocen R. Z. štev. 90a; Natica helicina, Brocc.; Dobliški jarek; /Eocän/ Mala etiketa: Natica helicina Brocc. Opomba: Ohranjeni so v originalni embalaži, saj so izjemno lomljivi. PMSL-Fosili- SR-000126 V Dobliškem jarku Euspira helicina, Natica sp. Euspira helicina (Brocchi, 1814) (=Lunatia catena helicina) Miocen R. Z. št. 90/a; Natica helicina; Brocc.; / Eocän/; V Dobliškem jarku, Nabr. S. Robič 882. Mala etiketa: Natica sp. PMSL-Fosili- SR-000128 Dobliški jarek Echinum sp. Echinolampas sp. Miocen Napis na etiketi: R. Z. št. 11; Echinum sp.; Dobliški jarek; /Eocän/ Novejša etiketa: RZ-11; Echinus sp., Dobliški jarek, Kamniške planine, Miocen. PMSL-Fosili- SR-000129 Poleg pota vrh Kamnika Nedoločeno Poogleneli ostanek rastline Miocen R. Z. št. 22; Poleg pota vrh klanca pri Kamniku.; Mergel - Schieferi. Etiketa: RZ-22; nedoločena okamnina; školjke; pri Kamniku. 39 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 33: Hišice polžev Terebralia duboisi iz okolice Viševce (inv. št. SR 102). Foto: Matija Križnar Figure 33: Shells of gastropods Terebralia duboisi from the surroundings of Viševca (Inv. No. SR 102). Photo: Matija Križnar Slika 34: Stopničaste hišice polža cf. Helminthia tricincta ob poti iz Sidraža v Kamnik (inv. št. SR 113). Foto: Matija Križnar Figure 34: Stepped shells of the gastropod Helminthia tricincta along the road from Sidraž to Kamnik (Inv. No. SR 113). Photo: Matija Križnar 40 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000130 Dobliški jarek; V Dobliškem jarku ori brvi med Viševco in Verhovjem Odlomki rakov, rakove noge; Cancer sp. Brachyura gen. et sp. indet. Miocen R. Z. št. 17; Odlomki rakov; V Dobliškem jarku pri brvi med Viševco in Verhovjem. Etiketa: R. Z. št. 17; Rakove noge; Dobliški jarek; /Eocän/. Etiketa: RZ-17; Rakovi odlomki; Cancer sp.; Dobliški jarek; Pri brvi med Viševco in Verhovjem. PMSL-Fosili- SR-000131 Poljšica poleg Radovljice Korallen; koralniki Anthozoa gen. et sp. indet. Oligocen RZ. št. 3; Korallen iz Poljšice poleg Radovljice. Mala etiketa: Korallen Poljšica. PMSL-Fosili- SR-000132 Srebrni dol poleg Sidraža Foraminiferen; foraminifera Foraminifera gen. et sp. indet. Miocen (?) RZ. št. 1; Foraminifera; Srebrni dol poleg Sidraža. Mala etiketa: Foraminiferen. PMSL-Fosili- SR-000134 V jarku poleg Viševce Nedoločena okamnina Odris rastline, pooglenela rastlina Miocen Napis na etiketi: R. Z. št. 24; ?; V jarku poleg Viševce. Zraven je še modernejša etiketa z napisom: RZ-24; nedoločena okamnina; poleg Viševce. Primerek je shranjen v Škatli 10. PMSL-Fosili- SR-000135 V Dobliškem jarku Koralnik sp. Sedimentna struktura, konkrecija Miocen (?) R. Z. št. 4; V Dobliškem jarku. Novejša etiketa: RZ-4; Koralnik sp.; Dobliški jarek; Kamniške planine. PMSL-Fosili- SR-000136 V grabnu poleg Viševce Vtisek alge; odtis alge Ihnofosil, Fosilna sled Oligocen- miocen (?) R. Z. št. 20; Vtisek Alge?; V grabnu poleg Viševce; Pobr. S. Robič. Novejša etiketa: RZ-20; Odtis alge?, V jarku poleg Viševce. PMSL-Fosili- SR-000137 V Dobliškem jarku med Sidražem in Št. Uriško goro Listni vtisi v rujavkastem peščencu Odtisi listov Rastlinski fosili Miocen R. Z. št. 21; Listni vtisi v rujavkastem peščencu. V Dobliškem jarku mej Sidražem in Št. Uriško goro. Nbr. S. Robič. PMSL-Fosili- SR-000138 Šenturška gora-Viševca Bryozoën Bryozoa gen. et sp. indet. Miocen (?) Mala etiketa: Bryozoën. Napis na škatlici: Bryozoen; Št. Urška gora-Viševca; R. Z. št. 14. PMSL-Fosili- SR-000139 Tunjiško gričevje (?) Foraminifera Foraminifera gen. et sp. indet. Miocen Foraminifera; R. Z. št. 2; Andgewashen and vun Murex sublavatus. Mala etiketa: Foraminifera. PMSL-Fosili- SR-000140 V Dobliškem jarku med Viševco in Verhovjem poleg brvi na levi obali potoka v družbi z Lithodomus in rakovimi kosci Balanus sp.; Balanen mit Bryozoen Balanidae gen. et sp. indet. Miocen Balanen mit Bryozoen; R. Z. št. 15; V Dobliškem jarku med Viševco in Verhovjem poleg brvi na levi obali potoka v družbi Lithodomus in rakovimi kosci. Nabral S. Robič l. 1882. Mala etiketa: Balanen mit Bryzoën. Na škatlici:R. Z. št. 15; Balanus sp. PMSL-Fosili- SR-000141 Tunjiško gričevje (?) Serpula sp. Serpula sp. Miocen R. Z. št. 7; Serpula sp.; Izpral iz Murex sublav.; S. Robič 880. PMSL-Fosili- SR-000142 V Dobliškem jarku Korallen? cf. Bryozoa gen. et sp. indet. Miocen (?) Napis na etiketi: R. Z. št. 5; V Dobliškem jarku. Mala etiketa: Korallen Kopf. 41 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 35: Oligocenske (vejnate) korale iz doline Plaznice pri Poljšici (inv. št. SR 131). Foto: Matija Križnar Figure 35: Oligocene (branching) corals from the Plaznica valley near Poljšica (Inv. No. SR 131). Photo: Matija Križnar Slika 36: Konkrecija (sedimentna kroglasta tvorba) iz doline Dobliča (inv. št. SR 135). Foto: Matija Križnar Figure 36: Concretion (sedimentary spherical formation) from the Doblič valley (Inv. No. SR 135). Photo: Matija Križnar 42 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 37: Fosilne sledi v peščenjaku iz okolice Viševce (inv. št. SR 136). Foto: Matija Križnar Figure 37: Fossil traces in sandstone from the vicinity of Viševca (Inv. No. SR 136). Photo: Matija Križnar Slika 38: Odtisi listov v miocenskem peščenjaku iz okolice Sidraža (inv. št. SR 137). Foto: Matija Križnar Figure 38: Leaf impressions in Miocene sandstone from the vicinity of Sidraž (Inv. No. SR 137). Photo: Matija Križnar 43 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000144 V jarku pri Viševci; Kamniške planine Cidaris sp. Schizechinus sp. indet. Miocen R. Z. št. 9; Cidaris sp.; verti! Im Graben von mit .......bei Viševca paralel lauft; im blum-granun .....mit Panopea Menardi, Pecteniten, Cardien, Solenoen etc... Opomba: Etiketa je močno poškodovana, na drugi strani ima nemški rokopisni zapis, ki ga je napisal A. Bittner (glej besedilo pri poglavju Med Storžičem in Tunjiškim gričevjem, v tem delu) PMSL-Fosili- SR-000145 Dobliški jarek pri Viševci Spatangus regina, Forbes Spatangus sp. Miocen Spatangus reginae Forbes; Im Doblich- graben .......R. Z. št. 12. Mala etiketa: Spartagus reginae, Forbes. PMSL-Fosili- SR-000146 Polšica pri Radovljici Actiatina/ Natica sp. Ampullinopsis cf. crassatina (Lamarck, 1804) Oligocen R. Z. št. 139; Actiatina sp.(prečrtano in namesto Actiatina piše Natica sp.). Poljšica pri Radovljici. PMSL-Fosili- SR-000147 V Dobliškem jarku Gryphaea sp. Ostreidea gen. et sp. indet. Miocen R. Z. št. 265; Gryphaea sp.; Ostrea conus? (etiketa razstrgana); Desh.; Vom Typus der Eocänen-Schichten.; V Dobliškem jarku. Nabr. Robič 883. PMSL-Fosili- SR-000150 Dobliški jarek Ostrea lamellosa Ostrea edulis Linnaeus, 1758 Miocen R. Z. št. 263/c; Im Doblica grabnu bei ......; Ostrea lamellosa Bronchi. Mala etiketa: Ostrea lamellosa Bronchi. PMSL-Fosili- SR-000151 Šmarjeta na Dolenjskem Pecten cf. besseri; Stundrz. cf. Pecten (Flabellipecten) besseri Andrzejowski, 1830 Miocen R. Z. št. 250/a; Pecten cf. besseri Stndrz.; Poleg Šmarjete na Dolenskem. Etiketa: Kamena jedra školjk, Dolenjska, Slovenija, PMSL-Fosili- SR-000158 Ob potu, po kojem Sidrožani vozijo v Kamnik, zad za Jernejčevo hišo na Verhovji Ostrea lamellosa, Brocc. Crassostrea gryphoides (Schlotheim, 1813) Miocen R. Z. št. 263/a; Ostrea lamellosa Brocc.; /:Postpliocän:/; Ob potu, po kojem Sidrožani vozijo v Kamnik, zad za Jernejčevo hišo na Verhovji.; Pobral S. Robič l. 881. Pripis s svinčnikom: (Oberklappe?). PMSL-Fosili- SR-000159 V grabnu pri Viševci Pecten sp. Pectinidae gen. et sp. indet. Miocen R. Z. št. 254/c; Pecten sp.; Im graben bei (bni?) Viševca. PMSL-Fosili- SR-000160 V grabnu poleg Viševce Pecten sp. Pectinidae gen. et sp. indet. Miocen R. Z. št. 254/a; Pecten; Im graben b. Viševca. Napis na drugi etiketi: R. Z. št. 254/a; V grabnu poleg Viševce. Mala etiketa: Pecten sp. PMSL-Fosili- SR-000161 Viševca (glede na inv. knjigo) Pecten sp. Pectinidae gen. et sp. indet. Miocen Pecten sp. (brez etikete) Etiketa: RZ-254/b; Pecten sp.; Viševca. PMSL-Fosili- SR-000162 V Dobliškem grabnu Pecten sp. Pectinidae gen. et sp. indet. Miocen R. Z. št. 254/d; Im Doblica-graben . PMSL-Fosili- SR-000163 V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in Veliko pustoto Anomia sp. Anomiidae gen. et sp. indet. Miocen R. Z. št. 258; Anomia sp.; V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in Veliko pustoto. S. Robič, 880. PMSL-Fosili- SR-000165 V dobliškem jarku nad brvjo med Viševco in Verhovjem Spondylus sp. Spondylus sp. Miocen R. Z. št. 257; Spondylus sp. nova; Miocen; V Dobliškem jarku nad brvjo med Viševco in Verhovjem v družbi z Venus Nglauraete? Drugi etiketa: Spondylus sp.; Miocen; V dobljišk. jarku nad brvjo med Viševco in Vel. Pustoto. Mala etiketa: Spondylus sp. nov. 44 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 39: Korona morskega ježka Schizechinus sp. iz okolice Viševce (inv. št. SR 144). Foto: Matija Križnar Figure 39: Shell of the sea-urchin Schizechinus sp. from the vicinity of Viševca (Inv. No. SR 144). Photo: Matija Križnar Slika 40: Korona morskega ježka Spatangus sp. iz doline Dobliča (inv. št. SR 145). Foto: Matija Križnar Figure 40: Shell of the sea-urchin Spatangus sp. from the Doblič valley (Inv. No. SR 145). Photo: Matija Križnar 45 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 41: Oligocenski polž Ampullinopsis cf. crassatina iz doline Plaznice pri Poljšici (inv. št. SR 146). Foto: Matija Križnar Figure 41: Oligocene gastropod Ampullinopsis cf. crassatina from the Plaznica valley near Poljšica (Inv. No. SR 146). Photo: Matija Križnar Slika 42: Lupina ostrige Ostrea edulis iz doline Dobliča (inv. št. SR 150). Foto: Matija Križnar Figure 42: Shell of the oyster Ostrea edulis from the Doblič valley (Inv. No. SR 150). Photo: Matija Križnar 46 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 43: Kamena jedra miocenskih školjk iz okolice Šmarjete na Dolenjskem (inv. št. SR 151). Foto: Matija Križnar Figure 43: Internal mold of Miocene bivalves from the vicinity of Šmarjeta in the Dolenjska region (Inv. No. SR 151). Photo: Matija Križnar Slika 44: Velika miocenska ostriga Crassostrea gryphoides iz okolice Sidraža (inv. št. SR 158). Foto: Matija Križnar Figure 44: Large Miocene oyster Crassostrea gryphoides from the vicinity of Sidraž (Inv. No. SR 158). Photo: Matija Križnar 47 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 45: Pektinidna školjka iz miocenskih plasti poleg Viševce (inv. št. SR 160). Foto: Matija Križnar Figure 45: Pectinid shell from Miocene beds near Viševca (Inv. No. SR 160). Photo: Matija Križnar Slika 46: Del miocenskega leščurja (Pinna sp.) iz okolice Viševce (inv. št. SR 166). Foto: Matija Križnar Figure 46: Part of a Miocene fan mussel (Pinna sp.) from the vicinity of Viševca (Inv. No. SR 166). Photo: Matija Križnar 48 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000166 V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in Veliko Pustoto Pina Brocekii? cf. Pinna sp. Miocen R. Z. št. 259; Pina Brocekii, d orby; V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in Veliko Pustoto. Najdel S. Robič l. 880. Mala etiketa: Pina Brocekelii, d.Orby. PMSL-Fosili- SR-000167 Viševca Lima inflata Lima inflata Chemnitz, 1784 Miocen Lima cf. inflata, Chemn.; na drugi strani pa piše: R. Z. št. 255. Mala etiketa: Lima inflata; Viševca. PMSL-Fosili- SR-000169 V grabnu pri Viševci/V jarku pri Viševci Ostrea crassissima Crassostrea crassissima (Lamarck, 1819) Miocen Ostrea cf. crassissima Lam.; Im graben bei Viševca=/U..evca/ R. Z. št. 260/a. PMSL-Fosili- SR-000170 V dobliškem jarku na mestu, kjer so rili za rjavem premogom Ostrea fimbriata Ostrea fimbriata Moore, 1861 Miocen R. Z. št. 262; Ostrea fimbriata, grab.?/ Miocän/; V dobliškem jarku na mestu, kjer so rili za rjavem premogom. Druga stran: Pobral S. Robič l. 881. Druga etiketa: R. Z. št. 262; Ostrea fimbriata. PMSL-Fosili- SR-000171 V Doblišekm jarku pri brvo med Viševco in Verhovjem Lima squamosa aff. Lima (Lima) lima (Linné, 1758) Miocen R. Z. št. 256; Lima squamosa; Lam.; V Dobliškem jarku pri brvi med Viševco in Verhovjem. Mala etiketa: Lima squamosa, Lam. PMSL-Fosili- SR-000174 Med Tunjicami in Kamnikom Lucina sp. cf. Saxolucina (Plastomiltha) multilamellata (Deshayes, 1830) Miocen R. Z. št. 192; Lucina sp.; Med Tunjicami in Kamnikom. Pobral S. Robič 887. PMSL-Fosili- SR-000177 V Gerkmanovem klancu Cardium cf. suessi, Barbot Cardium suessi Barbot de Marny, 1869 Miocen R. Z. št. 199; Cardium cff. suessi, Barbot; /:Sarm. schichten:/; Izpral iz M. sublav.; S. Robič 880. Druga strani: Tudi v Gerkmanovem klancu dob.(mogoče dol.) 883 Robič. PMSL-Fosili- SR-000178 V Dobliškem jarku pri brvi Lucina cf. miocoenica, Micht.? Megaxins (Megaxins) bellardiana (Mayer, 1864) Miocen R. Z. št. 190; Lucina cf. miocoenica; Micht.; V dobliškem jarku pri brvi. Mala etiketa: Lucina cf. miocoenica Micht. PMSL-Fosili- SR-000180 Komendiške Tunjice Cardium sp. Echimnocardium (Pontalmyra) nanum Rakovec 1932 Miocen R. Z, št. 202; Cardium sp.; Izpral iz M. sublav.; S. Robič 1880. Etiketa: Echimnocardium (Pontalmyra) nanum Rakovec; Miocen (sarmat.); Komendiške Tunjice. Opomba: Gre za holotip vrsto – po Rakovec 1932: 240, Tabla XIV. slike 5 a, b, 6, 7. PMSL-Fosili- SR-000182 Zdolej v jarku med Praprotnikom in Veliko pustoto na desnem bregu potoka ob potu Cardium sontcatense? Cardium sp. Miocen Cardium sontcatense, C. Mayer; R. Z. št. 198; Zdolej v jarku med Praprotnikom in Veliko pustoto na desnem bregu potoka ob potu.; Nabral S. Robič l. 880. PMSL-Fosili- SR-000186 V gerkmanovem klancu v Komendiških Tunjicah Cardium obsoletum, Eichw. Obsoletiformes obsoletus (Eichwald, 1830) Miocen Napis na etiketi: R. Z. št. 196; Cardium obsoletum; Eichw; /: Sarmatische Schichten:/ V gerkmanovem klancu v komendiških Tunjicah; Nabral S. Robič1883. Mala etiketa: Cardium obsoletum; Eichw 49 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 47: Ostriga Ostrea fimbriata iz doline Dobliča (inv. št. SR 170). Foto: Matija Križnar Figure 47: Oyster Ostrea fimbriata from the Doblič valley (Inv. No. SR 170). Photo: Matija Križnar Slika 48: Kamena jedra školjk cf. Saxolucina (Plastomiltha) multilamellata, odkritih med Tunjicami in Kamnikom (inv. št. SR 174). Foto: Matija Križnar Figure 48: Internal mold of Saxolucina (Plastomiltha) multilamellata found between Tunjice and Kamnik (Inv. No. SR 174). Photo: Matija Križnar 50 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000187 Poleg Verhovja Cardium papillosum, Poli. Papillicardium papillosum (Poli, 1791) Miocen R. Z. št. 197; Cardium papillosum, Poli.; Poleg Verhovja; Nabr. S. Robič 883. PMSL-Fosili- SR-000190 Dobliški jarek Cardium sp. Cardium sp. Miocen (?) R. Z. št. 201; Cardium sp.; Dobliški jarek. Mala etiketa: Cardium sp. PMSL-Fosili- SR-000192 Tunjiško gričevje (?) Cardium suessi, Barbot Replidacna suessi (Barbot de Marny, 1869) Miocen R. Z. št. 200; Cardium sp. nova; tako piše Hilber: aus der gruppe "obsoletum", Eichn aber? gekicli.; Izpral iz M. Subl. S. Robič 1880. Mala etiketa: Cardium Suessi Barbot. PMSL-Fosili- SR-000198 V jarki poleg Viševce Isocardia cor Glossus humanus (Linnaeus, 1758) Miocen R. Z. št. 182; Isocardia cor Lam.; V jarku poleg Viševce; nabral S. Robič 881, PMSL-Fosili- SR-000201 V gerkmanovem klancu v Komendskih Tunjicah Tudi v jarku med malo pustoto in velikim Praprotnikom poleg Viševce Lucina dentata Microloripes dentatus (Defrance 1823) Miocen Lucina dentata, Bast.; /sarm.nasadi?:/ V gerkmanovem klancu v kom. Tunjicah: pa tudi v jarku med malo pustoto in velikim Praprotnikom poleg Viševce. Nabral S. Robič 1883. Mala etiketa: Lucina dentata, Bast. PMSL-Fosili- SR-000203 V jarku poleg Viševce Cytherea sp. cf. Cytherea sp. Miocen R. Z. št. 211; Cytherea sp.; V jarku poleg Viševce. PMSL-Fosili- SR-000204 V Dobliškem jarku nad brvjo med Viševco in Vrhovjem v družbi z Venus Angl. Arca etc. Chama gryphoides Chama gryphoides Linnaeus, 1758 Miocen R. Z. št. 193; Chama gryphoides; Li.; V Dobliškem jarku nad brvjo med Viševco in Vrhovjem v družbi z Venus Angl. Arca etc. Mala etiketa: Chama gryphoides, Li. PMSL-Fosili- SR-000205 V jarku poleg Viševce Cardita jouanneti Bast. Cardita (Megacardita) jouanneti Basterot, 1825 Miocen R. Z. št. 204; Cardita jouanneti, Bast.; V jarku poleg Viševce. Nabral S. Robič 881. Mala etiketa: Cardita jouanneti, Bast. PMSL-Fosili- SR-000206 Poleg Šmarjete na Dolenjskem Cardium hians? Brocc. Cardium hians Brocchi, 1814 (cf. Procardium danubianum (Mayer, 1866)) Miocen R. Z. št. 194/b; Cardium hians? Brocc.; Poleg Šmarjete na Dolenjskem. Opomba: mogoče tudi vrsta Procardium danubianum (Mayer, 1866) PMSL-Fosili- SR-000207 V jarku poleg Viševce Solen sp. cf. Solen sp. Miocen R. Z. št. 225; Solen; V jarku poleg Viševce. Na drugi strani piše: št. 225. PMSL-Fosili- SR-000208 V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in veliko Pustoto Tapas vetula, Bast. Polititapes vetulus (Basterot 1825) Miocen R. Z. št. 219; Tapes vetula; Bast.; V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in veliko Pustoto. Mala etiketa: Tapes vetula Bast. PMSL-Fosili- SR-000209 V jarku med Praprotnikom in veliko Pustoto poleg Viševce Lutraria crasissima, Müller cf. Lutraria sp. Miocen Lutraria crasissima; Müller; V jarku med Praprotnikom in veliko Pustoto poleg Viševce; R. Z. št. 228. PMSL-Fosili- SR-000210 V komendiških Tunjicah Ervilia podolica, Eichw. cf. Ervilia podolica (Eichwald,. 1830) Miocen R. Z. št. 226; Ervilia Podolica; Eichw.; Sarmatiška vrsta; V komendiških Tunjicah; izpral iz Murex sublav.; S. Robič l. 880. Mala etiketa z napisom: Ervilia Podolica, Eichw. PMSL-Fosili- SR-000211 Dobliški jarek Psammobia sp. cf. Psammobia uniradiata (Brocchi 1814) Miocen R. Z. št. 224; Psammobia sp.; Dobliški jarek. Mala etiketa: Psammobia sp. 51 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000213 V grabnu v komendiških Tunjicah, po katerem Tunjšica teče v plavkastem peščencu obilno Thracia ventricosa, Phil. Thracia ventricosa Philippi, 1844 Miocen (?) R. Z. št. 222; Thracia ventricosa, Phil.; V grabnu v komendiških Tunjicah, po katerem Tunjšica teče v plavkastem peščencu obilno.; Nabral S. Robič 1882. PMSL-Fosili- SR-000214 Dobliški jarek. Tellina sp. cf. Tellina sp. Miocen Tellina sp.; R. Z. št. 221; Im Doblica graben ...(neberljivo)... mit Natica helicina u. Buccinium costulatum.; N. 8. Mala etiketa: Tellina sp. (etiketa je bil poleg 4 primerkov v veliki škatli). Dobliški jarek. PMSL-Fosili- SR-000215 V Dobliškem jarku pri brvi Venus clathrata, Duj. Periglypta exclathrata (Sacco, 1900) Miocen R. Z. št. 214; Venus cf. clathrata; Duj.; V Dobliškem jarku pri brvi v družbi z Pectrina glycim in Venus aglaure. Mala etiketa: Venus cf. clathrata, Duj. PMSL-Fosili- SR-000216 Poleg Viševce Venus islandicoides Pelecyora (Cordiopsis) islandicoides (Lamarck, 1818) Miocen R. Z. št. 215; Venus islandicoides iz terciarne tvorbe /: Molase:/; Poleg Viševce; pobral S. Robič l. 880. PMSL-Fosili- SR-000219 Tunjiško gričevje (?) Mactra podolica Mactra podolica Eichwald, 1830 Miocen Napis na etiketi: R. Z. št. 227; Mactra podolica, Eichw. ; Sarmatiška vrsta; Izpral iz Mur. sublav.; S. Robič 880. Mala etiketa: Mactra Podolica Eichw. PMSL-Fosili- SR-000220 V grabnu pri Viševci Venus cf. multilamella, Lam. Venus nux Gmelin, 1791 Miocen R. Z. št. 216; Venus cf. multilamella, Lam.; Im graben b. Viševca. PMSL-Fosili- SR-000221 V jarku poleg Viševce med praprotnikom in Veliko Pustoto Pecten cf. aduncus, Eichw. Oppenheimopecten aduncus (Eichwald, 1830) R. Z. št. 249; Pecten cf. aduncus; Eichw.; V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in Veliko Pustoto. Mala etiketa: napisom: Pecten cf. aduncus Eichw. PMSL-Fosili- SR-000222 V grabnu pri Viševci Pecten sp.; Mytilus Haidingeri cf. Pecten sp. Mytilus (Mytilus) haidingeri Hörnes, 1867 Miocen R. Z. št. 253; Pecten; Im grabenn b. Viševca. Mala etiketa: Pecten sp. R. Z. št. 253; Pecten sp. cum Mytilus Haidingeri, M. Hörn.; V jaku poleg Viševce med Praprotnikom in Veliko Pustoto. PMSL-Fosili- SR-000223 Pri Tunjicah Diplodonta sp. cf. Diplodonta sp. Miocen Pri Tunjicah.; R. Z. št. 248; Diplodonta sp. Mala etiketa: Diplodonta sp. PMSL-Fosili- SR-000224 V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in Vel. pust. Monodonta angulata Monodonta angulata Adams, 1845 Miocen R. Z. št. 247; Monodonta angulata, Eichw.; V jarku poleg Viševce med Prapr. in Vel. pust.; S. Robič 1880. Mala etiketa: Monodonta angulata Eichw. PMSL-Fosili- SR-000229 V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in veliko Pustoto Pecten opercularis Aequipecten opercularis (Linnaeus, 1758) Miocen R. Z. št. 251; Pecten opercularis; V jarku poleg Viševce med Praprotnikom i veliko Pustoto. PMSL-Fosili- SR-000230 V jarku poleg Viševce med Praprotnikom in veliko Pustoto Pecten nirnius Aequipecten sp. Miocen R. Z. št. 252; Pecten nirnius; Font.; Chlamys; V jarku poleg Viševce med Praprotnikom i veliko Pustoto. Mala etiketa: Pecten nitnius Font. 52 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 49: Školjki Aequipecten opercularis iz okolice Viševce (inv. št. SR 229). Foto: Matija Križnar Figure 49: Shells of Aequipecten opercularis from the area around Viševca (Inv. No. SR 229). Photo: Matija Križnar Slika 50: Školjka Lithodomus sp., odkrita med Vrhovljami in Viševco (inv. št. SR 231). Foto: Matija Križnar Figure 50: Bivalve Lithodomus sp. found between Vrhovlje and Viševca (Inv. No. SR 231). Photo: Matija Križnar Slika 51: Školjka Pholadomya cf. alpina iz okolice Kamnika (inv. št. SR 237). Foto: Matija Križnar Figure 51: Mussel Pholadomya cf. alpina from the vicinity of Kamnik (Inv. No. SR 237). Photo: Matija Križnar 53 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000231 V Dobliškem jarku poleg brvi med Viševco in Verhovjem Lithodomus sp. Lithodomus sp. Miocen R. Z. št. 245; Lithodomus sp.; V dobliškem jarku med Verhovjem in Viševco. R. Z. št. 245; Lithodomus sp.; V dobliškem jarku poleg brvi med Viševco in Verhovjem. Mala etiketa: Lithodomus sp, Doblica. PMSL-Fosili- SR-000232 V jarku pri Viševci Pecten besseri Flabellipecten besseri (Andrzejowski, 1830) Miocen RZ-250b; Pecten besseri; Viševca. PMSL-Fosili- SR-000233 V grabnu poleg Viševce Pecten besseri Flabellipecten besseri (Andrzejowski, 1830) Miocen Pecten cf. besseri, Andrz.; Im grabnn bei Viševca; Gnfnllig mit Panopaa Minardi etc.; R. Z. št. 250/b. PMSL-Fosili- SR-000234 Tunjiško gričevje (?) Modiola marginata, juv. Musculus marginatus (Eichwald, 1830) Miocen (sarmatij) R. Z. št. 241; Modiola marginata juv.; Eichw.; Sarm. vrsta; Izpral iz Mur. sublav.; S. Robič 880. Mala etiketa: Modiola marginata Eichw. PMSL-Fosili- SR-000235 Tunjiško gričevje (?) Modiola Volhynica, juv. cf. Modiolus sp. Miocen R. Z. št. 242; Modica Volhynica? Eichw.; juv.; Sarm. vrsta; Izpral iz Murex sublav.; S. Robič 880. Mala etiketa: Modiola Volhynica, Eichw. PMSL-Fosili- SR-000237 Pri Kamniku Pholodomya sp. Pholadomya cf. alpina Matheron, 1842 Miocen R: Z: št. 236; Pholodomya sp.; Pri Kamniku. Mala etiketa: Pholodomya sp.; Kamnik. PMSL-Fosili- SR-000238 V jarku med Praprotnikom in Veliko pustoto Mytilus Haidingeri Mytilus (Mytilus) haidingeri Hörnes, 1867 Miocen R. Z. št. 239/a; Mytilus Haidingeri, M. Hörnes; V jarku med Praprotnikom in Veliko pustoto; S. Robič 881. R. Z. št. 239; Mytilus. PMSL-Fosili- SR-000240 V Dobliškem jarku med Viševco Vrhovjem poleg brvi čez Doblico, pa tudi med Vrhovjem in Sebončevo hišo od studenca naprej poleg stezice Corbula carinata, Duj. Corbula (Caryocorbula) carinata Dujardin, 1837 Miocen (srednji) R. Z. št. 230/a; Corbula carinata; Duj.; / Mediterrane Stufe:/; V Dobliškem jarku med Viševco Verhovjem poleg brvi čez doblico, pa tudi med Verhovjem in Sebončevo? hišo od studenca naprej poleg stezice v družbi z Turritella Archimedis, Cardium etc.; Nabr. Robič 883. Mala etiketa: Corbula carniata, Duj. PMSL-Fosili- SR-000242 V komendiških Tunjicah v jarku po katerem rojca teče brž pod hišo Corbula gibba Varicorbula gibba (Olivi, 1792) Miocen R. Z. št. 231; Corbula gibba, Ol.; / MEditerrane schichten:/; V komendiških Tunjicah v jarku po katerem rojca teče brž pod hišo.; Nabral S. Robič 1883. Mala etiketa: Corbula gibba, Ol. PMSL-Fosili- SR-000243 V Dobliškem jarku Corbula gibba, Ol. Varicorbula gibba (Olivi, 1792) Miocen R. Z. št. 231; Corbula gibba; Ol.; /Eocän/; V Dobliškem jarku; Nabr. S. Robič l. 880. Mala etiketa: Corbula gibba Ol. PMSL-Fosili- SR-000244 v Dobliškem jarku blizu bervi Panopaea minardi, Desh. Panopea (Panopea) menardi (Deshayes, 1829) Miocen R. Z. št. 229; Panopaea Menardi; Desh.; V Dobliškem jarku blizu bervi. PMSL-Fosili- SR-000247 V Dobliškem jarku Pholadomya alpina Pholadomya alpina Matheron, 1842 Miocen R. Z. št. 234; Pholadomya alpina, Matheron.; V dobliškem jarku; pobral S. Robič l. 881. Mala etiketa: Pholadomya alpina, Matheron. 54 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 52: Školjka Mytilus (Mytilus) haidingeri v grapi med domačijo Praprotnik in Veliko pustoto (inv. št. SR 238). Foto: Matija Križnar Figure 52: Shell of Mytilus (Mytilus) haidingeri in the ravine between the Praprotnik homestead and Velika pustota (Inv. No. SR 238). Photo: Matija Križnar Slika 53: Kameno jedro školjke Pholadomya alpina iz doline Dobliča (inv. št. SR 247). Foto: Matija Križnar Figure 53: Internal mold of the bivalve Pholadomya alpina from the Doblič valley (Inv. No. SR 247). Photo: Matija Križnar Slika 54: Sigasta (kapniška) tvorba iz jame blizu Borovnice (inv. št. SR 249). Foto: Matija Križnar Figure 54: Flowstone (stalactite) formation from a cave near Borovnica (Inv. No. SR 249). Photo: Matija Križnar 55 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000249 Spodmolj ali jama pri Pokojišču blizu Borovnice Kamenina Sigasta tvorba, kapnik Pleistocen/ holocen (?) RZ- 284; Kamenina; V podmolju/ Grotte/ na Pokojišču pri Borovnici. PMSL-Fosili- SR-000251 Mokriška jama, Mokrica, Kamniško- Savinjske Alpe Ursus spelaeus, zobje Ursus spelaeus Rosenmüller, 1794 Pleistocen (würm) Ursus spelaeus; Mokrica, Kamniške planine; iz Robičeve zbirke. 282. Opombe: Ohranjena sta 2 primerka zoba. PMSL-Fosili- SR-000253 Komendiške Tunjice Limnocardium obtusicostatum, Rakovec Limnocardium obtusicostatum n. sp. Rakocev 1932 Miocen (srednji, sarmatij) Etiketa: 200? Limnocardium obtusicostatum, Rakovec; Miocen (sarmat); Komendiške Tunjice. Opomba: holotip - Limnocardium obtusicostatum n. sp. (po Rakovec 1932, Taf. XIV. slika 8.) PMSL-Fosili- SR-000263* Na novi poti iz Koče na gozdu proti vrhu Prisojnika Myophoria wöhrmanni Bivalvia gen. et. sp. indet. (drobci školjčnih lupin) Trias (zgornji, karnij) Myophoria wöhrmanni Bittner; Rabeljski skladi; Zgor. Trias. Mala etiketa: Na novi poti iz Koče na gozdu proti vrhu Prisojnika (v r... (neberljivo) 2200; Rabeljski skladi; Zgor. trias. Druga stran: g. župan; Jos. Lavtižar. PMSL-Fosili- SR-000268 Pri Tunjicah Cancer carniolicus Bittner Tasadia carniolica (Bittner 1884) Miocen (srednji, badenij) R. Z. štev. 16; Cancer carniolicus; Pri Tunjicah. Mala etiketa: Cancer carniolicus, Bittner. Opomba: primerki iz klasičnega (tipskega) najdišča vrste PMSL-Fosili- SR-000269 Pri Tunjicah Turbo carniolica Pleurotomaria carniolica Hilber 1908 Miocen Opomba: Primerek je že več let razstavljen v Paleontološko-geološki razstavi dvorani Primerek je holotip (Pleurotomaria carniolica Hilber 1908) PMSL-Fosili- SR-000267 Mokriška jama Lobanja jamskega medveda Ursus spelaeus s. l. Pleistocen (Würm) Opomba: Na lobanji je zapis - Si. Robič (s svinčnikom, avtor zapisa neznan) PMSL-Fosili- SR-000261 Tunjiško gričevje (?) Spirorbis sp. Spirorbis sp. Miocen R. Z: št. 25; Spirorbis sp.; Izpral iz Murex sublav.; S. Robič 880.; Mala etiketa: Spirorbis sp. Tuja najdišča (lokacije) PMSL-Fosili- SR-000016 Miesbach (Nemčija) Arca cardiiformis, Bast. Arca cardiiformis Basterot, 1825 Oligocen (?) Arca cardiiformis, Bast.; bl. Oligocen; R. Z. št. 165; Miesbach. Mala etiketa: Arca cardiiformis Bast. PMSL-Fosili- SR-000018 Miesbach (Nemčija) Unio (Iridea) subflabellatus Bivalvia: Unionida Miocen (?) Unio Subflabellatus Solberger; Bl. Bt.; R. Z. št. 179; Miesbach. Mala etiketa: Unio subflavellatus; Solberger. PMSL-Fosili- SR-000021 Neznano najdišče Pectunculus pilosus Glycymeris pilosa Linnaeus, 1767 Miocen (?) Mala etiketa: Pectunculus pilosus. PMSL-Fosili- SR-000023 Waldböckelheim? (neberljivo) (Mainz, Nemčjia) Arca pretiosa, Desh. cf. Fosularca pretiosa Desh. Oligocen (?) (rupelij) Arca pretiosa Desh.; Oli…(neberljivo); Waldbockelheim? Na drugi strani etikete piše: R. Z. št. 169. Mala etiketa: Arca pretiosa Desh. PMSL-Fosili- SR-000024 Waldböckelheim (Mainz, Nemčjia) Pectunculus angusticostatus Pectunculus angusticostatus Oligocen (?) (rupelij) Pectunculus angusticostatus; Lam.; Oligocen; neberljivo; Waldböckelheim. Mala etiketa: Pectunculus angusticostatus, Lam. 56 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 55: Oklep rakovice Tasadia carniolica iz najdišča pri Tunjicah (inv. št. SR 268). Foto: Matija Križnar Figure 55: The carapace of the crab Tasadia carniolica from a site near Tunjice (Inv. No. SR 268). Photo: Matija Križnar Slika 56: Holotip polža vrste Pleurotomaria carniolica iz Tunjic (inv. št. SR 269). Foto: David Kunc Figure 56: Holotype of the Miocene gastropod Pleurotomaria carniolica from Tunjice (Inv. No. SR 269). Photo: David Kunc 57 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000025 Waldböckelheim (Mainz, Nemčjia) Tornatella acuta Tornatella acuta Oligocen (?) (rupelij) Tornatella acuta Sbgo; Ol. Neberljivo; Waldböckelheim. RZ. Št. 154 Mala etiketa: Tornatella acta Sbgr. PMSL-Fosili- SR-000026 Waldböckelheim (Mainz, Nemčjia) Pectunculus obovatus Glycymeris (Chevronia) obovata (Lamarck, 1819) Oligocen (?) (rupelij) Pectunculus (neberljivo) P. obovatus; Lam.; Oli… ; Waldbockelheim PMSL-Fosili- SR-000028 Mons en Laonnois? (Francija) Dentalium abbreviatum Polychaeta Eocen (?) Dentalium abbreviatum Desh.; Unt. Eozän; R. Z. štev. 144; Mans en Laoinais. Mala etiketa: Dentalium abbreviatum Desh. PMSL-Fosili- SR-000030 Mons en Laonnois? (Francija) Dentalium sp. Dentalium sp. Linnaeus, 1758 Eocen (?) R. Z. št. 142. Na drugi strani etikete piše: Dentalium spec.; Unt. eocän; Mons en Laonois.; Mala etiketa: Dentalium sp. PMSL-Fosili- SR-000031 Regensburg (Nemčija) Pupa collumela Columella columella Martens, 1830 Pleistocen ali holocen (?) Jsthruza Gray?; Pupa columella; Benz.. ; läg.?; Regensburg Mala etiketa: Isthonia; Pupa columella, Benz. PMSL-Fosili- SR-000032 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Cancellaria evulsa Cancellaria evulsa Solander, 1766 Eocen Cancellaria evulsa; R. Z. štev. 150; Mons en Laon. Mala etiketa (v tubi): Cancellaria evulsa. Najdišče verjetno: Mons-en-Laonnais (departmant Aisne) PMSL-Fosili- SR-000033 Regensburg Fruticicola hispida? Held.; Helix terrena Trochulus hispidus Linnaeus, 1758 Pleistocen ali holocen (?) R. Z. št. 140; Fruticicola Held; Helix terrena; Lärs; Clefs.; Regensburg. PMSL-Fosili- SR-000034 Grignon (Francija) Hipponix cornncopiae Hipponix (Hipponix) cornucopiae Eocen R. Z. štev. 152; Hipponix cornnopiae; Lk; Grignon. Najdišče: Grignon, Yvelines, Ile-de- France, Francija PMSL-Fosili- SR-000035 Steinheim, Baden-Württemberg (Nemčija) Gillia utriculosa Gillia utriculosa Sandberger Miocen Gillia u.; R. Z. št. 146; Ober miocen; Steinheim;u; Wuetenbe. Novejši etiketa: rz-146; Gilla utriculosa; Steinheim; Wittenberg. PMSL-Fosili- SR-000036 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Diastoma Diastoma cf. costellatum (Lamarck, 1804), Eocen Mons en Laonnois?; R. Z. št. 153; Diastoma. PMSL-Fosili- SR-000037 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Delphinula turbinata cf. Rissoa turbinata (Lamarck, 1804) Eocen Delphinula turbinata Desh.; Unt. Eozän; RZ. Št. 145; Mans en Laonnois?. Mala etiketa: Delphinila turbinata Desh. PMSL-Fosili- SR-000038 Pariška kotlina Phasianella Lamarck, 1804 Phasianella sp. Lamarck, 1804 Eocen (?) Phasianella sp. ; Mittel eocen; R. Z. št. 157; (preostalo neberljivo) PMSL-Fosili- SR-000039 Vermenil (Francija) (?) Ditrupa incurvum? Ditrupta sp. Polychaeta Miocen (?) Ditrupa incurvum Desh; Mittle eocen; R. Z. št. 158; Vermenil. Mala etiketa: Ditrupa incurvum Desh. PMSL-Fosili- SR-000040 Pontlevoy (Francija) Conus slavatus ? Conus sp. Miocen (srednji) Conus slavatus; Lk; Mittle Miocän; R. Z. št. 159; Pontlevoy. PMSL-Fosili- SR-000041 Pontlevoy (Francija) Pectunuculus turonensis Bivalvia Miocen R. Z. št. 177; Pectuneulus? Turonensis Meyer; Mitt.Mioc.; Pontlevoy. Mala etiketa: Pectunculus turonensis, Meyer. 58 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000042 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Arca interposita Scapularca interposita Deshayes, 1858 Eocen Arca interposita, Desh.; Kut. Eocen; R. Z. štev. 167; Mans en laonnis? Etiketa v obliki rožice: Arca interposita Desh. PMSL-Fosili- SR-000043 Vermenil (Francija) (?) Sandbergeria communis Sandbergeria communis (Deshayes,1864) Eocen R. Z. št. 148; Sandbergeria communis; Eocen; Mitte..; ?; Vernenil. Mala etiketa: Sandbergeria comunis Desh. PMSL-Fosili- SR-000044 ? Gorre du Han (Francija?) Trigonocoelia media Trinacria media (Deshayes, 1858) Eocen R. Z. št. 178; Trigonocoelia media Desh.; ? Eocen; Gorre du Han. Mala etiketa: Trigonocoelia media Desh. PMSL-Fosili- SR-000046 Creugnach (?) Pupa muscorum Pupilla muscorum Linnaeus, 1758 Miocen- holocen (?) Pupilla Pfr; Pupa muscorum; Lös; R. Z. št. 136; Creugnach. Mala etiketa: Pupilla Pfr.; Pupa musceorum 4. Opomba: lahko gre za najdišče Bad Kreuznach, Nemčija PMSL-Fosili- SR-000047 Grignon (Francija) Ancillaria buccinoides Spirancilla lamarckii (Deshayes, 1866) Eocen Ancillaria buccinoides; Lan.; R. Z. št. 137; Grignon; Unt. eozän. Mala etiketa: Ancillaria buccinoides Lam. PMSL-Fosili- SR-000048 Pontlevoy (Blois, Francija) Bulimus sp. Bulimus sp. Miocen Bulimus sp. (neberljivo); Mittel miocän; R. Z. št. 138; Pontlevoy. PMSL-Fosili- SR-000049 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Coprolithes? Koproliti (fosilni iztrebki) Eocen (?) Coprolithes?; R. Z. št. 155; Mons en Laon. Mala etiketa: Coprolithes?. PMSL-Fosili- SR-000050 Miesbach (Nemčija) Nucula brevis Nucula sp. Oligocen R. Z. št. 162; Nucula brevis; Sdberger?; Oberoligozan?; Miesbach. Mala etiketa: Nucula brevia Solbgr? PMSL-Fosili- SR-000051 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Bifrontia ladrensis Gastropoda Eocen Bifrontia Ladrensis Deshayes; Unt.er Eozän; R. Z. št. 149; Maus en Lonais. PMSL-Fosili- SR-000052 Miesbach (Nemčija) Buccinum flurli, Gümbel Cominella flurli (Gümbel, 1861) Oligocen Buccinum Flurli, Gümbel; Oberoligozän; R. Z. št. 114; Miesbach. Mala etiketa: Buccinium. PMSL-Fosili- SR-000053 Pontlevoy (Blois, Francija) Conus dujardini Conilithes exaltatus Eichwald, 1830 Eocen Conus dujardini, Desh.; Mittlemiozän; R. Z. štev. 131; Pontlevoy. Mala etiketa: Conus Dujardini, Desh. PMSL-Fosili- SR-000056 Waldböckelheim (Mainz, Nemčjia) Mitra perminuta Mitra perminuta (A. Braun in C.L.F. von Sandberger, 1863) Oligocen (rupelij) Mitra perminuta, A.Braun; Ol. Ma…. (neberljivo); Waldbockleheim. Na drugi strani piše: R. Z. št. 119. Mala etiketa: Mitra perminuta A. Braun. PMSL-Fosili- SR-000058 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Bulla cylindroides; Desh Bulla cylindroides Deshayes, 1824 Eocen Bulla cylindroides; Desh.; R. Z. št. 133; Unt. eozän; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Bulla cylindroides Desh. PMSL-Fosili- SR-000060 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Mitra spec. Mitra mitra Linnaeus, 1758 Eocen Mitra spec.; Unt. eozän; R. Z. št. 120; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Mitra sp. PMSL-Fosili- SR-000061 Grignon (Francija) Rostellaria fissurella Rimella fissurella (Linnaeus, 1758) Eocen Rostellaria fisurella Lk; Untereozän; R. Z.štev. 128; Grignon. Mala etiketa: Rostellaria fissurella Lk. 59 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000062 Pontlevoy (Blois, Francija) Natica josefinia Risso Neverita josephinia Risso, 1826 Miocen Natica josefinia Risso; Mitt. Mioc.; R. Z. št. 97; Pontlevoy. Mala etiketa: Natica josefinia Risso. PMSL-Fosili- SR-000064 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Natica paludiniformis, Desh. cf. Ampullina patulaeformis (O. Boettger, 1875) Eocen Natica paludiniformis Desh.; Untereozän; R. Z. štev. 96; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Natica paludiniformis Desh. PMSL-Fosili- SR-000065 Vermenil (Francija) (?) Natica obscandita? Natica sp. Eocen Natica obscandita Desh.; R. Z. št. 95; S. (neberljivo); Mitteneozän; Vermenil. Mala etiketa (v tulcu): Natica obscendita Desh. PMSL-Fosili- SR-000068 Pontlevoy (Blois, Francija) Terebra duplicata, Desh. Duplicaria duplicata (Linnaeus, 1758) Miocen Terebra duplicata; Desh.; /Mittl. Mioc¨n/; R. Z. štev. 125; Pontlevoy. Mala etiketa: Terebra duplicata Desh. PMSL-Fosili- SR-000069 Waldböckelheim (Mainz, Nemčjia) Natica nyotü Natica sp. Oligocen Natica nyotü; (neberljivo); Waldböckelheim. Na drugi strani etikete: R. Z. št. 94. PMSL-Fosili- SR-000070 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Natica noae cf. Cryptonatica noe (d’Orbigny, 1850) Eocen Natica Noae Desh.; Untereozän; R. Z. štev. 92; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Natica Noae Desh. PMSL-Fosili- SR-000071 Cuise la Motte (Francija) Voluta elevata, Sow. Voluta elevata Sowerby, 1840 Eocen (?) Voluta elevata Sow.; Cuise la motte; R. Z. št. 106. PMSL-Fosili- SR-000072 Grignon (Francija) Voluta harpula, Lam. Lyria (Harpella) harpula (Lamarck, 1803) Eocen Voluta harpula, Lam.; R. Z. št. 104; Grignon. Mala etiketa: Voluta harpula Lam. PMSL-Fosili- SR-000073 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Voluta cythara cf. Voluta cythara Lamarck Eocen Voluta cythara, Lk.; Unt.eocän; R. Z. štev. 103; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Voluta cythara, Lk. PMSL-Fosili- SR-000075 Pariška kotlina (Francija) Keilostoma minor, Desh. Keilostoma minor Deshayes, 1861 Eocen R. Z. štev. 107; Keilostoma minor, Desh.; Mittleeocän; Karifotbutus? (neberljivo) Mala etiketa: Kailosotma minor, Desh. Opomba: V inventarni knjigi je zapisano kot najdišče Pariška kotlina. PMSL-Fosili- SR-000079 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Pleurotoma Pleurotoma sp. Eocen Pleurotoma; mons en Laon. Mala etiketa: Plaurotoma. PMSL-Fosili- SR-000080 Najdišče neznano Pleurotoma sp. Pleurotoma sp. Lamarck, 1799 (?) Mala etiketa z napisom: Pleurotom. PMSL-Fosili- SR-000082 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Mitra fuselina Desh. Conomitra fusellina (Lamarck, 1803) Eocen Mitra fuselina Desh.; Untereocän; R. Z. št. 121; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Mitra fuselina Desh. Opomba: Na etiketi je prečrtan Mitteleozän in je napisan Untereocän. PMSL-Fosili- SR-000091 Pontlevoy (Blois, Francija) Voluta sp. Voluta sp. Miocen Voluta spec. Mittelmiozän; Pontlevoy; druga stran: R. Z. štev. 105. Mala etiketa: Voluta sp. PMSL-Fosili- SR-000095 Miesbach (Nemčija) Cerithium margaritaceum Brongn. Ptychopotamides cinctus (Bruguière, 1792) (=Mesohalina margaritacea (Brocchi, 1814)) Oligocen Napis na etiketi: Cerithium margaritaceum Brongn.; Ob. Oligocän; R. Z. št. 76/a; Miesbach. Mala etiketa: Cerithium margaritaceum Brongn. 60 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000096 Müggelheim-Berlin (Nemčija) Paludina diluviana Viviparus diluvianus (Kunth, 1865) (?) Pal. (Paludinia) diluviana Kunth.; Diluviana.... (neberljivo)...bei Mürgeelheim .... Berlin. Na drugi strani etikete: R. Z. št. 47. PMSL-Fosili- SR-000098 Miesbach (Nemčija) Turritella diversicostata, Gümbel cf. Turritella diversicostata Gümbel, 1861 Oligocen R. Z. št. 64; Turritella diversicostata Gümbel; Mitteloligocän; Miesbach. Mala etiketa: Turritella diversicostata Gümbel. PMSL-Fosili- SR-000099 Miesbach (Nemčija) Turritella turris, Bast. Turritella sp. Oligocen Turritella turris Bast.; Mittelmiocän; R. Z. št. 63; Miesbach. Mala etiketa: Turritella turris Bast. Opomba: hišice na kamnini PMSL-Fosili- SR-000100 Graz (Avstrija) Turritella turris, Bast. Turritella aff. (Haustator) badensis Sacco, 1895 Miocen (?) Turritella turris Bast.; Mittelmiocän; R. Z. št. 63; Graz. PMSL-Fosili- SR-000103 Waldböckelheim (Mainz, Nemčjia) Littorina obtusangula, Sbgr. cf. Littorina obtusangula Sandberger, 1859 Oligocen Litorina oblusangulata, Sbgr. ; Ol: Ma.... Waldbockelheim. na drugi strani piše: R. Z. št. 51. Mala etiketa: Litorina oblusangula Sbgr. PMSL-Fosili- SR-000104 Waldböckelheim (Mainz, Nemčjia) Rissoa arcolifera, Sbgr. Rissoa sp. (Rissoidae) Oligocen R. Z. št. 52/4; Rissoa arcolifera; Ol.Man..... Waldbockelheim. Mala etiketa: Rissoa arcolifera, Sbgr. PMSL-Fosili- SR-000105 Waldböckelheim (Mainz, Nemčija) Rissoa duboisii Rissoa duboisii Nyst, 1845 Oligocen R. Z. št. 53; Rissoa Duboissi, Nyst.; Ol- Mor..... Waldbockelheim. Mala etiketa: Rissoa Duboisii Nyst. PMSL-Fosili- SR-000106 Balingen (Švabska Jura, Nemčija) Cidarites coronatus Plegiocidaris cf. coronata (Schlotheim, 1820) Jura (zgornja) Cidarites coronatus; To; Weisser Jura; Balingen; R. Z. štev. 28. PMSL-Fosili- SR-000108 ? Gorge de Utan (neznano) Melania hordacea, Desh. Bayania hordacea (Lamarck, 1804) (?)? Napis na etiketi: Melania hordacea, Desh.; Gorge du Itan. Druga stran: R. Z. št. 58. Mala etiketa: Melania hordacea Desh. PMSL-Fosili- SR-000115 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Turritella imbricatarius Haustator imbricatarius (Lamarck, 1804) Eocen Turritella imbricataria, Lk.; Mitteleocän (prečrtan Mitttel in napisano Unter): R. Z. št. 65; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Turritella imbricataria, Lk. PMSL-Fosili- SR-000116 Pariška kotlina Cerithium cockleare, Lk. cf. Serratocerithium sp. Eocen Cerithium cockleare, Lk.; R. Z. št. 66; Mitteleocän; Karif...(neberljivo). Novejša etiketa: RZ-66; Cerithium cockleare; Pariška kotlina. PMSL-Fosili- SR-000117 Vermenil (Francija) Cerithium crenulatum Cerithium crenulatum Deshayes, 1824 Eocen Cerithium crenulatum, Desh.; Sables moyens; Vermenil. Mala etiketa: Cerith. crenulatum Desh. PMSL-Fosili- SR-000122 Heuberg (? Baden-Württemberg, Nemčija) Cnemidium rimulosum, Goldf. Cnemidiastrum rimulosum (Goldfuss, 1826) Jura Cnemidium rimulosum, Goldf.; Weisser Jura; R. Z. št. 29; Heuberg. Opomba: jurska spužva – Porifera PMSL-Fosili- SR-000127 Lizy-sur-Ourcq (okolica Pariza, Francija) Cerithium crenulatum Desh. Cerithium crenulatum Deshayes, 1824 Eocen Škatla 1: 67/b; Cerithium crenulatum Desh.; Eocaen: Mitt....(neberljivo), Lizy sur Ourcq. Škatla 2: Cerithium Crenutolaum; Mitt. Eocän; Lisy-sur-Ourcq. Mala etiketa: Cerith. crenatolatum. 61 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 57: Polži Haustator imbricatarius iz eocenskih plasti Francije (inv. št. SR 115). Foto: Matija Križnar Figure 57: Gastropod Haustator imbricatarius from Eocene beds of France (Inv. No. SR 115). Photo: Matija Križnar Slika 58: Hišica eocenskega polža iz Francije (inv. št. SR 116). Foto: Matija Križnar Figure 58: Eocene gastropod shell from France (Inv. No. SR 116). Photo: Matija Križnar 62 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000133 Nattheim (Švabska Jura, Nemčija) Cidarites elegans Nudicidaris aff. elegans Muenster 1829 Jura R. Z. št. 8; Cidaris elegans; Wisser Jura; Nattheim. Novejša etiketa: RZ-8; Cidaris elegans; Nottheim; Beli jura. PMSL-Fosili- SR-000143 Balingen (Švabska Jura, Nemčija) Pentacrinites cingulatus Isocrinus cingulatus (Münster, in Goldfuss, 1826) Jura R. Z. št. 13; Pentracerites cingulatus /4; Weisser Jura; Balingen. Mala etiketa: RZ-13; Pentacrinites cingulatus; Balingen; Beli jura. PMSL-Fosili- SR-000148 Miesbach (Nemčija) Ostrea molassicola, C. Meyer Ostrea sp. Oligocen R. Z. št. 264; Ostrea molassicola C. M.; Miesbach. Mala etiketa: Ostrea molassic C. M. Opomba: Znano najdišče je bilo Kaltenbach pri Miesbachu PMSL-Fosili- SR-000149 Balingen (Nemčija) Ammonites raricostatus Echioceras raricostatum (Zieten, 1831) Jura (spodnja) Napis na etiketi: Amonites raricostatus; Lias; Balingen; R. Z. št. 274. PMSL-Fosili- SR-000152 Lauttingen (Nemčija) Amonites convolutus cf. Olcostephanus (Olcostephanus) convolutus (Koenen, 1902 ) Jura (srednja) Amonites convolutus; Brauner Jura; Lauttingen; R. Z. št. 266. PMSL-Fosili- SR-000153 Laufen (Baden-Württemberg, Nemčija) Amonites hecticus Hecticoceras hecticus (Reinecke 1818) Jura R. Z. št. 267; Amonites hecticus; Braunner Jura; Ornateri-Thon.; Laufen. PMSL-Fosili- SR-000154 Thieringen (Nemčija) Amonites flexuosus, Münst. Taramelliceras compsum Oppel 1863 Jura R. Z. št. 268; Amonites flexuosus, Münst.; var. nudus Au.?; Weisser Jura; Thieringen. PMSL-Fosili- SR-000155 Gruibingen (Baden-Württemberg, Nemčija) Amonites flexuosus var. costatus cf. Taramelliceras costatum (Quenstedt, 1849) Jura R. Z. štev. 269; Amonites flexuosus var. costatus; Weisser Jura; Gruibingen. PMSL-Fosili- SR-000156 Laufen (Baden-Württemberg, Nemčija) Amonites flexuosus var. Ornatus Ammonoidea gen. et sp. indet. Jura R. Z: št. 270; Amonites flexuosus; var. ornatus; Brauner Jura; Laufen in Württbrg. PMSL-Fosili- SR-000157 Gmünd (Baden- Württemberg, Nemčija) Amonites margaritatus Orb. Amaltheus margaritatus de Montford, 1808 Jura R. Z. štev. 271; Amonites margaritatus Orb.; Lias; Gmünd in Württemberg. PMSL-Fosili- SR-000164 Miesbach (Nemčija) Ostrea cyathula Crassostrea cyathula (Lamarck 1806) Oligocen Ostrea cyatkula Lk.; Obnooligocän (Obereoligocän); R. Z. št. 261; Miesbach. Mala etiketa: Ostrea cyathula Lk. PMSL-Fosili- SR-000168 Miesbach (Nemčija) Ostrea Crassostrea crassissima (Lamarck, 1819) Oligocen Ostrea crassissima, Lk.; Mittelmiocän; R. Z. št. 260/b; Miesbach. Mala etiketa: Ostrea crassissima Lk. PMSL-Fosili- SR-000172 Miesbach (Nemčija) Cytherea albina, Landbgr. Pitar albinus (Lamarck, 1818) Oligocen Cytherea albina Landbgr.; Ob.Olig.; R. Z. št. 210; Miesbach. Mala etiketa: Cytherea albina Landbgr. PMSL-Fosili- SR-000173 Bregenz (Vorarlberg, Avstrija) Cardium multicostatum, Brocchi Europicardium multicostatum (Brocchi, 1814) Miocen Cardium multicostatum, Brocc.; Mittelmiocän; R. Z. št. 195; Bregenz. PMSL-Fosili- SR-000175 Miesbach (Nemčija) Cyrena semistrata Cyrena semistriata Deshayes, 1830 Oligocen Cyrena semistrata; Obereoligocän; R. Z. št. 185/b; Miesbach. Mala etiketa: Cyrena semistrata. PMSL-Fosili- SR-000176 Miesbach (Nemčija) Cyrena striatula, Mü. Cyrena striatula Münster, 1837 Oligocen Cyrena striatula, Mü.; Ob. Oligocän; R. Z. št. 186; Miesbach. Mala etiketa: Cyrena striatula, Mü. 63 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 59: Korona jurskega morskega ježka Nudicidaris aff. elegans iz okolice Nattheima (Nemčija) (inv. št. SR 133). Foto: Matija Križnar Figure 59: Shell of the Jurassic sea urchin Nudicidaris aff. elegans from the vicinity of Nattheim (Germany) (Inv. No. SR 133). Photo: Matija Križnar Slika 60: Amonit Echioceras raricostatum iz spodnjejurskih plasti pri Balingenu (Nemčija) (inv. št. SR 149). Foto: Matija Križnar Figure 60: Ammonite Echioceras raricostatum from the Lower Jurassic strata near Balingen (Germany) (Inv. No. SR 149). Photo: Matija Križnar 64 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 61: Amonit Hecticoceras hecticus iz najdišča Laufen (Baden-Württemberg, Nemčija) (inv. št. SR 153). Foto: Matija Križnar Figure 61: Ammonite Hecticoceras hecticus from Laufen (Baden-Württemberg County, Germany) (Inv. No. SR 153). Photo: Matija Križnar Slika 62: Amonit Taramelliceras compsum iz najdišča Thieringen (Nemčija) (inv. št. SR 154). Foto: Matija Križnar Figure 62: Ammonite Taramelliceras compsum from Thieringen (Germany) (Inv. No. SR 154). Photo: Matija Križnar Slika 63: Jurski amonit iz najdišča Laufen (Baden-Württemberg, Nemčija) (inv. št. SR 156). Foto: Matija Križnar Figure 63: Jurassic ammonite from Laufen (Baden-Württemberg, Germany) (Inv. No. SR 156). Photo: Matija Križnar 65 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 64: Oligocenska ostriga Crassostrea crassissima iz najdišča Miesbach (Nemčija) (inv. št. SR 168). Foto: Matija Križnar Figure 61: Oligocene oyster Crassostrea crassissima from Miesbach (Germany) (Inv. No. SR 168). Photo: Matija Križnar Slika 65: Oligocenska školjka Andrusoviconcha basteroti in polž Melanoides winkleri iz najdišča Miesbach (Nemčija) (inv. št. SR 226). Foto: Matija Križnar Figure 65: Oligocene bivalve Andrusoviconcha basteroti and gastropod Melanoides winkleri from Miesbach (Germany) (Inv. No. SR 226). Photo: Matija Križnar 66 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000179 Najdišče neznano Cardita oMalaana, Nyst. Scalaricardita oMalaana (Nyst, 1843) (?) RZ-205; Cardita oMalaana.Mala etiketa: Cardita oMalaana Nyst. PMSL-Fosili- SR-000181 Pontlevoy (Francija) Cardita scalaris cf. Cardita scalaris Goldfuss, 1826 Miocen Cardita scalaris, Sow.; R. Z. št. 208; Mitt. Miocän; Pontlevoy. Mala etiketa: Cardita scalaris Sow. PMSL-Fosili- SR-000183 Vermenil (Francija) Cardita divergens, Desh. Cardita divergens Deshayes Eocen Mala etiketa: Cardita divergens, Desh. PMSL-Fosili- SR-000184 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Cytherea striatula cf. Cytherea striatula, Deshayes 1825 Eocen Cytherea striatula Desh.; Unt. eocän; R. Z. štev. 212; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Cytherea striatula, Desh. PMSL-Fosili- SR-000185 Vermenil (Francija) Cardita divergens Cardita divergens Deshayes Eocen Cardita divergens Desh.; R. Z. št. 203/b; Vermnil. PMSL-Fosili- SR-000188 Vermenil (Francija) Cyrena trigona, Desh. Cyrena trigona Deshayes, 1825 Eocen Cyrena trigona spec.; Desh.; Verneuil; R. Z. št. 187. Opomba: Primerek je nalepljen na ploščico. PMSL-Fosili- SR-000189 Neznano najdišče Sphaerium duplicatum cf. Sphaerium sp. (?) R. Z. št. 188; Sphaerium duplicatum, Clefs.?; (neberljivo) PMSL-Fosili- SR-000191 Gorge du Han (Francija) Lucina proxima Saxolucina proxima (Deshayes, 1857) Eocen Lucina proxima, Desh.; R. Z. št. 191; Sables interieures?; Untereocän; Gorge du Han. PMSL-Fosili- SR-000193 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Cardita sulcata, Desh. Cardites antiquatus (Linnaeus, 1758) Eocen Cardita sulcata, Desh.; R. Z. št. 209; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Cardita sulcata Desh. PMSL-Fosili- SR-000194 Najdišče neznano (Livy ?) Cyrena deperdita, Desh. Polymesoda deperdita (Lamarck, 1806) Eocen Cyrena deperdita, Desh.; Mitt. eocän; Livy sus hupe?. Druga stran: R. Z. št. 184. Mala etiketa: Cyrena deperdita Desh. PMSL-Fosili- SR-000195 Gorge du Han (Francija) Cyrena amygdalina, Desh. Polymesoda amygdalina (Deshayes, 1857) Eocen R. Z. št. 183; Cyrena amigdalina Desh.; ...(neberljivo)...Gorge du Han. Mala etiketa: Cyrena amygdalina Desh. PMSL-Fosili- SR-000196 Hackenheim (Bad Kreuznach, Nemčija) Cyrena semistriata, Desh. Polymesoda convexa (Brongniart, 1822) Oligocen R. Z. št. 185/a; Cyrena semistriata Desh.; subarata var. Bronn; Oligocean;Hackenheim bei ..(neberljivo)... Mala etiketa: Cyrena semistriata Desh. v subaratu Bron. PMSL-Fosili- SR-000197 Miesbach (Nemčija) Cyrena semistriata Polymesoda convexa (Brongniart, 1822) Oligocen Cyrena semistriata, Obereoligocän; R. Z. št. 185/b; Miesbach?. PMSL-Fosili- SR-000199 Waldböckelheim (Mainz, Nemčjia) Crassatella bronni Crassatella bronni Deshayes 1857 Oligocen Crassatella Bronni Mer.; Ol.; ...(neberljivo)...Waldböckelheim. Druga stran: R. Z. št. 180. PMSL-Fosili- SR-000200 Pontlevoy (Francija) Crassatella proguiviba Desh. cf. Crassatellidae gen. et sp. indet. Miocen Crassatella proguiviba, Desh.; Mittelmiocän; R. Z. št. 181; Pontlevoy. Mala etiketa: Crassatella proguiviba? PMSL-Fosili- SR-000202 Gorge du Han (Francija) Cardita prevosti, Desh. Cardita prevosti (Deshayes 1858) Eocen Cardita Prevosi, Desh.; R. Z. št. 206; Unt. eocän; Gorge du Han. Mala etiketa: Cardita Prevosti, Desh. PMSL-Fosili- SR-000212 Miesbach (Nemčija) Thracia parallela, Sdbgr. Thracia sp. Oligocen Thracia parallela, Sdbgr.; Oberoligocän; R. Z. št. 223; Miesbach. Mala etiketa: Thracia parallela Sdbgr. 67 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000217 Pontlevoy (Francija) Venus sp. Venus sp. Miocen Venus spec. ; Mitt. Miocän; R. Z. št. 218; Pontlevoy. Mala etiketa: Venus sp. PMSL-Fosili- SR-000218 Mons-en-Laonnais (departmant Aisne, Francija) Rotalina sp. Foraminifera, Rotaliina Eocen Rotalina spec.; R. Z. št. 220; Unt. eocän; Mons en Laonnois. Mala etiketa: Rotalina sp. PMSL-Fosili- SR-000225 Laufen (vas, Baden- Württemberg, Nemčija) Modiola modiolata sf. Modiola sp. Jura (srednja) Modiola modiolata Li.; R. Z. št. 243; Brauner Jura; Laufen. PMSL-Fosili- SR-000226 Miesbach (Nemčija) Dreissena basteroti, Desh. Melania Mayeri, Gümbel Andrusoviconcha basteroti (Deshayes, 1836) Melanoides winkleri (Mayer, 1861) Oligocen Dreissena Basteroti, Desh. und Melania Mayeri Gümbel.; Ob. Olig.; R. Z. št. 246; Miesbach. Mala etiketa: Dreiisena Basteroti, Desh. PMSL-Fosili- SR-000227 Miesbach (Nemčija) Mytilus aquitanicus Mytilus aquitanicus C. Mayer, 1958 Oligocen Mytilus aquitanicus, C. Mayer; Ob. olig.; R. Z. št. 240; Miesbach. Mala etiketa: Mytilus aquitanicus C. Mayer. Opomba: tudi Mytilus (Crenomytilus) aquitanicus PMSL-Fosili- SR-000228 Laufen (vas, Baden- Württemberg, Nemčija) Miacites Jurassi Myacites cf. musculoides Schlotheim, 1820 Jura (srednja) R. Z. št. 244; Miacites Jurassi; Brauner Jura; Laufen in Württbg. PMSL-Fosili- SR-000236 Miesbach (Nemčija) Cyprina rotundata Arctica rotundata (Braun, 1845) Oligocen Cyprina rotundata; Al. Braun.; Mitteloligocän; R. Z. št. 238; Miesbach, Mala etiketa: Cyprina rotundata, Al. Braun. PMSL-Fosili- SR-000239 Waldböckelheim (Mainz, Nemčija) Corbulomya crassa Corbula (Serracorbula) crassa (Hinds, 1843) Oligocen Corbulomya crassa, Sbgr.; Oligoc.; … (neberljivo); Waldböckelheim. Druga stran: R. Z. št. 232. Mala etiketa: Corbulomya crassa, Slbgr. PMSL-Fosili- SR-000241 Pontlevoy (Francija) Corbula carinata Corbula (Caryocorbula) carinata Dujardin, 1837 Miocen (srednji) Corbula carinata; R. Z. štev. 230/b; Mitt. miocän; Pontlevoy. Mala etiketa: Corbula carinata? PMSL-Fosili- SR-000245 Münhingen (Nemčija) Gervillia socialis Hoernesia socialis (Schlotheim, 1820) Trias R. Z. št. 237; Gervillia socialis; Oberer- Muschelkalk in Dolomit verwundelt?; Münhingen. PMSL-Fosili- SR-000246 Rabelj (Cave del Predil) (Italija) Myophoria kefersteini; Münster Myophoria kefersteini (Münster, 1837) Trias (zgornji, karnij) R. Z: št. 233; Myophoria Kefersteini, Münster; /Railer Schichten:/; Obere Trias; Poleg Velesovega (prečrtano in piše zraven Raibalj?). Mala etiketa: Myophoria Kefersteini Münster. Opomba: Primerek z lupino in kameno jedro. PMSL-Fosili- SR-000248 Miesbach (Nemčija) Melanopsis scuminata, Sdbgr. cf. Melanopsis sp. Oligocen Melanopsis scuminata, Sdbgr.; Ob. Olig.; Miesbach; RZ-283. PMSL-Fosili- SR-000250 Najdišče neznano Clypeaster Clypeasteridae gen. et. sp. indet. Holocen Opomna: Primerek nima nobenega napisa razen tablice (predvidevam, da iz razstave) na kateri je zapisana družina. 68 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 66: Oligocenska školjka Mytilus aquitanicus iz najdišča Miesbach (Nemčija) (inv. št. SR 227). Foto: Matija Križnar Figure 66: Oligocene bivalve Mytilus aquitanicus from Miesbach (Germany) (Inv. No. SR 227). Photo: Matija Križnar Slika 67: Jurska školjka Myacites cf. musculoides iz nemške dežele Baden-Württemberg (inv. št. SR 228). Foto: Matija Križnar Figure 67: Jurassic bivalve Myacites cf. musculoides from the Baden-Württemberg County (Germany) (Inv. No. SR 228). Photo: Matija Križnar 69 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Slika 68: Školjka Arctica rotundata iz najdišča Miesbach (Nemčija) (inv. št. SR 236). Foto: Matija Križnar Figure 68: Bivalve Arctica rotundata from Miesbach (Germany) (Inv. No. SR 236). Photo: Matija Križnar Slika 69: Školjka Corbula (Serracorbula) crassa iz najdišča Waldböckelheim (Nemčija) (inv. št. SR 239). Foto: Matija Križnar Figure 69: Shell of Corbula (Serracorbula) crassa from Waldböckelheim (Germany) (Inv. No. SR 239). Photo: Matija Križnar Slika 70: Triasna školjka Hoernesia socialis iz okolice Münhingena (Nemčija) (inv. št. SR 245). Foto: Matija Križnar Figure 70: Triassic bivalve Hoernesia socialis from the vicinity of Münhingen (Germany) (Inv. No. SR 245). Photo: Matija Križnar 70 SCOPOLIA No 109 – 2025 Inventarna številka* Najdišča (po Robiču) Robičeve določitve Nove določitve (vrste, družine: novejša taksonomija) Starost (serija, stopnja) Izvirni zapisi na etiketah / opombe PMSL-Fosili- SR-000252** Najdišče neznano Rotulidae Rotulidae gen. et sp. indet. Holocen Sentella octodactyla. Opomba: korona nepravilnega morskega ježka PMSL-Fosili- SR-000254 Najdišče neznano Echinus octodactylos Echinus octodactylos Gmelin, 1791 Holocen Echinus octodactylos. Novejši etiketa: RZ-295; Echinus octodactylos. PMSL-Fosili- SR-000255 Najdišče neznano Spatangus spatagus Spatangus sp. Holocen Spatangus spatagus. Novejši etiketa: RZ-293; Spatangus spatangus; PMSL-Fosili- SR-000256 Najdišče neznano Echinus hexaporus Echinus hexaporus Gmelin, 1791 Holocen Echinus hexaporus. Novejši etiketa: RZ-292; Echinus hexaporus. PMSL-Fosili- SR-000257 Najdišče neznano rod Mellita Mellita sp. Holocen Opomba: Etiket ni PMSL-Fosili- SR-000258 Najdišče neznano Echinus lucunter Clypeaster sp. Holocen Napis: Echinus lucunter. PMSL-Fosili- SR-000259 (?) Ledvični kamni (?) (?) Ledvični kamni. Opomba: Več o teh primerkih ni znano PMSL-Fosili- SR-000260 Roncà (Verona, Italija) Strombus fortis Dilatilabrum fortisii (Brongniart, 1823) Eocen Strombus Fortis, Brgn.; Ronca.? Italien. Etiketa: Strombus fortis Opomba: Na vrečki sta etiketi s št. 176. PMSL-Fosili- SR-000262** Neznano najdišče (nečitljivo) Lima striata Plagiostoma striatum (Schlotheim 1820) Trias Muschelkalk; Lima striata; Radzionikai?.Etiketa s številko 87 (nalepljen) Fosili iz stare geološke zbrike – Robičevi prvi fosili (zbrani med 1850-1858)1 PMSL-Fosili- SR-000264*** Kranjska Gora Okamnina Ihnofosil Fosilna sled Spodnji trias Etiketa z napisom: broj 5; Okamljina iz Krajnske gore, dobil Š. Rabič leta 1850. (etiketa nalepljen na primerku – kamnini) PMSL-Fosili- SR-000266*** Kranjska Gora Okamnina Kameno jedro školjke Spodnji trias Etiketa z napisom: br. 2; Okamljina iz Krajnske gore, dobil S. Rabič leta 1850. (etiketa nalepljen na primerku – kamnini) PMSL-Fosili- SR-000265*** Baden-Württemberg (Nemčija) Roženec (Hornstein) Roženec z ohranjenim zobovjem ribe (durofagno zobovje, piknodontna riba) Jura ali kreda (?) Etiketa: Hornstein mit ovalen chalcedonartigen wülstigen von randzonenähnlichem Baue; wahrscheinlich raue nur mechanische Ausscheidung. Wüttlinger (Mittlinger?) Baden. Simon Robič Opomba: Rokopis na etiketi je verjetno napisal K. Dežman. Stara inv. št. 2118 (geol. zbirka) Opombe k tabeli: ? - Vprašljivo /neznano / nečitljivo * - Inventarne (nove) številke se navezujejo na muzejsko digitalno bazo Galis, v katero je zbirka vpisana. Med besedilom in pri podnapisih fotografij uporabljamo skrajšano verzijo inventarnih številk (npr. SR 114). ** - Ni zagotovo, da je primerek iz izvirne Robičeve zbirke. *** - Primerek je odkril Simon Robič, toda ni iz izvirne in leta 1893 odkupljene zbirke. 1 Primerki prvih Robičevih fosilov so bili odkriti med revizijo stare geološke zbirke. Sedaj so dodani v Robičevo zbirko, čeprav niso bili del nje ob odkupu. 71 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Za hranjenje primerkov fosilov je Robič uporabljal različne vžigalične in cigaretne škatlice (slika 24). Manjše primerke je ponekod shranil tudi v steklene ali provizorične kartonske (papirnate) tulce. V nekatere še danes ohranjene škatlice so bili primerki glede na reklamne napise prestavljeni šele kasneje. Robič je k vsakemu primerku fosilov oz. vsaki škatlici dodal tudi izvirne na roko napisane etikete62, ki običajno vsebujejo ime fosila (taksonomsko enoto), opis najdišča in občasno tudi datum odkritja. Ponekod so primerkom priložene tudi manjše, nazobčane etikete zgolj z navedbo vrste. Te etikete so občasno tudi nalepljene na (predvsem večje) primerke. Nahajališča na etiketah so večinoma napisana v slovenščini, nekaj etiket pa je izjemoma napisanih v nemškem jeziku. Za te predvidevamo, da so bili poslani ali vsaj pripravljeni za paleontologe skupaj s primerki. Na to nakazuje predvsem primerek miocenske- ga morskega ježka, kjer je dopis Alexandra Bittnerja (glej zapis v poglavju Med Storžičem in Tunjiškim gričevjem, ta publikacija). Glede na podatke na priloženih etiketah je Robič zbirko ustvarjal med letoma 1880 in 1887. Predstavljena Robičeva zbirka danes vsebuje 268 inventa- riziranih enot, od katerih je 116 iz slovenskih najdišč. Med primerki so tudi mnogi fosili iz klasičnih najdišč Nemčije in Francije ter Avstrije (84 inventariziranih enot). Za nekatere primerke iz zbirke pa nam ni uspelo ugotoviti lokacij oziroma so imeli pomanjkljive podatke (slika 25). Iz izvirnih etiket, ki jih je napisal Simon Robič, smo želeli na topografskih kartah označiti nahajališča primerkov, kar je bil velik problem, saj Robič podaja mnoga ledinska imena in imena domačij (kmetij), ki so na zemljevidih redko označena. Zato zgolj za orientacijo prika- zujemo zemljevid, ki vsebuje območja, na katerih je Robič zbiral fosile (sl. 71). Iz zemljevida je razvidno, da je najpogosteje svoje paleontološke terenske obhode opravljal v okolici Sidraža, Vrhovelj in Viševce ter občasno med Tunjicami, Mlako in Kamnikom. Prav med Tunjicami in Kamnikom leži tudi tipsko najdišče miocenske rakovice Tasadia carniolica, kjer je še danes možno odkriti nove primerke. 62 Pogosto je bilo priloženih tudi več različno velikih etiket, z istimi zapisi. 72 SCOPOLIA No 109 – 2025 Slika 71: Zemljevid z vrisanimi območji najdišč, ki jih je najpogosteje obiskoval Simon Robič. Predvsem je to območje doline potoka Doblič, v okolici Viševce in Sidraža. Označeno je tudi tipsko najdišče miocenske rakovice Tasadia carniolica med Tunjicami in Kamnikom (označeno s št. 1). Zemljevid povzet po Državni topografski karti (TDK 25 MO, list Kamniška Bistrica in Kamnik) . Figure 71: Map showing the areas of the sites most frequently visited by Simon Robič. This is particularly the area of the Doblič stream valley near Viševca and Sidraž. The type locality of the Miocene crab Tasadia carniolica between Tunjice and Kamnik is also marked (marked No. 1). Map reproduced from the National Topographic Map (TDK 25 MO, sheet Kamniška Bistrica and Kamnik). 73 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Zaključek Geološko-paleontološko delovanje Simona Robiča je bilo zelo obsežno (v njegovi zbirki je 269 inventariziranih primerkov). Njegovo zelo sistematično in natančno zbiranje fosilov (kot tudi drugih primerkov) se kaže tudi v pregledu tukaj predstavljene paleontološko-geološke zbirke. K boljšemu razumevanju nekaterih najdb pa pripomorejo tudi njegovi geološki in pale- ontološki zapisi v časnikih. Z boljšim poznavanjem ozadja zbiranja in raziskovanja fosilov Simona Robiča moramo ob tem postaviti v ospredje še nadaljnje potrebe po bolj temeljitih raziskavah: • Opraviti natančne stratigrafske in paleontološke preiskave Robičevih najdišč, predvsem v dolini Dobliča ter med Viševco in Sidražem. • Poiskati najdišča in določiti stratigrafski položaj (mogoče celo do plasti natančno) nekaterih primerkov iz zbirke. • Ugotoviti najbolj verjetno nahajališče primerka vrste Pleurotomaria carniolica, ki je zagotovo nekje v Tunjiškem gričevju. • Določiti starost in opraviti revizijo miocenske rakovice Tasadia carniolica v sklopu tipskega nahajališča. • Raziskati taksonomijo tujih primerkov Robičevih fosilov, ki izhajajo iz nekaterih zgodovinsko pomembnih najdišč. • Poiskati osebe ali ustanove, s katerimi si je Simon Robič izmenjeval posamezne primerke ali zbirke iz tujine. • Poiskati in določiti lokacije preostalih Robičevih zbirk fosilov (podarjenih ali prodanih s strani Simona Robiča), predvsem v tujih muzejih in drugih ustanovah. • Raziskati in ovrednotiti korespondenco Simona Robiča z drugimi raziskovalci in naravoslovci. Zahvala Najprej bi se zahvalila muzejski botaničarki Špeli Pungaršek, ki je veliko pripomogla z iskanjem (in raziskovanjem) arhivskega in slikovnega gradiva. Enako se avtorja zahvaljuje- va za slikovno gradivo Juretu Žaloharju, Roku Gašpariču, Slavku Polaku, Davidu Kuncu, Mojci Jernejc Kodrič, Stefanu Geyu in Vasji Mikužu. Pri nastajanju te publikacije so posredno sodelovali še mnogi posamezniki in ustanove, brez katerih bi ostalo skrito marsikatero gradivo ali zapis. Summary In the second half of the 19th century, Simon Robič was engaged in scientific research. He was a priest by profession, but a true naturalist and explorer by heart. Robič collected shells, snails (land and cave), insects, plants (especially bryophytes), fungi and fossils. He probably started collecting fossils when he was still at school in Kranjska Gora. He found his first fossils, plant impressions, near Goričane. He located more fossils in Kranjska Gora in 1850. Two specimens in his collection kept in the Slovenian Museum of Natural History have a label with the inscription: "Okamljina from Kranjska Gora, collected by Š. Rabič, in 1850". This is the oldest Robič’s preserved fossil. Additionally, a pycnodont fish tooth from Germany is believed to have belonged to Simon Robič. In 1858, the Carniolan Provincial Museum reported 74 SCOPOLIA No 109 – 2025 on his fossil shark teeth from Moravče and a shell imprint from Metlika. He also donated to our museum all the fossils found by him between 1856 and 1858, as well as those he found later. Simon Robič started to work at Šenturška Gora in 1874. In 1879, he discovered and explored first fossil sites in the Tunjice Hills. He showed his fossils to geologists, who eventually took them to Vienna. Rudolf Hoernes visited him in 1880. In 1882, Vinzenz Hilber spent the summer with him. In 1884, the geologist Friedrich Teller, who was studying the geological structure of the area, especially the Kamnik-Savinja Alps, made a tour around Kamnik with him. Robič also sent some fossils to the Spiridon Brusina in Zagreb, an expert on fossil molluscs. Robič found the first specimen of the Miocene decapod Tasadia carniolica. In 1884, the Viennese pal- aeontologist Alexander Bittner described this Miocene decapod based on fossil remains from Robič. Another interesting and rare fossil is the gastropod Pleurotomaria carniolica, currently exhibited in the Slovenian Museum of Natural History. It was described by the palaeontologist Vinzenz Hilber. Robič wrote about his fossils and other natural history specimens in his letters to Josef Stussiner. These letters are full of interesting comments on paleontology and geology. In the second half of the 19th century, Simon Robič visited the Mokriška jama, known for several decades as a site of large ice-age animal bones. In August 1877, he published an article about his visit to this cave, in which he mentioned the discovery of fossil bones: "On the inner floor, especially near the walls of the left cave, there are many bones of the prehistoric bear (Ursus spelaeus); and more of them are buried in the corner of the right cave". The cave and its palaeontological contents were known not only to Robič, but also to the local inhabitants. Robič continues: "... we follow the bones and soon find them in abundance in two corners, among them a skull of a prehistoric bear and the skull of a wild boar (Sus scrofa ferus), still well preserved. The latter is particularly large, measuring 4 decimetres long, 2 decimetres and 4 centimetres wide and 1 decimetre and 6 centimetres high. The largest tooth is 4 centimetres and 5 millimetres long and 2 centimetres wide". It is now known that Robič was referring to a smaller cave bear skull, the remains of which are still in the collection of the Slovenian Museum of Natural History. Simon Robič also wrote many short popular and professional texts about other fields of natural history research, almost all of them in Slovenian language. Furthermore, he often used the then poor Slovenian technical terminology, including geological terms. In honour and memory of Simon Robič, the Miocene dragonfly remains discovered near Tunjice in 2008 were named Sloveniatrum robici. Robič collected a lot of palaeontological material during his field trips. He donated or sold most of it. In the school year 1882, he donated a collection of fossils to the Ljubljana Classical Gymnasium through the State School Council. In 1887, he donated a collection of Miocene fossils from the Kamnik area to the Natural History Museum in Vienna. Probably a similar collection of Miocene molluscs (Badenian and Sarmatian) was sold a year later to the Natural History Museum in Frankfurt, Germany. Today, probably only two of Robič's fossil collections are preserved in Slovenia. The smaller collection is kept in the Novo mesto Gymnasium, and the larger one in the Slovenian Museum of Natural History. The latter is, together with some rare other geological specimens, presented in this publication. It was purchased from Simon Robič in 1893, following a decision made by the Regional Committee on 28 April 1893. It contained 309 fossil specimens, 166 of which were from Carniola, mainly from the northern part of the Tunjice Hills near Kamnik. Most of the fossils in the collection date from between 1880 and 1885, as written by Robič himself on many of the labels next to the fossils. The collection also includes specimens from abroad, with the majority of them originating from sites in Germany and France. The palaeontological and geo- logical collection of Simon Robič kept in the Slovenian Museum of Natural History is today a significant part of Slovenia's geological heritage. 75 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Literatura: Andrejka, R., 1960: Robič Luka (1813–1891). V: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. (ured.) Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960. Bittner, A., 1884a: Beitrage zur Kenntniss tertiarer Brachyuren-Faunen. Denkschr. Akad. Wiss. Wien, mathem. naturwiss. Cl. 1, 48 (2): 15–30. Bittner, A., 1884b: Die Tertiar-Ablagerungen von Trifail und Sagor. Jahrbuch der kk. k. Ge- ologischen Reichs-Anstalt., 34 (3): 433-596. Bohinec, V., 1971: Simon Robič kot jamar. Naše jame, 13: 11–16. Bole, J., 1975: Ob odkritju spomenika Simonu Robiču na Gorjuši pri Domžalah. Proteus, 37 (8): 378. Božič, D., 2011: O okostju jamskega medveda in lobanji divjega prašiča iz Mokriške jame. V: Toškan, B. (ured.): Drobci ledenodobnega okolja. Zbornik ob življenjskem jubileju Ivana Turka, Opera Instituti Archaeologici Sloveniae, 21: 267–274. Cimerman, F., 1984: Pleurotomaria carniolica - kranjski polž, ali res? Proteus 47 (2): 51–52. Clessin, S., 1887: Die Mollusken-Fauna Mitteleuropa's, II. Theil, Die Molluskenfauna Oester- reich-Ungarns und der Schweiz. Verlag Bauer & Raspe, Nürnberg: 858 str. Deschmann, C., 1856: Bericht über die Versammlungen der Freunde der Naturwissenschaften im Laibncher Museum im Jahre 1849. Jahresheft des Vereins des krainischen Landes-Mu- seums. Laibach: 21–47. Deschmann, C., 1858: Verzeichnis der vom 1. Jänner 1856 bis Ende October 1858 eingegan- genen Museal-Geschenke und sonstigen Erwerbungen. Zweites Jahresheft des Vereins des krainischen Landes-Museums. Laibach: 143–164. Frischauf, J., 1877: Die Sannthaler Alpen. Brockhausen & Brauer, Wien: 282 str. Fuchs, T., 1875: Die Tertiärbildungen von Stein in Krain. Verhandlungen der Geologischen Bundesanstalt, 3: 48–49. Haidinger, W.,1850: Berichte über die Mitteilungen von Freunden der Naturwissenschaften in Wien, 2: 55–56. Hauer, F. R., 1888: Notizen. Jahresbericht für 1887. Annalen des k .k. naturhistorischen Hof- museums, 3 (1): 52. Hilber, V., 1881: Ueber das Miocän, insbesondere das Auftreten sarmatischer Schichten bei Stein in Krain. Jahrbuch der kaiserlich – königlichen geologischen Reighsanstalt, 31, 4: 474–478. Hilber, V., 1883: Ueber eine neue Fossilsendung aus der Miocän-Bucht von Stein in Krain. Verhandlungen der k. k. geologischen Reichsanstalt, 11: 175–179. Hilber, V., 1908: Zwei neue miocäne Pleurotomarien. Jahrbuch d. k. k. geol. Reichsanstalt, 58 (4): 621–626. Hilber, V., 1909: Pleurotomaria Carniolica. Carniola, 2: 21–23. Hyžný, M. & Zorn, I., 2016: A catalogue of the type and figured fossil decapod crustaceans in the collections of the Geological Survey of Austria in Vienna. Jahrbuch der Geologischen Bundesanstalt, 156 (1-4): 127–177. Jernejc Kodrič, M., 2024: Robičeva zbirka vretenčarjev. V: Križnar, M. (ured.) (2024): Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem: Kulturno društvo Šenturška Gora; 78-83. 76 SCOPOLIA No 109 – 2025 Klinar, K. & Železnikar, U., 2013: Kako se pri vas reče? Hišna imena v naseljih Kranjska Gora in Log. Občina Kranjska Gora, Kranjska Gora; 15 str. Knapič, T., 2024: Entomološka zbirka Simona Robiča. V: Križnar, M. (ured.): Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem: Kulturno društvo Šenturška Gora; 71–77. Kocbek, F., 1926: Savinjske Alpe: spomenica ob svoji tridesetletnici izdala "Savinjska pod- ružnica SPD". Goričar & Leskovšek, Celje; 306 str. Kos, F., 1925: Prirodopisec Simon Robič. Ob stoletnici rojstva (1824–1924). Glasnik muzejs- kega društva za Slovenijo, 4-6: 69–77. Križnar, M., 2011: Robičev prvi fosil?. Proteus, 73 (9-10): 421–422. Križnar, M., 2013: Simon Robič v slovenski paleontologiji. Geološki zbornik, 22 (21. Posvetovanje slovenskih geologov): 77–80. Križnar, M., 2017: Nova »odkritja« fosilov Simona Robiča. Konkrecija, 6: 48–49. Križnar, M., 2021: Zgodovina in razvoj muzejskega naravoslovja do osamosvojitve Priro- doslovnega muzeja Slovenije leta 1944. Scopolia, 100: 113–126. Križnar, M., (ured.) 2024a: Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem: Kulturno društvo Šenturška Gora, 111 str. Križnar, M., 2024b: Simon Robič in njegovo proučevanje ter zbiranje fosilov. V: Križnar, M. (ured.): Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem: Kulturno društvo Šenturška Gora; 84–92. Križnar, M., 2024c: Mokriška jama - zgodovina raziskovanja njene paleontološke dediščine. Kamniški zbornik, 27: 101–106. Lampe, F., 1897: Simon Robič. Dom in svet, 7: 217–218. Lavtižar, J., 1901: Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj. Samozaložba J. Lavtižar, Ljubljana; 312 str. Mikuž, V., Vidrih, R., Pavlovec, R., Škedelj Petrič, A., 1998: Seidlova geološka zbirka. Gimnazija Novo mesto, 159 str. Mioč, P., 1983: Tolmač za list Ravne na Koroškem: L 33-54, Socialistična federativna republika Jugoslavija, osnovna geološka karta, 1:100.000. Zvezni geološki zavod, Beograd: 69 str. Mlinar, J., 2008: »Kaj bolj mehča in žlahtni srce, kaj bolj razvedruje pamet, kakor pečanje s prirodo!« Prispevki k biografiji Simona Robiča. V: Benedik, M., File, M., Mlinar, J.(ured.): Naši znameniti rojaki. Župnijski urad Kranjska Gora. 63–93. Mlinar, J., 2024: Simon Robič, njegov rod in rojstni kraj. V: Križnar, M. (ured.): Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem: Kulturno društvo Šenturška Gora; 14–20. Močnik, D., 2024: Gospod Šimen, Šenturška Gora, šolstvo in literatura. V: Križnar, M. (ured.): Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem : Kulturno društvo Šenturška Gora; 28–43. Müllner, A., 1894: Die Sammlungen des Landesmuseums. Argo, 3: 22–23. Pavšič, J., (ured.) 2006: Geološki terminološki slovar. Založba ZRC, ZRC SAZU, Ljubljana: 331 str. Piskernik, A., 1960: Robič, Simon. V: Slovenski biografski leksikon. https://www.sloven- ska-biografija.si/ (zadnji dostop 23. 3. 2024) Praprotnik, N., 2015: Botaniki, njihovo delo in herbarijske zbirke praprotnic in semenk v Prirodoslovnem muzeju Slovenije. Scopolia 83/84: 414 str. 77 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Pungaršek, Š., Poklukar, M. Završnik, K., 2024: Botanično in mikološko delovanje Simona Robiča. V: Križnar, M. (ured.): Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem: Kulturno društvo Šenturška Gora; 50–61. Rakovec, I., 1932: Zur Miozänfauna der Steiner Voralpen. Prirodoslovne razprave (Ljubljana), 2: 233–266. Rakovec, I., 1980: Teller, Friedrich (1852–1913). Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. V: Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980. Robič, S., 1862: Oznanilo. Novice gospodarske, obrtniške in narodne (Oglasnik 37-39), 20 (47-49): 82, 85, 87. Robič, S,. 1868: V Šentjurji. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 16. 12. 1868, 15 (26): 417–418. Robič, S., 1869: Krajepis borovniške okolice v prirodoslovnem obziru. Narodni koledar, Sporočilo in Letopis Matice Slovenske za leto 1869: 67–78. Robič, S., 1877a: Hoja v Mokriško jamo (1./ 2. del). Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 35: 268–269/ 276–277. Robič, S., 1877b: Zur Fauna am Grintovc. V: Frischauf, J., 1877: Die Sannthaler Alpen. Brock- hausen & Brauer, Wien: 268–269. Robič, S., 1878: Storžič. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 36 (26-27): 201–202, 209–210. Robič, S., 1880b: Izlet na Grintovec. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 38 (30): 241–242. Robič, S., 1880a: Pšateška gora. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 38 (21): 165–166. Robič, S., 1882: Kratek popis nekaterih gričev in jarkov v znožji Šenturške gore v geologič- nem in paleontologičnem obziru. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 40: 20, 27–28, 36. Robič, S., 1881a: S Šenturške gore. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 39 (50): 405. Robič, S., 1881b: Zopet dva za kranjsko favno nova polžka. Novice gospodarske, obrtniške in narodne, 39 (28): 222–223. Robič, S., 1893: Kranjski mahovi. Izvestja muzejskega društva za Kranjsko, 3: 28–33; 67–75; 109–114; 148–152; 201–204. Vidrih, R. & Mikuž, V., 2006: Seidlova geološka zbirka v Novem mestu. V: Jeršek M. (ured.): Mineralna bogastva Slovenije, Scopolia, supp. 3: 504–505. Vrhovnik, I., 1902: Iz ostaline dveh naših znanstvenikov duhovnikov. Zgodnja Danica. Katološki cerkveni list, 55 (50): 295–296. Sajovic, G., 1908: Kranjski mehkužci (Mollusca carniolica). Izvestje Muzejskega društva za Kranjsko, 18: 11–30. Sajovic, G., 1909a: Bericht über die naturhistorische Abteilung. Carniola II, 2 (1/2): 17. Sajovic, G., 1909b: Ein Beitrag zur Geschichte der Steiner Alpen. Carniola II, 2 (1/2): 24–39. Schödler, F. K. L., 1871: Mineralogija in geognozija (Prevedel Janez Zajec). Matica slovenska, Ljubljana: 169 str. (dosegljivo na https://nl.ijs.si/ahlib/dl/FPG_00106-1871.html#div.2, dostop 7.12. 2024) Smolej, J., 1882: Jahresberichr des k. k. Obergymnasuim zu Laibach, veröffentlicht am Schlussen des Schuljahres 1882. Verlag des k. k. Obergymnasiums, Laibach: 52. 78 SCOPOLIA No 109 – 2025 Staut Turk, T., 1983: Naravoslovci entomologi osrednje Slovenije od prvih začetkov do leta 1918. Acta Entomologica Jugoslavica, 19 (suppl.): 17– 47. Strgulc Krajšek, S., Tomšič, N., Jelenc, A., 2024: Kranjski mahovi Simona Robiča. V: Križnar, M. (ured.): Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem: Kulturno društvo Šenturška Gora: 62–70. Šimac, M., 2024: Duhovnik Simon Robič (1824–1897). V: Križnar, M. (ured.): Simon Robič (1824-1897): mož posebne vrste. Zbornik ob 200. obletnici rojstva Simona Robiča. Cerklje na Gorenjskem: Kulturno društvo Šenturška Gora: 21–27. Teller, F., 1884: Notizen über das Tertiär von Stein in Krain. Verhandlungen der k. k. geolo- gischen Reichsanstalt, 15: 313–318. Teller, F., 1898: Erläuterungen zur Geologischen Karte der im Reichsrate vertretenen Kön- igreiche und Länder der Österr.-Ungar. Monarchie: SW-Gruppe Nr. 83, Eisenkappel und Kanker. Verlag der k. k. Geologischen Reichsanstalt, 142 str. Zessin, W., Žalohar, J., Hitij, T., 2008: A new dragonfly (Insecta, odonata, Libellilidae) of the Miocene (Lower-Sarmatian) of the Tunjice Hills, Slovenia. Virgo (Mittel. Des Entom. Vereins Mecklenburg), 11: 86–96. Žalohar, J., Križnar, M., Hitij, T., Grmšek, E., 2010: Fosili iz okolice Kamnika. Medobčin- ski muzej Kamnik, Kamnik: 48 str. Časopisni in arhivski viri: Arhiv NMS, 1877: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (NMS), leto 1877, št. 86 (pismo Simona Robiča v Deželni muzej za Kranjsko, omenja lobanjo jamskega medveda). Arhiv NMS, 1893a: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (NMS), leto 1893, št. 64 (pismo Otona Detele v Deželni muzej za Kranjsko, neurejenost zbirk konhilij) Arhiv NMS, 1893b: Arhiv Narodnega muzeja Slovenije (NMS), leto 1893, št. 55 (pismo vodstvu muzeja naj čimprej prevzame in uredi Robičeve zbirke) Arhiv SI AS 1014; Zapuščina Josefa Stussinerja: Arhiv Republike Slovenije (fascikel 2, mapa XIV, Simon Robič). Bericht, 1889: Geschenke und Erwerbungen. Juni 1888 bis Juni 1889. Bericht über die Senck- enbergische naturforschende Gesellschaft: 22–51. Domoljub, 1896: Domoljub, 1. oktober 1896. Illirisches Blatt, 1849: Illirisches Blatt, 23. oktobra 1849. Laibach Zeitung, 1853: Laibach Zeitung, 21. februar 1853. Laibacher Zeitung, 1893: Laibacher Zeitung, 26. april 1893. Laibacher Zeitung, 1870: Laibacher Zeitung, 7. junij 1870. Poročilo, 1893: Poročilo o delovanju kranjskega deželnega odbora za dobo od 1. januvarija do konca decembra 1893. Založil deželni odbor kranjski, Ljubljana: 196. Slovenski Narod, 1877: Slovenski Narod, 1. avgust 1877. Slovenski Narod, 1885: Slovenski Narod, 12. marec 1885. Slovenski Narod, 1893: Slovenski Narod, 7. oktober 1893. Stenog. zapisnik, 1892: Stenografični zapisnik sedme seje deželnega zbora kranjske v Ljubljani, dne 22. marca 1892; Obravnave deželnega zbora kranjskega v Ljubljani, letnik 32, številka 7. (dosegljivo na https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-S0YU- JSWZ/2053b3d0-9b80-48e1-bd8b-872e7b6b6458/PDF, dostop 7.12.2024) 79 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History Priloga 1 . Inventarna knjiga zbirke fosilov Simona Robiča (spisal Gvidon Sajovic, januarja 1909), izvirnik hrani Kustodiat za geologijo, Prirodoslovni muzej Slovenije Appendix 1 . Inventory book of Simon Robič's fossil collection (written by Gvidon Sajovic, January 1909), with the original kept in the Department of Geology, Slovenian Museum of Natural History 80 SCOPOLIA No 109 – 2025 81 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History 82 SCOPOLIA No 109 – 2025 83 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History 84 SCOPOLIA No 109 – 2025 85 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History 86 SCOPOLIA No 109 – 2025 87 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History 88 SCOPOLIA No 109 – 2025 89 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History 90 SCOPOLIA No 109 – 2025 91 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History 92 SCOPOLIA No 109 – 2025 93 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History 94 SCOPOLIA No 109 – 2025 95 Matija KRIŽNAR, Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije / Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History 96 SCOPOLIA No 109 – 2025 SCOPOLIA 109 2025 CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 55/56(497.4):929Robič S. KRIŽNAR, Matija Simon Robič (1824-1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije = Simon Robič (1824-1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History / Matija Križnar in Manca Hočevar ; [prevajalec za angleščino Sebastijan R. Maček]. - Ljubljana : Prirodoslovni muzej Slovenije = Slovenian Museum of Natural History, 2025. - (Scopolia, ISSN 0351- 0077 ; 109, 2025) ISBN 978-961-6367-81-3 COBISS.SI-ID 226419715 ISSN 0351-0077 Glasilo Prirodoslovnega muzeja Slovenije, Ljubljana / Journal of the Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana Izdajatelj / Publisher: Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Ljubljana, Slovenija Financira / Subsidised by: Ministrstvo za kulturo / Ministry of Culture Urednik / Editor-in-Chief Boris KRYŠTUFEK Uredniški odbor / Editorial Board: Breda ČINČ-JUHANT, Igor DAKSKOBLER, Janez GREGORI, Franc JANŽEKOVIČ, Mitja KALIGARIČ, Milorad MRAKOVČIĆ (HR), Jane REED (GB), Ignac SIVEC, Kazimir TARMAN, Nikola TVRTKOVIĆ (HR), Al VREZEC Naslov uredništva in uprave / Addres of the Editoral Office and Administration: Prirodoslovni muzej Slovenije, Prešernova 20, p. p. 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenija / Slovenian Museum of Natural History, Prešernova 20, P. O. Box 290, SI – 1001 Ljubljana, Slovenia Račun pri UJP / Account at UJP: 01100-6030376931 Prevajalec za angleščino / English translation: Sebastjan R. MAČEK Lektoriranje v slovenskem jeziku / Slovenian language editing: Špela KOMAC Oblikovanje / Design: Boris JURCA Tisk / Printed by: Schwarz print, d. o. o., Ljubljana Izideta najmanj dve številki letno, naklada po 600 izvodov / The Journal is published at least twice a year, 600 copies per issue Natisnjeno / Printed: marec 2025 / March 2025 Naslovnica / Front cover: Ostanki oklepov miocenske rakovice Tasadia carniolica, ki jo je prvi odkril prav Simon Robič (inv. št. SR 268). / Remains of the Miocene crab (Decapoda) Tasadia carniolica, was first discovered by Simon Robič in the vicinity of Tunjice (Inv. No. SR 268) Foto / Photo: Matija KRIŽNAR Revija je v podatkovnih bazah / Journal is covered by: COBIB, Biological Abstracts, BIOSIS Previews, CAB Abstracts, Referativnyy Zhurnal, Zoological Record Revija Scopolia je naslednica / Scopolia is preceded by: Jahreshefte des Musealverein für Krain 1856–1866 Mittheilungen des Musealverein für Krain 1856–1907 Carniola 1980–1919 Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo – Prirodoslovni del 1920–1929 Prirodoslovne razprave 1931–1939 Prirodoslovna izvestija 1944 Cena posamezne številke / Price per issue: 8,50 € SCOPOLIA SC OP OL IA Journal of the Slovenian Museum of Natural History ISSN 0351-0077 Revija Prirodoslovnega muzeja Slovenije PRIRODOSLOVNI MUZEJ SLOVENIJE / MUSEUM HISTORIAE NATURALIS SLOVENIAE 109 2025 109 2025 Vsebina / Contents Matija KRIŽNAR in Manca HOČEVAR: Simon Robič (1824–1897) in njegova paleontološko-geološka zbirka v Prirodoslovnem muzeju Slovenije Simon Robič (1824–1897) and his palaeontological-geological collection in the Slovenian Museum of Natural History SC O PO LI A N o. 10 9 ( 2 02 5) : S im on R ob ič (1 82 4– 18 97 ) i n nj eg ov a p al eo nt ol oš ko -g eo lo šk a z bi rk a …