31« ЏптжЏ i OVLJENJE IN SVET — riustrovana tedenska revija Izhaja ob nedeljah tn stane celoletno (dve knjigi) Dis 80.— polletno (ena knjiga) Din 40.—, trimesečno Din 20.—, mesečno Din 8.—. Posamezna Številka Din 2.—. Naročnica za inozemstvo: ITALIJA,. trimesečno 8 Ur. polletno 16 lir, celoletno 30 lir. FRANCIJA, mesečno 4 franke. CESKOSLOVAâKA. mesečno 6 kron. AVSTRIJA, mesečno 1 Šiling. Amerika In ostalo inozemstvo letno 1 Vi dolarja. Uredništvo tn uprava v Ljubljani, Knafljeva ul. 5. — ROKOPISI SE NAČELNO NE VRAČAJO. Urednik: Ivan Podržaj. — Izdaja za konsorctj: Adolf Ribnika r. Za »Narodno tiskarno« kot tiskarnarja Fran JezerSek. Vsi v Ljubljani. Rokopisi in korespondenca za uredništvo naj se pošiljajo na urednikov naslov Ljub« Цјапа I, predal 171. VSEBINA št 5: Dr. Oskar Reya: Troposfera in stratosfera. — Mišljenje človeka v ledni dobi (Rč). — Orjaki iz dobe pred tremi milijoni let. — Pol stoletja razvoja Japonske. — Siva teorija. — »Si vis pacem, praepara bellum«. — Evgenij Cirikov t. — Goethejeva zadnja ljubezen. — Boris R i h t e r â i č: Mesto. — I n t. A. Zupančič: Dijaško delo in življenje v Cambridgeu (ttonffc). — Znamke pripovedujejo. — Kegljanje, sport in igra. — Oprema matičnih ladij za prenos letal. — Zaroke na otoku Bali — Fotoamater. — šah. — Karikatura. — Ali Je življenje lepo? — Humor. Ali je življenje lepo? Radar stojimo sê pred vrati življenja, se nam zdi, da mora biti čudovito lepo: ko je Sole vendar že konec, ko je vse oknli tebe resnično veliko življenje! Kakšne čudovite možnosti so to! Torej prvič, svet sam — vse te številne tuje dežele in tuja ljudstva. Potem na primer bogastvo ... Slava .. Ljubezen. Ce se izpolni le ena teb želj, kako lepo bo življenje! Pozneje spoznaš, da so bile vse te misli neumne in napačne. Kajti prvič: šole ni konec. Vedno ie dosti nove učne snovi, ki jo ie treba predelati, vedno ie kakšna zasovraže-na dolžnost, vedno so kle kake avtoritete, ki itm ne zaupamo, vedno sn naloge. ki iib ne ïinoremo. in kazni, ki jih nismo zaslužili. Vedno je naš blagor. naše napredovanje m Celo našp spoštovanje do samega sebe odvisno od takih, ki o nas nič ne vedo Ah. in vedno preti kje v bližnjem ali daljšem času kaka matura, kak izpit, na katerega smo navadno slabo pripravljeni. Najtežji izmed njih Je sta ros t. Drugič- resnično živlienje ni nikdar okrog nas. ampak vedno kje zraven ali v bodočnosti ali v preteklosti Včasi m'sliš: jutri bo in vfasi veš: včeraf ie bilo Ž vljenje je kakor veselica, za katpro pogriniamo in odgrinjamo mize kakor vino. katerega vonj nas opa-|a. katerega posled'ce čutimo v glavi in dro-bu kf ga pa n kdar ne pijemo 1p druge vidimo včasi 9 kozarcem ob ustih Če jih pa ча to opozoriS. pravijo- »To se ti le tako zdi«. Tretjič pa: ne izpolni se le ta ali ona želja temveč vse Le ob nepravem času ah ob nepr jetnih okoliščinah Življenje je dolžnik, ki poplača vse menice, a se ne drži nobenega roka Tako pridejo izpolnitve kot Ijubliene ^ osebe, ki anio jih željno pričakovali, ravno v trenutku, ko nas motijo, ali pridejo maski-rane. in preden jih spoznamo, so že izginite. Ljubezen pride, ko nimaš strehe nad glavo, da bi jo skril, denar pride s slabo druščino in elava po smrti. Lahko se pelješ v tuje dežele. a ženo moraš vzeti s seboj. In če kdaj kaj pride prav tako, kakor ei si izmislil, potem še celo čisto drugače. In vendar ie življenje lepo! Lepo je, бе ga jemlješ, kakršno ie. in ničesar ne zahtevaS od njega. Življenje je kot dragi, ki ga liu-biš zaradi njega samega, ne da bi vprašala za pameten smoter njegovih muh ali celo, kak smisel ima njegova eksistenca. Življenje je lepo. če se mu pokoriš, če se mu vdaš. ne da bi zahteval od njega kako ugodnost, da niti pozornosti ne. Življenje je lepo. če ga ljub:mo — saj, kdo ni lep. kogar ljubimo? Celo oslovska glava ee spremeni v ljubkega angela — za oč^. ki jih očara ljubezen. In če pomislimo, da ie ljubezen ni drugega kakor življenje. stopnjevano. osredotočeno, potencirano življenje — noremo razumeti, kako zelo slep mora biti tisti, kdor ljubi življenje. Komu drugemu kakor ljubečemu pa koristi ta ljubka prevara? In komu je dolžnik zanjo, če ne ljubljenemu, čudovitemu življenju?! Gina K, Dr. Oskar Reyt Troposfera in stratosfera zadnjem času se o teh dveh pojmih, posebno o stratosferi, mnogo razpravlja. Oglejmo si za vremenoslovce zelo pomembno območje tropo- in stratosfere, predvsem temperaturne razmere v raznih višinah ozračja. Zrak se pri tleh segreje, širi in postaja lažji, ker je ista prostornina zraka pri višji temperaturi lažja ko hl-adnejša. Zračni sloj višje nad tlom je, ker je od tiska se zrak razširi, pri vsakem širjenju plina pa sc niža tudi njegova temperatura. Znanost nazivlje tak način padanja temperature adiabetičen, t. j. temperatura narašča ali pada, ne da bi se toplota dodajala ali odvzemala. Sloj zraka, ki se spušča navzdol, se ravno toliko segreje, kolikor se je sloj, ki se je dvignil, ohladil. Povečanje temperature v višjih plasteh zraka povzroča zgoščevanje vodnih jO" ti' fCT CC ro° vo" Ji"M' /O"m - jo' vof ff»° ftf je°fO° Na sliki je v debelo naznačeni črti ponazorjen potek meje med troposfero in stratosfero. Levi del velja za razmere v poletju, desni za razmere v zimi. Meja nad tečajem je razvidna poleti višja ko pozimi. V troposferi opazimo adiabatično padanje temperature z naraščanjem višine. Ravno tako se temperatura niža pri tleh od ravnika (0°) proti tečaju (90°). V stratosferi opazimo, da se temperatura s porastom višine ne menja, pač pa se veča proti tečaju od — 80° do — 30u. zemeljskega vira toplote bolj oddaljen, hladnejši kot spodnji in zato tudi težji. Zaradi tega se hladnejša plast zraka spušča na zemljo, toplejša pa se vzpenja nad njo. Čim se zrak dvigne, se širi njegova prostornina, ker prihaja v območje manjšega zračnega pritiska, in zato izgublja svojo toploto. Zrak je zelo lahka snov, vendar pa povzročajo vsi zračni sloji, od zemeljske površine pa do najvišjih višin, neki pritisk, ki znaša nad morsko gladino na en kvadratni centimeter površine približno en kg, točnejše 1033 gr. Čim bolj se oddaljujemo od tal, tem manjši je ta pritisk. Zrak stremi, kakor vsak plin, da zavzame čim večjo prostornino. Izvaja torej na prostor, ki ga obdaja, gotov pritisk. Nasprotno pa pritiskajo nanj tudi obdajajoče stene prostora. Vsi zgornji zračni sloji pritiskajo torej na najspod-nejši sloj. Če pa se ta sloj povzpne nekoliko višje, je pritisk gornjih slojev za toliko manjši, kolikor je manj zračnih slojev nad njim. Zaradi zmanjšanega pri- hlapov. Ko se tlo segreva, izpuhteva iz njega tudi vlaga ali voda, s katero je zemlja stalno več ali manj nasičena. Zrak nad zemljo se z vodnimi hlapi tem bolj napoji, čim večje je segrevanje. Segreti in z vodnimi hlapi nasičeni zrak se dvigne kvišku. Čim prične temperatura zraka padati, se vodni hlapi izločijo v obliki megle, oblakov in dežja. Toplota, ki se je uporabila za izhlapevanje vode, je zdaj prosta in znova segreva zrak. Toploto, ki vzdržuje vodne hlape v zraku in ki je bila uporabljena za izhlapevanje vode iz kopna, imenujemo utajeno ali latentno toploto. Šele s pomočjo vodnih hlapov dospe torej toplota v višje plasti zraka. Na ta način se segrevajo višji sloji, njihova temperatura pa je v splošnem vedno manjša od spodnjih slojev. Le med ohlajanjem in predvsem pozimi se večkrat zgodi, da so zgornji sloji toplejši od spodnjih, kar povzroči tako zvani temperaturni obrat. V splošnem pada temperatura na vsakih 100 m za 0.5° C. V gotovih višinah je temperatura podnevi in ponoči, poleti in pozimi vedno enaka ter se tudi v višjih plasteh ne spreminja. Nad Evropo je približno v višini 11 km temperatura zraka stalno —55° C. Meteorologi so zaradi tega razdelili atmosfero v dva dela. Spodnji del ozračja, ki obdaja zemljo kakor okrogel plašč — nad Evropo nekako do 11.000 m — in kjer se vrše vsi vremenski »preobrati«, imenujejo troposfero, nad njo pa se dviga »stratosfera«, to so predvsem ravni in mirni sloji gornjih plasti zraka. V stratosfero ne dospevajo navpične zračne strujs iz troposfere. Če se v stratosferi zrak giblje, se pomika predvsem v vodoravni smeri. Stratosfero so dognali tudi nad morjem, v tropskih in tečajnih krajih. Stratosfera pa prične nad Mišljenje človeka v ledni dobi Naše znanje o človeku ledne dobe se je omejevalo vse do konca prejšnjega stoletja večinoma le na materialno plat. V novem stoletju pa nam je bilo vendar usojeno, da smo dobili pogled v duhovno kulturo onega davnega časa. Pomislimo le na barvasto slikarijo, ki se je našla v votlinah na jugu Francije in na severu Španije (od 1. 1903.), ali na odkritje drugega kroga umetnosti ledne dobe v vzhodni Španiji (od 1. 1908. ) : tem najdbam se moramo zahvaliti, če moremo danes načeti najbolj zamotana vprašanja človeške zgodovine, vprašanja o začetku religije in filozofije, in če moremo narn'e s precejšnjo gotovostjo tudi odgovoriti. Kakor dokazuje prof. dr. H. Kiihn, ima duhovno življenje človeka v ledni dobi magično obeležje. Kuhna potrjuje v njegovi domnevi petero dokazov: 1. Na slikah, ki predstavljajo živali, so vrisane puščice. Tudi v krogu vzhodno-španske umetnosti je zelo mnogo takih slik. 2. Lega najdišč, kjer se je našla umetnost iz ledne dobe. Posamezne votline in pečine — očividno ločena sveta mesta — so se vedno opremljale s slikami, med tem ko se druge, tik njih ležeče, po naših pojmih pripravnejše votline niso uporabile in jih je torej treba prištevati v drugo dobo. 3. Človek je mnogokrat upodobljen z živalsko krinko. 4. Našle so se sledi plesa pri slikah, n. pr. v votlini Tuc d' Audoubert, sledi dečkov in deklic, ki so pač izvajali bogočasten ples pred slikami, šlo je očividno za obrede, ki so v zvezi z rodovitnostjo, kakor jih poznamo pri današnjih primitivnih narodih. 5. Kdaj in kako so bile slike uničene. ravnikom šele v višini 16.000 m, pri temperaturi —80° C, nad tečajnimi kraji pa že v višini 7000 m pri dokaj višji temperaturi —50° C. Meja stratosfere je tedaj nagnjena od ravnika proti tečajema in temperatura nad ravnikom je v visokih plasteh nižja ko v istih višinah nad tečajema. Najnižjo temperaturo so do zdaj opazili nad Batavio na otoku Javi, v višini 15.500 m in sicer —91.9" C. Da je meja med troposfero in stratosfero nad ravnikom višja ko nad tečajema, je jasno, ker se dogajajo tu vremenski preobrati zaradi največjega pripekanja sonca najjačje in segajo zato navpične zračne struje mnogo višje. Ni pa še pojasnjeno dejstvo, zakaj se temperatura stratosfere veča ravnika proti tečajema, ko se vendar v troposferi manjša. Brez dvoma so bile slike narejene zaradi čarovnije, pri čeme'- je upoštevati dvojno čaranje, čaranje v zvezi z usmrtitvijo in čaranje v zvezi z rodovitnostjo. Razen tu navedenih misli je dodal prof. Kiihn še nekoliko pojasnil in je končno prepričan, da je upravičeno prišel do rezultata, da je bilo človekovo mišljenje v ledni dobi magično, da spada to mišljenje pod zakon koinci-dence, da je bistveno različno i od animi-stičnega (Tylor. Spencer, Wundt) 1 od logično teoretičnega mišljenja, da pa sega kot praoblika našega doživetja v tisoč oblikah praznoverja in ljudskega verovanja tudi v naše čase. Rč. Dvospolnost Dognanja o raziskovanju hormonov so — kakor vse kaže — dokazala dvospolnost ženskega organizma. Dr. E. Steinacb m dr H. Kub n sta pri poskusih s podganami z ront-genskim obsevanjem toliko poškodovala glavno produkcijsko središče ženskega spolnega hormona, da je tvorenje specifično ženskega prsnega hormona skoraj popolnoma prenehalo. Biološki efekt teb poskusov je bil, da so se začele živalce razvijati v čisto moški smeri. Ne le vnanje marveč tudi v psihično erotičnem smislu so se poskusno živalce vedle poslej kakor samci. Največja žaba Naravoslo^ski obzornik la Terre et la Vie poroča, da živi največja vrsta žab v Kamerunu. Ta dolgokraka divjačina meri do 30 cm. Znanstveniki jI pravijo po latinsko: Rana Goliath Pri tem dodaja omenjeni list, da meri mehikanski rohtač, ki rjove kakor vol (zato po angleško: Bu.ll-frog), 20 do 25 cm. Toda Brockhaueov leksikon mu prisoja le 17 do 21 cm iz tega sledi, da je treba malce znižati Erjavčeve podatke (Glej sp>is »žaba«). Naš iapo-stovec je namreč • odmeril mehišikemu doAgotaaku tretjino metra. Orjaki iz dobe pred t I meriška notranjeazijska odprava*) je dosegla svoj prvi znameniti uspeh z najdbo oka- _ menelih kosti ogromne pred- potopne živali, ki jo je znanost poznala pod imenom baluchitherion osborni, t. j. divja žival iz Beludžistana. Okamenine tega orjaka davnine je prvi našel angleški paleontolog C. Forster Cooper 1911 v Beludžistanu in je čudovišče tudi krstil po tej deželi. Angleški način pisave je Baluchistan, therion pa je starogrška beseda in pomeni divjo žival. Cooper je določil okostje, češ, da njega bivši lastnik predstavlja konec vrste lihopar-kljarjev, ki je sorodna tapirju, konju in * Glej »V domovini predpotopnih čudo-eiSč« v prejšnji številki str. 87. mi milijoni let nosorogu, vendar stoji slednjemu àe najbližje. Pet let kasneje je odkril ruski geolog A. Borisjak, ki še ni vedel o Cooperjevi najdbi, v Turgaju (Ruski Turkestan) ostanke slične živali ter ji dal ime indri-coterium asiaticum. Ruski učenjak se je pri poimenovanju orjaka poslužil ruske pravljice o golobu, ki je nastala v 13. ali 14. veku in ki v njei nastopa neka »indrijska zver«. Imel pa je tudi več sreče nego Cooper, ker je našel tudi dele prednjih in zadnjih nog ter nekoliko zob, iz katerih se je dalo zaključiti, da spada odkrita žival v družino nosorogov. Baje je našel tudi lobanjo, pa zaradi slabih prilik ni mogel sporočiti svetu svojega pomembnega odkritja. GRANGERJEV BALUCHITERIJ Rekonstrukcija živali na temelju najdenih kosti. Orjak Je bil štiri ln pol metra visok, od glave do repa pa Je meril skoraj osem metroy PALEONTOLOG ORANGER PRI DELU V razjedenem pobočju je odkril lobanjo titanoterija ( orjaške divje živali) Ameriška odprava ga je v tem pogledu prehitela, kajti obvestila je svet o odkritju kosti zadnjih in prednjih nog, par vretenc iz vrata in celotne lobanje baluchisterija. Rekonstrukcija živali po najdenih kosteh je dognala, da gre za žival ogromnih razmerov, poleg katere se zdi sodobni nosorog kakor nedorasel mladič. Andrews popisuje v posebnem poglavju svoje knjige, kako je lahko do-šlo do tega, da so se ohranile nožne kosti velikana v stoječi pozi, lobanjo samo pa so raziskovalci našli daleč v dolini. Njegov opis je taka čudovita zmes d©» mišljije in dejstev, da ima pečat resnične dogodbe, kakor se je vršila na nekdanjem prostoru današnje puščave Gobi pred kakimi tremi milijoni let. Učenjak piše: »Pred tremi milijoni let, ko je bila zemlja že stara, življenje na njej pa âe mlado, je na zelenih bi gozdnatih tleh puščave Gobi živel največji sesavec, kar jih je kdaj hodilo po zemlji. Njegove noge so bile debele ko stebri svetišča, njegovo telo pa je bila premikajoča se gora mesa. Ko se je velikan najedel sočnega listja in zelenja, ga je zažejalo in okorno je koračil po vlažnem travniku, da se napije in ohladi v valovih bližnjega jezera. Komaj je pa stopil na breg, so se pod njegovo silno težo vdala mehka tla. Z močnim sunkom je izvlekel prednje noge, pri tem pa še z zadnjimi napravil korak naprej ter z vsemi štirimi obtičal v vdajajoči se peščeni masi. Ni pomagalo niti rjovenje, niti prestrašeno metanje na vse strani, silna teža je lezla pod vodo in v vdajajoči se pesek. To žaloigro smo čitali nekega junijskega dne 1925. kake tri milijone let po obupni poslednji borbi sesavca. čitali smo io iz najdenih kosti in iz njihovega položaja. Bistre oči našega Kitajca Liuja so v rdečem pesku opazile slabotni blesk belkaste kosti na strmem pobočju. Mož je kopal in javil paleontologu Grangerju, da je nekaj našel. Slednji je nadaljeval kopanje ter je iz čudne lege počasi dospel do sklepa, kje morajo biti ostale tri noge. Liu je našel desno zadnjo nogo, zato je morala biti desna prednja noga kake tri metre stran. Premeril je, kopal in dognal, da se njegovi računi ujemajo. Tudi levi nogi sta potrdili Grangerjevo domnevo, da je žival storila žalosten konec, ko se je stoječa udrla v pesek. Ko smo izkopali vse štiri noge, štiri ogromne stebre, smo se zamislili v okoliščine dobe, ko se je dogodila ta tragedija. Geologi so opisali,, kakšen je bil kraj ob onem času, dr. Chaney pa je na temelju okamenelega koščka lesa podal sliko rastlinstva in opis podnebia. Ozadje dogodka je bilo podano. Zakaj nam ni bila sreča mila, da bi bili naleteli na celo okostje.« »Kaj naj to pomeni,« sem dejal Grangerju, »zakaj nam ne daste celega okostja?« »Temu ste samo vi krivi,« je odvrnil ta, »zakaj nas niste privedli sem 35.000 ш let prej, dokler grič še ni bil prepereL Zdaj leži gornji del okostja razsejan v tisoč koščkih v dolini.« Lobanjo, ki jo je bilo deževje že davno izpralo in odplavilo v strugo bližnje reke so Američani po srečnem naključju tudi našli ter jo po neizrečenem trudu oteli, da ni razpadla v prah. Bila je namreč lepo vrsto tisočletij izpostavljena vremenskim neprilikam, da je popolnoma preperela. Impregnirana s klejem in zavita v kožnat obkladek je srečno došla v Ameriko, kjer tvori zdaj ponos muzeja y New Yorku. Po mnenju geologov je morala v pradavnim biti ta žival pošastno ogromnega obsega zelo razširjena na bregovih Žagan nora, ki je danes le še skromen ostanek nekdanjega mogočnega jezera. V vekovih so vetrovi zasuU ozemlje s peskom ter ga izpremenili v obupno puščavo. Po dosedanjih najdbah je seglo območje baluchiterijev na jugu do Be-ludžistana, na zapadu pa v Turkestan, verjetno pa še vse dalje na vse štiri strani sveta. Rodovitnost notranje Azije v glavni dobi sesavcev, osobito v dobi popisanega velikana, je nedvomno privlačila živali in bila zanje naravnost raj. Izgubljala pa je polagoma ta značaj in bila zato zelo primerna za razvoj ravninskega in stepnega živalstva. Tu so gotovo živeli hiparioni, pradedje troprste-ga konja, katerih področje se razteza daleč v Evropo in Ameriko. Kakor so dognali geologi so te ugodne prilike trajale v Mongoliji silno dolgo dobo, zato se je živalski razvoj vršil nemoteno in se prvi sesavci pojavijo že nekako sredi dobe plazivcev. Drugo zelo važno odkritje je proto-ceratops andrewsi, plazivec, ki izvira iz spodnje krede, morda celo iz zgornje jure ter je še za kakšna dva ali tri milijone let starejši, kakor ameriški zmaji •— trirožci, najdeni v državi Montani. Vendar je ta mali protoceratops prednik kasnejših velikanskih zavrijcev, kojih lobanje so merile do 2% m ter bile oborožene z dvema strahovitima rogovoma, medtem ko je bil praded še brez rogov in je njegova lobanja bila komaj 20 cm dolga; potomci so bili tedaj dvanajstkrat večji. Baluchiterij se je pojavil v razmeroma zgodnji dobi zemeljske zgodovine, v oli-gocenu. V splošnem izumirajo živali s pospešenim razvojem, kakršnega je imela »beludžistanska zver«, zelo hitro, eno- M. H A YTHORNE : Prijatelj knjig (lesorez; stavnejše in prvotnejše živali pa jih preži ve in predstavljajo potem fine je zgrajene oblike v naslednjem razdobju. Seveda se danes še ne more ugotovit:, kdaj in zakaj je izumrl baluchiterij. Njegovo odkritje pa da sklepati na prirodo zemeljske površine v njegovi dobi in slutnja se nam vsiljuje, da bodo tud' ostanki pračloveka lahko najdeni na istem ozemlju. Saj vlada sedaj nazor, da so se naši predniki oddvojili od dela človeških opic v oligocenu, ko je tudi baluchiterij prospeval. Tudi vlada prepričanje, da naši pradedje niso živeli v gozdovih, marveč deloma na prostih poljanah. Beludžistansko čudoviščs je bilo po tem takem najbrž sodobnik naših najstarejših pradedov, ko so se ti že lahko premikali v pokončni ali napol pokončni drži. Prof. Osborn je že 1924 izrekel domnevo, da bo eno izmed najpresenetlji-vejših odkritij znanosti najdba pokonci hodečega praočeta človeštva z razmeroma velikimi možgani v glavni dobi sesavcev. Ako se bo to zgodilo na sedanjem torišču v Mongoliji, je seveda vprašanje, na vsak način pa smo izhodišču razvoja človeka zelo blizu. Baluchiterij nam kaže dobo v zemeljskem razvoju, o kateri lahko domnevamo, da so v njej živeli naši pradedje najzgodnejše razvojne stopnje. Popravi: V zadnji številki čitaj na str. 87 pravilno: »V kraljestvu na j ni ž-j i h temperatur«, na str. 112 pod prvo karikaturo pa: Ponosna ugotovitev. Pol stoletja razvoja Japonske E den izmed najpresenetljivejših dogodkov moderne dobe je skoraj bliskovita brzina, s katero se je izvršil preobrat na Japonskem, ko sta narod in država krenili iz azijatskega gospodarstva v evropsko ter si v pol stoletja usvojili vso zapadno civilizacijo. Od jezuitskih misijonarjev 6. veka dalje je bilo otoško cesarstvo do srede 19. veka popolnoma zaprto vplivu zapadnjaške omike. Prve stike Japoncev z evropsko kulturo je posredoval ruski admiral Nikolaj Petrovič Rjezanov konec 18. veka, nato pa se je Rusija zavoljo notranjih težav in vojn s svojimi sosedi začasno odrekla svojemu interesu. Nastopila je doba vmešavanja drugih držav v zadevo Daljnega vzhoda in kot prvi зе je Ameriki posrečilo, da je 1854 sklenila z Japonsko trgovinsko pogodbo, prvo te vrste. S tem je zavel na Japonskem nov duh in vnele so se ljute borbe med pristaši starega ustroja in ljubitelji novotarij. Prve je vodil »šogun« t. j. poveljnik japonske vojaške sile, ki si je bil zaradi svojega vplivnega mesta prilastil večino cesarskih prerogativ in vladal že par desetletij kakor absoluten gospodar. Novotarji pa so se zbirali okoli mikada kot zakonitega vladarja. 1868 je padla oblast šogunata in cesarska moč je bila vzpostavljena, nakar se je začela s čudovitim razmahom modernizacija vsega javnega življenja. Ljudstvo, ki doslej ni imelo niti poj- VOJAŠKA PARADA V ТОК1Ц ma o tehničnih pridobitvah zapada, doživi 18ti9 uvedbo brzojava, naslednje leto izda vlada zemljepisno karto japonskega vodovja in svetilnikov, 1871 se uvede v mikadovi državi poštni promet, izidejo prvi časopisi, ustanovljena je cesarska univerza in zrušen je popolnoma stari fevdalni sistem. Dve leti nato pošlje vlada v inozemstvo številno komisijo, ki ima nalogo, da pregleda in prouči uredbo modernih držav in uvede koristne naprave tudi doma. 1873 uvede država evropski koledar, čez pet let zaključi poštno pogodbo z vsemi večjimi državami, 1880 uvede nov kazenski zakonik po najboljših zapadnjaških vzorcih, 1889 stopi v veljavo prva japonska ustava in tako se vrsti leto za letom, od katerih vsako prinese Japoncem kakšno novost, za katero so evropske države potrebovale par stoletij razvojnega dela in borb. Evropa in Amerika sta se razveselili dobrega odjemalca, ki ie enako cenil in plačal blago, kakor strokovnjaško pomoč. Viharno veselost so vzbujale brzojavke, ki jih je iaponska vlada pošiljala svojim poslovnim prijateljem in še danes je ohranjeno njih zanimivo besedilo: »Pošljite takoj, nujno, enega profesorja fizike, enega profesorja me- PARLAMENT V TOKIU Princesi Taka Kazuko in Tero Shigeko hanike in pet topilnic.« Japoncem pa ni bilo do smeha in kaj kmalu se je pokazalo, da mikadov narod ne misli zapad-nim strokovnjakom plačevati bogatih prejemkov dlje, nego je bilo potrebno. Vsak je dobil odpoved, bržko je uredil poverjeno mu tovarno, ko je vzgojil in izučil domači naraščaj. V istem razmerju pa so izostajala naročila, kajti Japonska se je s čudovito naglico in spretnostjo postavila na lastne noge. Iz-padek naročil bi bile države-dobavitelji-ce prebolele, ali mikadov narod se nI zadovoljil samo s tem, da se je gospodarsko osamosvojil. Brž ko je to dosegel, je začel nastopati kot tekmec v trgovini in gospodarstvu svojih done-davnih učiteljev. Njegovi ceneni izdelki so preplavili vsa zahodna tržišča in izpodrivali evropsko in ameriško industrijo tako uspešno, da sta se Amerika in Evropa znašli v obupnih obrambnih pozicijah. Obenem s tem pa se je prebudila japonska narodna ekspanzija in kot verni učenci so si Japonci kmalu usvojili vse politične in diplomatske prijeme omikanih držav. Vojsko so jim organizirali francoski inštruktorji, po Sedanu pa so bili Francozi brezobzirno zamenjani z Nemci, zmagovalci v vojni 1870-71. Tudi angleški pomorski inštruktorji se skoroda niso ogreli v japonski službi. Deset let pouka in zbogom Angleži! Prvič so se izkazali evropski učenci »JAPONKE OD VČERAJ«: gejSe v atarojaponskih oblačilih IDEAL MODERNE JAPONKE. Gdč. Hitomt. olimpijska prvakinja in večkratna svetovna rekorderka 1894, ko so proti pričakovanju sveta, porazili Kitajce, dobrih deset let nato si upa rumeni pritlikavec nad orjaka Rusa in ga takisto porazi. V kitajski vojni si osvoji otok Formozo, v ruski pa stopi prvič na azijsko celino, zasede Korejo in Port Artur z Daljnim, vzame Rusom pol Sahalina in si zagotovi prednostni položaj v Mandžuriji, čez nadaljnjih devet let se udeleži vojne proti Nemcem, dobi zato del nemške otoške posesti v Tihem oceanu. Po komaj 50 letih razvoja v pravcu modernizacije stoji Japonska kot velesila prvega reda in kot stalni član Društva narodov ter si od njega ne da predpisovati svojega postopanja v Mandžuriji. Predolgo bi bilo opisovati vse tehnične pridobitve Japonske zadnjih 50 let. Dovolj naj bo, ako omenimo, da obvlada Japonska pretežni del trgovine s Kitajsko, da tekmuje uspešno z angleškim in holandskim proizvodstvom v Indiji, da prodira s svojim blagom vse dalje in dalje, da ima za Anglijo in Ameriko najmočnejšo trgovsko ter vojno brodovje in da ima vojsko, ki je bila doslej kos še vsakemu nasprotniku. Japonska je predstavitelj rumene nevar- Spomenik v svetovni vojni padlim Japoncem v Tsmgtau KNE2JA PEVKA. Gdč. Oktani, sestra japonske cesarice in odlična pevka, poje budhistične pesmi v mikrofon nosti ln poznavalci prilik v Vzhodni Aziji trdijo, da je edina sreča belega plemena v tem, da Kitajci in Korejci tako strastno sovražijo Japonce, kakor se ne najde kmalu enakega sovraštva med drugimi narodi. Zapadnjaku se samo ob sebi vsiljuje vprašanje, kako da so Japonci brez domačih sporov in bojev mogli izvesti ogromno delo modernizacije v teku pičlega pol stoletja. Odgovor na to je preprost. Temeljna črta japonskega narodnega značaja je solidarnost in podrejenost posameznika celoti. Milijoni Japoncev nastopajo v politiki, v gospodarstvu in v vojni kot celota, skoro kakor eno telo. Veliki prijatelj Japoncev Lafcadio Hearn, ki je japonskemu narodu naklonjen, kakor malokateri za-padnjak, je pisal o tej narodni potezi: »osebnost je s silo popolnoma zatrta, življenje vsakega posameznika je tako urejeno po vidikih splošne koristi, da je vsako svobodno dejanje, vsaka svobodna beseda, da celo vsaka svobodna misel naravnost nemogoča.« Ta temeljna lastnost loči Japonce od Kitajcev, ki so zopet kot poedinci močni, kot enota pa slabi, zato se ne morejo niti razumeti, niti trpeti. Na Japonskem vlada majhna plast odličnih strokovnjakov, ki po skrbnem izboru dosegajo svoja visoka mesta, se izkažejo na njih in nudijo narodu mno-JAPONSKI KOLPORTER g0 pridobitev. Ako se izrodi vodilna »TOKIO ODORI«. Izza kulis nekega tokijskega gledališča. Od leve proti desni poslaniki Danske, Švice in Portugalske v družbi japonskih plesalk ,(>Tokio odori« je pristen tokijski ples). plast in ko popusti nje pritisk, se lahko razvijejo individualistične težnje, ki so danes zatrte in že razločno silijo na dan. Izbruh bi bil tem silnejši, čim večji je sedanji pritisk. Vsako prerokovanje Siva teorija »Kaj tam Je treba cele knjige o kozolcih?« me je pred meseci vprašal kemik, W se bolj ogreva za »praktične« stvari, Ceš, to je siva teorija, nekoristen idealizem.. -Siva teorija — izraz je Goethejev — pa je po mojem mnenju hudo potrebna Zakaj val veliki Izu.mkl se naslanjajo na potrpežljive teoretike, kii ljubijo vedo zaradi nje same. Brezžičništvo, telefon, zrakoplov, letalo, inadium. razkužila, nasprotni strupi, spektralna razk.rojba, Roemtgenovi žarki — vse to so učenjaki zasledili med čisto znanstvenimi in teoretičnimi raziskavami Noben veliki zakon prirodne filozofije ae ni odkril s praktičnimi poskusi, pač pa s» nešteta raziskovanja — na videz čisto nepotrebna — privedla do tehtnih izsledkov Osemnajst sto let so veliki duhovi proučevali presek stožca. Njih napor nI bil nlčev In prazen: zakoni o izstrelkih, zgradba velikih mostov, lok pri ladijskih trebušinah. plovbena pravila zavisé od (piresekov stožca Raz vitek brezžičn IStva je v tem pogledu pa bi bilo seveda smele. Za sedaj mora belo pleme računati z rumeno velesilo in sodobni svet je priča, kako zelo računata Evropa in Amerika s tem činiteljem. — R. K, zvezan z Lagrangevim proučevanjem abstraktne matematike in t del) profesorja Thomsona, k) je naàej osnovo električnega nihanja Med francosko revolucijo so obgiavtil Lavoisiera, češ: »Republiki ni treba učenjakov.« Nedavno so se ljudje rosah Sužkoelov-cam — primerja« Erjavčevega Schnaok-schnepiperlelna — ki preiskujejo drob klopom ali taščecem In čeperom ter so se pričkali o razločkih AH vprav ta panoga znanstva — trdi F Cra,ne - je Evro"ce privedla v Ekvatorsko Afriko, omoTOôltyi dovršiti Panamski prekoo, pobijati spalno beiezen i.n mrzlico po Južni Ameriki • Velik učenjak je izjavil: »Kar se Imenuje uporabljena veda, je v resnici le uporaba čiste znanosti v posebnih vrstah problemov.« Mož dejanja bi moral veeled vprašati čistega teoretika. Ta daje točne perspektive, kako se morajo razvijati praktični čini. Večina dejstev se dogodi kot posledica dolge teorije. Namestu »s>iva teorija« bi kazalo reči: ždva teorija — F. K. SKUÔRING V ST. MORITZU DNFVA NP POVE NO&ENA ШШ Evgenij Čirikov V Pragi Je umrl ruski pisatelj Evgenij Nikolajevič čirikov. V ruski književnosti, kjer imaš ozvezdje največjih literarnih, »imetnikov 19. stoletja (Puškin, Gogol j. Tolstoj, Dostojevskij), je Imela zvezda Ci-rlkova bolj pohleven blesk, vendar še vedno tolikšen, da jo je moral opaziti vsak, kdor se zanima za rusko književnost. Čirikov Je zapustil za seboj okrog 25 knjig dokaj neenake vrednosti; med njimi pa so spisi, ki mu odločno zagotavljajo trajno mesto v ruskem slovstvu. Pisateljeva« je priče) 1887. Pridružil se je skupini okrog Gorkega, ki je v devetdesetih letih sipala kar iz rokava vse polno novih motivov in odpirala neznani svet >z dna« ruske družbe. Gorkij je v svojih prvih povestih opisoval postopače in cigane, Čirikov ,ia je proučeval in slikal bedno življenje beračev in njih dece. To je vzbudilo zanimanje Zi njegove nove'". Pozneje se je ra^šel s skupino Gorkega in z njeno >ideologijo«; ostal pa je duševno zvezan z vsemi zatiranimi in preziranimi, zakaj bil Je vedno — kakor Korotenko in lo.'iki drugI — človek srca. Ideološko je v ooz-neišera času nadaljeval tradicijo tako uva-nlh narodnikov, one književne struje, ki je dala Rusom osnove novega, naprednega, svobodoumnega nacionalizma. CirlKov Je v poznejših spisih s finim psihološkim vživetjem slikal življenje študentov, malo-meščanov in Inteligence, one ruske inteligence ki je imela v A. P. Cehovu nenad-kriljivega barda. Ce bi hoteli Izbirati, bi se v precej oN eežnem delu Cirikova prej odločili za nje-igrive novele nego za romane; J evgenij Ni-kolajevič je bil zelo tankočuten novelist in plobrSk opazova'ec z liričnimi nagibi; zato je bil manj epik kakor je treba za velike romane. Njegova doba, ki je stala v senci mogočnega ruekega realizma, sploh ni dala velikega romana, ki bi segal v višine Tolstega ali Dostojevskega. Po revolucijah 1917 se je za Cirikova z čela trnijeva pot prebežnika; na tej poti je dvakrat obiskal tudi Ljubljano, kjer 8e danes biva njegova hči. Tu je lahkj izvedel, da smo ga že ob začetku stoletja spoznali tudi Slovenci (Minka Govekarjeva. »Ruska Moderna«); marsikakšna njegova novela ali črtica pa Je zakopana v našib dnevnikih. Izbor iz proze Cirikova bi vse-kako samo obogatil našo prevodno književnost, ki se v zadnjih letih vse preveč nagiblje na zapad, čeprav nimamo še mnogih trajnih, standardnih del iz гиаЧз književnosti. И je nemara bližja našemu ob-Cutju nego n. pr. Irska. Z Evigenijem Cirikovtm je književnost ruske emigracije izgubila enega največjih. Ostanejo še Merežkovskij, Bunin, šmeljov, Rémizov, Zajcev in še ta ali oni med pisatelji, ki so pred veliko katastrofo leta 1917. gojili književnost narodnega in so-cialno-svobodnega duha. —o Qoethejeva zadnja ljubezen Lipski zgodovinar dr Bernhard Lange Je imel te dni predavanje, v katerem se je obširno bavil z zadnjo žensko, ki je kot 19-letno dekle vžgala srce osivelemu, a navzlic njegovi biblijski starosti še mladostnemu Goetheiu Kakor Goethejeva prva ljubezen Katchen Schonkopf, je bila tudi njegova zadnja ljubezen Ulrike von Levetzov iz Lipskega, Njen stari oče je bil zadnji iz stare veleposestniške rodbine, ki je to posestvo še upravljal. Goethe je preživel v letih 1821. do 1823. srečne dni v bližini svoje izvoljenke. ki je bila s svojo družino v Marijinih Lažnih. Konec in apoteozo te ljubezni ie podal v eni izmed svojih, najlepših elegij. Zanimiva za karakteristiko Ulrike v. Levetzov je njena poznejša izjava, da bi bila Goethejevo ponudbo sprejela, če bi stal sam na svetu. Bàla se je sožitja z njegovim sinom in njegovo snaho. Da bi si Goethe navzlic svojim 74 letom še lahko privoščil zakon, dokazuje izjava germanista Maxa lordana, da ni bil pesnik niti v osemae h letih fiziološko starec Ulrika je živela po tistem dnevu, ko je odklonila Goethejevo ro- si VIS РЛСЕМ PARA IBIEILLU Ob priliki sedanje razorožitven» konference Levo (od zgoraj navzdol): Vežbanje francort bojnih letalcev. — Ameriško oklopno letalo, na; modernejše bojno orožje. — Najnovejša pridot tev bojne tehnike: angleška ■ podmornica »M I kot matična ladja za bojna letala (glej članek:] str. 136). — Desno (zgoraj): Pomorska vojn bodočnosti: angleški mornarji z maskami p topu na bojni ladji. — Amerika zahteva razoij žitev Evrope, sama pa se oborožuje z ogromna bojnimi ladjami in topovi. Boris RihterSič Mesto To je zgodba ČardaSa to hudiča, Štirih deklet. Iti so bolna, to nje. ki stiska pod mizo fantovo roko in je že zdrava. To Je zgodba princa ki je Sel z jadrnico mimo okna, pa ni videl dekleta, ki ga je čakalo. Zgodba pomladanskih vijolic, ki ne dehte, travnikov, ki so sivi, to domov ki so v razvalinah. Zgodba starca s podvito ustnico. Bežen vrtinec misli poeta, ki je priSel t mesto, da bi videl, kaj je življenje. In videl je, kaj je. In napisal je zgodbo iz majhne kavarne. Sonja sedi za mizo. Njene oči blodijo prazno, neizrazno po kavarni. Njene misli so daleč. __J »Sonja, ti si kakor misel. Mlad princ pride pote. Morda še to noč. In vzame te iz hudičeve oblasti. Vidiš, zdaj stojiš ob oknu in tvoja obleka se leskeče kakor v krvi. Spodaj je morje, mirno, brez vetrov. In tam plava prin-čeva ladja. Bela jadra se svetijo v mesečini. Na krovu stoji princ in gleda, kje bi videl tebe. Čaka, čaka, da te pritisne na prsi. In čedalje bliže prihaja. Jadra so že ogromna krila nočnega me-' tulja iz pravljice, plapolajo in se bližajo. In kadar pridejo čisto blizu, te zagrnejo in zavedla se boš v njegovem objemu. Ob oknu stojiš in gledaš. Široko razprte so tvoje oči. Ladja stoji na valovih, mirno tiho na valovih tvojih sanj. In potem gre počasi mimo, mimo, in princ te ne vidi, čeprav napenja oči. Ne vidi te, kakor bi bil s slepoto udarjen. In ladja gre počasi mimo, jadra izginejo in samo široka brazda ostane za njo, kakor svilena nit In ta nit je privezana na tvoje srce, Sonja, in ga vleče in stiska, kakor bi ga hotela iztrgati iz tvojih prsi.« Sonja krikne in se zdrzne. Z desnico si hoče potegniti preko čela, a kakor klešče jo stiska njegova roka pod mizo. Iztrgati jo hoče iz njegove, pa je ne more. In tedaj jo obide strah, groza pred njim. S tujim pogledom se zastrmi vanj, kriknila bi še enkrat, tako, da bi ji duša ušla iz prsi, pa ne more. V nemi nemoči se ji ukloni tilnik, tako majhna postane, da skoraj izgine za mizo in so videti samo še njena lica, bleda In mrtva, in oči, oči... On jo začudeno gleda. Ne ve, kaj jt je bilo. In potem, ko ne najde druge misli, se skloni k njej in ji šepne na uho: »Dušica, ali si bolna'« Nežen je ta glas, toliko toplote 'je v njem, da jo postane sram pred зато seboj. Čuti, kako se razklepa roka pod mizo. Zdaj bi jo lahko potegnila k sebi, a noče jo, noče... »Ne, nisem bolna, fant moj dragi. Nisem bolna... samo sanjala sem in zdaj...« Umolkne. Kaj naj mu reče? Ali naj mu reče, da je v njem sanjala viteza in da so ji sanie pokazale, kakšen bo ta njen vitez? Ne. ne, sai ne more biti tako, saj ne sme biti tako. Dober je, tako dober, kakor so ga ji narisale pestre barve njenih misli. »Ne, nisem bolna, fant moj dragi... J^isem bolna... samo sanjala sem... in zdaj...« Zakaj je ponovila te besede? Kako so ji mogle priti na misel, saj je med tem presanjala, premislila toliko, kakor že dolgo poprej ne, kakor še nikoli, kakor še ni preživela nikoli. Kakor bela črta so se zarezale v mejnik njene misli. Daleč za njo so ležale že sanje, strašno, neskončno daleč in zdaj jih je jezik vrnil in nove dvome z njimi Ali pa jih je izgovorila samo enkrat in so se potem vrnile kot bežen odmev? Samo v odmev iz daljave, čez mejnik? Popoldne je prišla v mesto. Zdaj še polnoč ni bila in že je preživela življenje. Ali preživi še eno, preden pride z novim jutrom nov dan? Fant, povej! Gleda mu v oči in vendar ne čita v njih besede odgovora. »Fant, povej, povej!« Kakor težka kepa svinca visi v njenih nedrjih šopek vijolic. Njegove so bile. Sklanja se k njim, njih vonj hoče vsrkati, da bi zaspala v njem, a vijolice GA VARNI: Iz ptiCje perspektive — GlumaM ne diše. Pomlad je šele, pomlad, in takrat vijolice ne diše. Kam so le skrile svoj vonj? Počasi jih vzame v roke, kakor bi jih iztrgala iz prsi. Vse jo boli. In potem jih stisne v levici, krčevito jih stisne, da bi iztisnila iz njih vonj. Kaj ji bodo vijolice brez vonja! In stiska jih, a nočejo zadehtetL In gleda, kako padajo glavice, druga za drugo na tla, zmečkane, in tepta jih z nogo, da jih ne bi več videla. Njegova kolena se dotikajo njenih. Kakor vroče železo jo žge ta dotik, a noče se umakniti. Ne, ne, noče se, čeprav trpi. »Dušica, kaj ti je?« »Nič mi ni, fant. Ni še konca.« Ne razume njenih besed, samo sluti jih. Ali pa se moti? Tri stoje pri peči in vse so bolne. Ena je odprla torbico in se pudra. Vidi se ji, da je tega vajena. Počasi, mirno leze gobica po njenem licu. Včasi zastane. In poje, dekle, spremlja primaša in jcka z njegovimi goslimi. Roka ji leze po licu in bela sled pudra ostaja za njo. Tudi ko še ni bilo bolezni, se je pu-drala. Sama mi je rekla, kako je bilo, in ostalo mi je pred očmi, kakor bi gledal še danes. Mlad je bil, ponosen. Neko noč se je zaradi nje stepel. Zapeli so noži in dva sta obležala. pudrala, da so bila kakor marmor. In ustnice si je rdečila, da so bile каког kri. Minulo je šest let. Šla ga je čakat Upala je vanj, on pa je šel mimo nje in je ni spoznal... Zraven nje je Mara. Črne lase ima. Obraz je marmornat in oči črne. Čudovito oblikovane roke ima in bolezen. Pri peči stoji in gleda Sonjo, ki sedi s fantom. Tudi njeno zgodbo poznam. Preprosta je. kakor so skoraj vse. Očima je imela, ki jo je odgnal od hiše. Potem jo je pobral mlad Zid, kakor bi pobral zrel sadež. Kmalu se je je naveličal in potem je morala živeti sama. Kadar je bil dober dan, je zaslužila dva stotaka ali še več. Pijan dedec ji je dal nekoč tisočak. Potem je videla, da ji je dal tudi bolezen. Njene oči grebejo v praznino. Včasi se pomirijo in pogledajo po kavarni. Dobro vem kaj gledajo in česa čakajo. Morda pride kdo k njej, pijan se prizib-lje in jo potegne za krilo. In ko pride njena ura, se bo zavila v plašč in si nataknila galoše Peljala ga bo v svoje kraljestvo, kraljična s ceste, v malo podstrešno sobico na dvorišče. Spala bi rada. Trudna je, da ji oči lezejo skupaj, in vendar ve, da bo zaspala šele, ko on odide. Da, takrat bo soala, spala... Manja je žalostna. Grize robec in misli. Bog ve kaj? Mirna je, skoraj mrtva. Potem se nenadoma zbudi živlien.ie v njej. Počasi se odtrga od tovarišic pri peči in krene proti sredi kavarne. Ozre se in poseda naokoli. Tam v kotu je prazna miza. Tja gre in sede. če bi šla £ k oni mizi, kjer jih sedi vse polno in so pijani? Gre. Veselo jo sprejmejo. Eden jo prime okrog pasu in pritisne k sebi. Prej, je pritiskal Kato. Vina ji natočijo in naroče kavo. Zato mora zapeti. Poje in čudno lep glas ima. Prelep za ta kraj. Sevdah, sevdah, o drugem ne zna peti. Drugega ne pozna. In ko neha, se ji sredi pesmi zasvetijo oči. Nagne glavo nazaj in jo opre ob steno. Vidim, da trpi. Potem jo nenadoma strese kakor krč. Plane pokoncu in zamahne z roko, zrine se mimo njih, ki so ji dali piti in zbeži skozi vrata. Čudijo se. Čez dolgo se vrne. Nova plast pudra je na licu in pod očmi, toda ne more pokriti vlage. Jokala je. Zdaj sedi spet sama v kotu, maha z roko in telo se ji ziblje v taktu glasbe. Star dedec sedi pri sosednji mizi. Podvito ustnico ima, plešo in smotko. Nekam nejevoljno posluša počasni valček, ki je zazibal vso kavarno. Potem pa nenadoma oživi. Pesem je postala bolj živa in to ga je prijelo. Besede se mu trgajo iz ust v nekem zanosu. Sam ne ve, kje ga je pobral in kdaj je bil že pozabil nanj. S smotko in čevljem si bije takt. Pepel mu je padel v kavo, ki jo žuli že dve uri. Še opazil ni tega. Sredi razigranosti je zvrnil skodelico -'ase in potem so se ustnice spet podvile in zapele. Bog ve, ali je sploh bil glas? Ali so bile morda samo misli, ki so se izoblikovale na ustnicah, pa niso postale meso, besede ? Valčka je konec. Iz vročih udarcev kakor po žarečem železu je prešel v n;ir in prenehal v disonanci. Ustnice starca so se snet zožile in po-besile. Glava mu je padla na prsa, oči so se zaprle in smotka mu je omahnila. Mir. tišina. Udarec s pestjo v življenje, pravo življenje brez spominov, brez let. Zakaj spomini so leta! Strah nas skoraj postane, vse, saj smo skoraj družina, iz vseh vetrov stepena. Drug drugemu se smejemo, poljubovali bi se med seboj, čeprav dobro vemo, da se jutri, ko bo dan, še pogledali ne bomo. Še skrili se bomo drug pred drugim, tako nas bo sram današnje sentimentalnosti. Gledam igralca, ki sedi za klavirjem. Roka mu počiva mirno na tastaturi, kakor bi bila mrtva. Včasi se za trenutek strese, mezinec se premakne in udari po najbližji tipki, da zacvili, zaboli. Vem, samega sebe muči, sadist je. Ali pa uglašuje svojo dušo? Igralci so čudni ljudje. Mir, tišina. V srcih, povsod. Kata, M je sama, je s hripavim glasom naročila malinovec. Čudno je odjeknilo. Malino-vec v tem kraju in ob tej uri. Čudno je res in zato je"či. Položila je roke na mizo in naslonila nanje glavo, da so* se ji lasje vsuli čez čelo. Potem jo je nenadoma dvignila. Roka se je iztegnila in poiskala kozarec. Našla ga je. Nesla ga je k ustnicam in srkala pijačo. In še potem, ko je bil prazen, je ostal pri ustnicah. Šele čez dolgo se je zavedla. Nemirno je pogledala okrog sebe in ga počasi postavila na mizo. Tudi njo muči tišina. Vidim ji v duša Česa se spominja? Morda doma, morda njega, ki je prihajal in odhajal? Njega, ki se potem ni več vrnil? Nihče se ne upa reči besede. Nihče se ne upa. Včasi so govorili vsi. Pač, ona se upa. Ustnice se ji zganejo — čakal sem to — in tiha italijanska melodija pride z njih. Kje jo je pobrala? Kdo jo je pel7 Kd? jo je pel njej? In potem počasi, kakor bi vsi oživeli, se razklenejo roke. Plašni obrazi se dvignejo iznad miz, kakor bi prvič pogledali v svet in vse one, ki so bolne, se smehljajo bolno. Morda bo koga ganila tako ta pesem, dn jo bo poklical k sebi. Škoda, da ima bolezen in da niso njene grudi več tako napete kakor so bile nekoč ... CD a 1 j e) Ilustriral. Fraa Skodlar ш In ž. A. Zupančič Dijaško delo in življenje v Cambridgeu (Nadaljevanje) T T nogo tesnejša tocut pri nes eo т j A k Cambridgeu etiki med srednjimi F\J\ šolami in univerzo. Življenje v ' / W • Camibridgeu je navadno le nada- — ' 1 jevanje življenja na srednjih šo-ia-h, seveda na višji etopnjd in ob nekoliko večji svobodi, in tako ostrih prehodov kakor so pri nas med srednjo in visoko šolo, tain ni. Zato pa tam tudi ne poznajo »akademske svobode« v našem smislu. Napačno bi bilo misliti, da so disciplinski predpisi, ki so za naše pojme strogi in cesto nerazumljivi, mladina dijakom v breme. Ne glede na to, da mora tam, kjeir živi tako veliko število dijakov v malem mestu (Cambridge šteje ca. 60.000 duš, od tega nad 5000 dijakov), vladati gotov red, oni tudi ne morejo čutiti nikakega bremen«, ker jim je pojem »akademske svobode« sploh tuj in ker druge dobre etrani življenja v Gamibrddgeu v dovoljni meri odtehtajo omejitve osebne svobode. Nerazdružno zvezano s pojmom študije v Cambridgeu je športno udejstvovanje. Skoraj vsak dijak gojd kak sport. Na nobeni dragi univerzi se menda v toliki meri ne teži za onim sifcairim »mene aana in cor-pore samo« in športne prireditve v Cambridgeu so znane daleč preko mestnih mej. Ideal vsakega dijaka je postati »Blue«, to je nositi evetlomodiro čepico* in blazer v isti barvi, privilegij vseh onih. ki 60 bili izbrani, da v tekmah z drugimi univerzami zastopajo barve Cambridgea. Časten naslov »a Cambridge Blue« se dotičnika drži potem v6e življenje in rrou v mnogih primerih bolj koristi in uglaja pota ko še tako odlične osebne zmožnosti ali znanje. Najbolj priljubljen epont je veslanje in vsakoiletna veslaška tekma Cambridge - Oxford ne vzbuja po vsem svetu nič manjšega zanimanja ko »Derbj « v Epeonvu a'li tcnie-tuir-nir za svetovno prvenstvo v Wimbledonu. Najbolj značilno za študij v Cambridgeu je življenje v col'Iegeih. Vsak dijak postane najprej član kakega oollogea in šele potom in preko njega član univerze. Vpliv colle-gea na razvoj in miselnost dijakov je nadvse važen in pomemben. Mnogi čislani in znameniti možje angleške zgodovine, državniki. znanstveniki, umetniki, pesniki itd. — na i omenim le imena Milton, Darwin, Newton Jereimv Tavlor, Lord Bvron, Cromvell —- so bili že pred stoletji dika in ponos svojih oollegeev in nnihove slike, !ci gledajo v slavnostnih dvoranah na svet današnje angleške mlade generacije, po tem vedno še vzor t>1 »donosne«« dela. ffinbokih misli, velikih idej in smotrov Ozračje, ki takoi ob vstopu v coHege »bia-me vsakega, ie neprecenljivega pomena za novodiošle, ki se takoj čutijo sprejete kot mlajši člani v Portai St. Johns Collegea krog velikih in slavnih mož. Kot sem ž« omeraii, stoji ob strani vsakomur, ki še ni »B. A.«, njegov »tutor«, ki mora skrbeti za dobrobit in blagor svojih varovancev in ki jim tudi posreduje, kadarkoli imajo opravka 6 svojimi višjimi. Poleg tega pa stoje »undergiraduates«, »podčinjenl«, to so vsi por1 naslovom »B. A.«, pod stalnim nadzorstvom »direetor of studiies«, ki je metoda j en za vse zadeve, ki se tičejo njihovega študija. Življenje v oollegeu je prijetno. V številnih krožkih in klubih nudi collsge svojim članom obilo zaposilenja in razvedrila. Skoraj vsak college ima svoj veslaški klub z lastno čolnarno, večinoma 'tudi lastna igrišča za nogomet, tenis, cricket, golf itd. Saj pa je to tudi potrebno, ker rai dijaka, ki ne bi gojil kakega športa in le prečesto se dogaja, da trpi zaradi prevelike brige /a telesni razvoj duševni blagor, ki bi moral biti glavni smoter vsakega dijaka. Poleg športnih klubov pa imajo collegei tudi svoja literarna društva, dramske skupine. šahovske klube, muzikalne krožke itd., tako da res lahko vsak najde to, kar mu najbolj ugaja. Važen činitelj v socialnem življenju col-legep je skupna večerja v dvoram. ki je enkrat ali večkrat na teden obvezna. Tu se kmalu znajdejo sorodni duhovi m Cesto sc tu sklepajo prijateljstva za vse življenje. Nekateri collegei nudijo svojim članom tudi kosilo. Med socialne funkcije oolilegeev spadajo tudi 6talni debatni večeri, glasbeni -"čeri, in vsakoletni oollegeev koncert m ples sredi junija in na katerega prihajajo iz vse Anig'.ije v velike«! številu »orodni ki in znanci (posebno znanke) dijakov. Skoraj vsak college izdaja tudi 'aetno revijo. da nudi svojim članom prilika literarnega udejstvovainja. Slično življenju v posameznih collegeih je tudi življenje na sami univerza. Kakor ima vsak oolHege evoje razne klube m krožke, tako jih ima tudi univerza m stoje nekateri muzika'nn ali drameki klubi na visoki umetniški stopnji. Prav ttf:o izhaja tudi na univerzi cela vrsta periodičnih revij in »maga-zinov«, v katerih se mnogokrat poleg dijakov oglašajo tudi njihovi profesorji. Vsekakor je treba na tem mestu omeniti »Union«, ki predstavlja v nekaterih ozirih središče univerzitetnega življenja Že oprema posameznih klubskih prostorov j«š zagotovi stalen in velik krog obiskovalcev, najbolj privlačni pa 90 ob torkih tedenski debatni večeri, ki se vrše točno po istih pravilih in predpisih kot zasedanja epodnje hiše angleškega parlamenta. Začetk kariere marsikaterega kasnejšega velikega poli- tika ali državnika «egejo v to dvorano. Člani »Union« postanejo lahko samo člani univerze, ki si v vsakem »termu« izvolijo svoje predstavnike Postati predsednik »Union« je visoko odlikovanje »Union« je tud' eden izmed glavnh èiniteljev k' ekrbe za medsebojno spoznavanje in zbližanje svojih članov z dijaka drugih, tudi inozemskih univerz. Kljub mnogoterim razvedrilom pa najdejo mnogi dijaki še časa za kantativno delovanje o čen.er pričajo mnoge dobrodelne ustanove v Angliji, oosebno po revnih okrajih Londona Študi isko delo «e opravlja v Cambridge^ večinoma med »termi«. mnogi pa ostanejo na univerzi tudi med velikimi počitnicami, posebno oni ki delajo v laboratorijih ali p* doma n maio potrebnega miru: dosti pa jih je tudi ki izkoriščajo počitnice za poučna potovanja p-osebno med onimi ki so se TKisvetili študiju modernih jezikov. Izmed predavani (ki trajajo vsa po 50 —55 minut, brez »akademskega četrt«) je omeniti v prvi vrsti t zv »univerzitetna predavanja«, ki so dos tonne brez razlike vsem članom univerze. i*idi dijakiniam. Predavalnice same pa so po raznih zgradr JOS. KLADNTK; Znamenje v gozdu (lesorez) bah. Posamezni collegei in njihovi pododdelki so raztreseni po vsem mestu. Dostikrat se od tujcev čuje čudno vprašanje: »Povsod vid;m collegee. a kje je univerza?« Univerza je tu prav za prav le abstrakten pojem, v katere-n je zapopaden vsak prostor, kjer se vrši vzgojno delo, a vidne ш reprezentativne osrednje točke ni. Le univerzitetna cerkev — posvečena Materi Božji — velja oficielno kot sredi-sde univerze. Poleg »univerzitetnih predavanj« imajo svoja predavanja tudi posamezni collegei, k; pa so večinoma skupna za člane več celleseev. Obisk predavanj je obvezen in se cesto kontrolira m tudi njih izbira ni tako svobodna ko na kontinentu. Dijaki v Cambridgeu so mnogo bolj pod nadzorstvom, a so tudi deležni mnogo več nasvetov, vzpodbude ter neposredne in |»o-sredne pomoči pri svojem študiju. »Seminarjev« v našem smislu tam ni, zato pa ima vsak svojega »director of studies«, s katerim lahko ob vsakem času natančno in obširno debatira o vseh vprašanjih svoje stroke. Mnogi pa si držijo ves čas svojega študija posebne inštruktorje, drugi rabijo njihovo pomoč samo pred izpiti. Snov, ki se izprašuje na izpitih, je točno določena in oficielno objavljena že za nekaj let vnaprej. Izpiti so z malimi izjemami (nekateri medicinski predmeti, moderna filologija in slično) vsi pismeni. Zahtevajo se pismeni odgovori na gotovo število vprašanj, ki se, tiskana od univerzitetne tiskarne, tik pred izpitom iz.roče dijakom in so za vse v dotičnem letniku enaka. Eksaminatorji, ki so često tudi z drugih univerz, pa dostikrat kandidatov sploh ne vidijo, ampak se jim le dostavljajo odgovori, ki jih potem ocenijo. Disertacje v našem smislu se zahtevajo le v nekaterih maloštevilnih primerih. Izpiti za »častne naslove« se vrše samo enkrat na leto, in sicer konec maja ali v začetku junija, in so po gotovi stud jski dobi, najkasneje jx> 4 letih, prvi del že po Ladja, ki jo je poznal ves svet Nemške kolonije so imele na svojih poštnih znamkah sliko cesarjeve jahte. Nekdaj jahta nemškega cesarja, dandanes pa lokal za neki nočni klub v Floridi! O tej usodi se ponosn1 »Hohenzoliern« pač ni sanjalo. kn je bilp še last Viljema П. in je z njim ponosno križarila po vseh morjih Po polomu cesarskega gospostva so prodali to ladjo, lahko bi rekli, za slepo ceno. V Miamiju. ameriškem morskem kopališču v F^orfdt. so jo izoremenill v plavajoč dom za neki nočni klub. Jahta je bila po- dveh, obvezni. »Ve&nih študentov« v Gara-bridgeu ni. Kdor po določenem roku ne opravi predpisanih izpitov, mora brezpogojno zapustiti univerzo, prav tako tudi oni, ki so pri izpitih padli. Ponavljanja izpitov ni. Omenjeni drakonični predpisi pa veljajo le za »Honour men«, ki se pripravljajo za »Triposes«, ne pa za »Poli men«; ki lahko dvakrat na leto polagajo izpit iz izbranih »glavnih predmetov« za »običajni naslov« »B. A.». Tudi j Honour men«, ki so "adli na svojih »Triposes«, si lahko pridobijo »o-bičajni naslov« »B. A.« z izpiti v »glavnih predmetih«. Nam se bo gotovo zdelo čudno, toda značilno za Anglijo je, da za gotova mesta v državni službi, ali za izvrševanje višjih poklicev ni predpisana univerzitetna naobrazba in da v mnogih primeril» niti ne šteje. Kdor si je v Angliji izbral tak poklic, mu navadno zadostuje, ako ab-solvira kak specialen praktičen tečaj ali si za nekaj časa vzame izvežbanega inštruktorja. Akademski naslovi, ki jih lahko podeli itniverza v Cambridgeu, so naslednji: »običajni« in »častnia naslov »B. A.«, dosežen na pod'agi zadevnih izpitov, »M. Ac (Master of Arts), brez iznita, a najmanj tri leta po podelitvi naslove »B. A.«, le po plačilu predpisane takse (druge angleške univerze zahtevajo za podelitev »M.4A.« polaganje rigoroznih izpitov). Pred nekaj leti se je uvede! tudi naslov »Ph. D « (Dr. Phil.). za katerega je potrebna znanstvena teza. Obstoja še nekaj drugih naslovov, izmed katerih naj omenim le »Litt D.« (Doctor of Letters) in »Sc. D.« (Doctot of Science), ki se podele zrelejšim možem na podlagi obširnejšega znanstvenega delovanja, in ki bi se eventuelno dal primerjati našemu »Dr. h. c.« Da je vsaka podelitev naslova zvezana z obširnimi ceremonijami, je samo po sebi umevno, saj še pri nas promocija ni kar tako. < s Ï vsod zaslovela po svoji sliki na pisemskih znamkah nemških kolonij posebno v letih 1900,—1915. Tudi na znamkah Nemške Nove Gvineje, ki so izšle 1915. a niso nikoli prišle v promet, še vidimo sliko cesarske jahte. Kegljanje — sport in igra egljaši se že dolgo pričkajo, ali je zgodovina njihove igre res tako davna, da sega prav v stari vek. Cesto se čita, da so kegljanje poznali že stari Grki in Egipčani, za njimi pa so ga baje prevzeli tudi stari Germani. Te pravljice je treba enkrat za vselej spraviti s sveta, ker so gladko izmišljene in v številnih zgodovinskih virih o starem veku ni nikjer sledu o kakšni slični igri. Tacit pripoveduje v »Germaniji«, da tudi bate na krogle namesto na keglje. Nekateri so uporabljali koščene kije na enake „kegle"; to vrsto kegljanja omenja tudi Shakespeare v »Hamletu«. Nemci so seveda kmalu sledili Angležem in Francozom. Izraz »kegelj« se je pojavil šele konec 14. stoletja. Nemci so radi igrali za dobitke ali denar, tako da so spremenili igro v hazardno, ki je bila zaradi tega mestoma celo prepovedana. Cesto je prišlo med igro tudi do krvavih pobojev in K ŽE V STARIH ČASIH je bilo kegljanje priljubljena zabava so stari Germani radi metali kamenje na določeni cilj, kar pa se je pozneje najbrže spremenilo v metanje krogle in kladiva, ki ju lahkoatleti goje še danes. Najstarejši vir, ki navaja neke vrste kegljanje, je rothenburška kronika iz 1157. še točnejše podatke o tej igri so našli zgodovinarji v dobi od 1260 do 1309. Tamkaj razlaga pisec celo glavna načela igre: cilj, na katerem je postavljenih več »kegljev«, in kroglo, ki podira te predmete. Krogla se bodisi meče, trklja, ali vali. Najbolj naborno so razne načine kegljaške tehnike popisovali za to igro zelo navdušeni menihi. V 13. in 14. stoletju se je kegljanje razširilo po Angliji in tudi Franciji. V Franciji je postal odtod tudi zelo uporabljiv naziv »boulevard«. Francozi so najrajše kegljali na mestnih okopih; to posebno vrsto kegljanja so označevali kot »la boule au vert« ' (krogla na zelenem). Okopi in kegljaši so minili, bulvarji pa so danes ponos marsikaterega mesta. Tudi v Angliji je dobilo kegljanje kmalu mnogo hvaležnih pristašev. Metali niso samo krogel, temveč goljufi so imeli med igralci bogat plen. Zato so imela oblastva s to igro precej opravka, čemur se je tudi zahvaliti, da je o njej ostalo toliko zapisanih spominov. Po vsem tem lahko rečemo, da ima kegljanje — ne sicer starodavno — toda vendar skoraj tisočletno zgodovino, s katero se skoraj ne more ponašati nobena druga športna panoga. Kegljanje je danes športna panoga, ki se izvaja v določenem okvirju, po natančnih pravilih s kroglami in keglji, katerih teža in velikost sta točno izmerjeni. Igra se na igriščih, katerih obseg je prav tako odmerjen do centimetra, bodisi med poedinci ali med skupinami. Med številnimi prijatelji kegljaškega «porta se vršijo hudi boji za raznovrstna prvenstva. Prav nič redke že niso v športnih revijah slike raznih velikih mojstrov v tej igri. Zato je že splošno prodrlo spoznanje, da ta igra ni samo za starejše gospode z več ali manj oblimi oblikami in obligatnim kozarcem piva v rokah. Tudi ni več res, da se keglja vedno v prostorih, ki so polni dima in prahu in je ke- VSI RADI KEGLJAJO! Moški, da morejo z izgovorom z doma, ženske pa. da gredo možje domov brez izgovorov gljanje prav za prav samo izgovor za one, ki ne smejo ali ne morejo sedeti samo pri Caši piva. ф Svoje dni je bilo pri kegljanju seveda zelo domače in tudi piva in prevesele zabave je bilo preveč. Igralo se je na zasilno omejenih, po možnosti izravnanih tleh, toda vse to ni bilo posebno natančno. Pri kroglah in kegljih so se običajno zbirali prepirljivi in za majhne prepire navdušeni mladiči, ki so se za majhne goljufije ali nerednosti prav radi stepli in odnašali tudi krvave butice. Cesto je morala posredovati tudi oblast, tako da so to igro v splošnem obsojali kot škodljivo in za poštene ljudi neprimerno. Kegljanje se je kljub temu priljubilo in se polagoma zaneslo tudi v »višje« kroge, v samostane in knežje ter kraljevske dvore. Najvažnejši dogodek v zgodovini kegljanja je bila določitev dobro omejenega in točno odmerjenega prostora za igranje. Ta pre-okret je šele zagotovil kegljaškemu športu višino in vrednost, ki jo ima danes kot precizna športna igra. Ce opazujemo zračne dvorane, ki so bile v moderni dobi posebej zgrajene za kegljanje, potem bomo razumeli, da je ta igra obenem tudi športna panoga, ki vpliva prav tako ugodno kot vsaka druga na telesne in duševne sile njenih ljubiteljev. Igra se običajno na tleh iz ameriškega parketa, asfalta ali dobro stlačenega peska. Devet kegljev stoji' v določenem razmahu, po naše »luknjah« na križu za keglje. Igrišča so dolga 20 do 25 m. Pri igranju odloča seveda tehnika pri metu krogle. Važno je, kako močno in s kakšnim zavojem jo pošlje igralec med figure. Največji uspeh je »vseh devet«, ki se ocenjujejo različno. Tudi »osem brez kralja« ali »venec«, »kralj sam« itd. so meti, ki nosijo siguren dobiček, Po- »VSEH DEVET« Srečen slučaj, ki ga kegljači najrajši slavijo eebno težko je igranje na figure, kjer Je treba z vsakim metom pogoditi določeno figuro. Ta način kegljanja sploh ni več za starejše gospode in zahteva res že mnogo Vaje In spretnosti. V zadnjem času so se lotile kegljaškega iporta tudi — ženske. S tem je zanj vstala nova doba, ki mu obeta še mnogo večji razmah. Pri kroglah in kegljih se sedaj zbirajo meSane družbe vseh stanov, ne samo v Evropi, domovini te športne igre, temveč tudi že v Rusiji, Ameriki ln severnih državah. Kegljanje je po pravici igra in sport, ki ju goji že skoraj ves svet. Keglja«, vedite, da čaka vašo igro še velika bodočnost! Oprema matičnih ladij Se pred vojno Je neka angleška ladjedelnica predelala po načrtu letalskih strokovnjakov'neko lahko križarko v matično ladjo za - letala, vendar pa je bil to še zelo primitiven vzorec današnjih letalskih edi-nic, »Ark Royale kakor se je imenovala ta za prenos letal nejši matični ladji ameriški mornarice »Saratogo« in »Lexington«, vidimo, da sta že pravi plavajoči letališči. Vsaka nosi dva in sedemdeset letal, ki lahko vzlete ali pa se katapultirajo v nekaj sekundah prav tako varno kakor na vsakem drugem letališču. s-SARATOGA« v Panamskem prekopu ladja, je lahko vzela na krov kvečjemu pol tucata manjših letal, a še 9 temi je lahko manevrirala samo pri popolnoma mirnem morju. Dosegla je maksimalno brzino 11 vozlov na uro. Spuščanje ln pristajanje letal je bilo še zelo komplicirano. Pač začetek. Potlej pa je bil napredek zelo nagel in če vzamemo zdaj za primer dve najmoder- Vsaka ladja ima 33.000 ton in nudi na prvi pogler čisto svojevrstno sliko. Preko vsega vrhnega dela je položena 170 metrov dolga ln 32 metrov široka ploščad, ki je popo.noma gladka in pro4ta vsakršnih nad-zidkov. Stolpi, ventilatorji in dimniki, so potisnjeni kolikor moči proti robu. tako da je na najožjem mestu še toliko prostora, da lahko pristane dvoje letaj vfccic. Človeku, kl se ne razume na tehnične reči, se adi pri obisku na »Saratogi«, da je prišel v velikansko lovarno za Kovinske proizvode, ne pa na vojne ladjo. Lzvzemši pliščau ki siuži za manevriranje letal, je Skoraj vsp ostala ladja razdeljena v velikanske lope, hangarje tn delavnice za montažo in popravila. Prav v osrčju ladje stoje vrste lovskih, izvidmSkifi ш bombnih letal z zapognjenimi krili. Od tod se po potrebi dvigajo г velikanskimi električnimi dvigali na vrhno ploščad V treb minutah je lahko vsako 'eialo, «l, počiva tu spodaj, pripravljeno za start. V »podzemlju«, če smemo tako imenovati najspo^ejse prostore ladje, so velikanski rezervoarji goriva, s katerim se napajajo veliki Jekleni ptiči. . enda je odveč poudarjati, k- ko so baš te naprave na vso moč skrbno instalirane ш . vsemi razpoložljivimi sredstvi zavarovane proti morebitnim eksplozijam. Vsi rezervoarji so v posameznih, strogo ločenih celicah, ki se v primeru nevarnosti avtomatično zapro druga proti drugi in proti ostalim prostorom. Večino letalskih eskadri) na matičnih ladjah tvorijo navadna celinska letala s kolesi, za startanje in pristajanje na kopnem. Na prvi mah se človeku „a reč ne zdi pametna. Je pa lahko razumljiva, če upoštevamo tehnične, predvsem pa taktične razloge, ki govore v prilog tega sistema. Vodna letala so po startu popolnoma navezana na vodni element in ne morejo več pristajati na krovu, marveč le blizu ladje na morju, odkoder Jih potem z električnimi žerjavi potegnejo na krov. Tako spravljanje letal pa je seveda pri razbur- kanem morju јако težak in nevaren posel. Razen tega pa bi se morala matična ladja med spravljanjem letal uetavltl, ali pa vsaj močno zmanjšati brzino, s čimer bi se po nepotrebnem izpostavljala torpedom sovražnih podmornic. Pri izberi kopmnsklb letal je bila merodajna tuC okolnost, da imajo ta letala znatno večji akcijski radij kakor hidroavljoni. Matičnih letalskih ladij se zdaj poslužujejo že snoraj vse velike vojne mornarice. Razlika je le še v sistemu startanja letal na posameznih ladjah. Na angleških m ameriških mančnib ladjah startajo letala prosto kakot na navadnih letališčih, medtem ko se n. pr. na francoski matični ladji »Bearn« katapultirajo, tako da že v nekaj sekundah dosežejo potrebno brzino za vzlet. Letalo se pritrdi na nekakšnem vozilu, ki teče po tirnicah in ki se z velikansko silo požene v nastavljeno smer. Katapulti za startanje letal se uporabljajo tudi na velikih atlantskih parnikih, ker se na ta način -natno pospeši prenašanje nujne pošte v pristanišča. Na francoski matični ladji so montirani štirje katapulti ki lahko delujejo vsi nkra-ti. Letala se dvignejo nanje s pomočjo posebnih električnih žerjavov, ki služijo hkrati za spravljanj« vodnih letal z morja V najnovejšem času se opremljajo matične letalske ladje tudi s stolpi za zasidranje zrakoplovov. Take stolpe imajo n. pr. Italijanska matična ladja »Miraglia« ter ameriška ladja »Patoka«, doCim ima ladja španske mornarice »Dedalo« na krovu tudi že dva majhna zrakoplova. NAČRT NAJVEČJEGA ŽELEZNIŠKEGA MOSTU V EVROPI V danskem parlamentu razpravljajo tačas o gradnji 3300 metrov dolgega železniškega mostu, ki naj bi vezal preko Starstroma otoka Falster in Seeland, s čimer bi bila znatno skrajšana železniška zveza Danske in Nemčije Most bi veljal z nekaterimi postranskimi deli 75 milijonov danskih kron,, ^^ 1IM O POTOVAN7A Zaroke na otoku Bali Med najbolj svojevrstne socialne pojave, ki jih lahko opazuješ na divnem, eksotičnem otoku Bali, spadajo nedvomno obredi pri zarokah. Ko pride čas, priredi oče mlade Baličanke veliko slovesnost, kar se sma- tra kot naznanilo sosedom, da je postala njegova hči godna za možitev. Na pojedini hvali njene vrline v plesu in tkanju, pa njeno zdravje, moč, ljubkost in lepoto. FOTO AMATER Pirokatehinov izenačevalec po Windischevem receptu Na željo številnih čitateljev, da bi navedel sestave tega razvijaica, ki sem ga omenil v članku .»Fotografija pri umetni luči« (»žis«. tek. knjiga str. 82), odgovarjam rade volje (kakor sem rad na razpolago za vsako pojasnilo o fotografskih zadevah ) : Sestava je dvojna, s sodi ali z jedkim natronom. Druga sestava mi osebno bolj ugaja, ni pa primerna za negativni material z rjavo manganovo vmesno plastjo proti obstretu, ker utegne povzročiti mar-moracijo. 1. S sodo: 100 cm3 destilirane ali vsaj prekuhane vode. 8 g pirokatehina, 2 g kri-staliziranega natrijevega sulfita. To raztopino (A) imej skrbno zamašeno v zalo- če s tako reklamo razvname srca kateremu navzočih mladcev, potlej napravi oče mladega dekleta pri fantovi družini obisk, da se dogovore o vseh podrobnostih ženito-vanjskega pisma. 1700 dinarjev je že spodobna cena za boljše dekle. Včasi se seve posreči očetu, da proda hčerko celo za 5000 dinarjev, a mnogokrat dobi zanjo komaj desetino te vsote. V primeru, da dekletova družina ni zadovoljna s ponudbo, jo seveda lahko odkloni. Malo pred dnevom, za katerega so dogovorjene svatbene svečanosti, se uprizori na Baliju znamenita »ugrabitev«, in sicer sporazumno med sorodniki in prijatelji moža ter med sorodstvom in starši neveste, ki se blagohotno odstranijo, ko izvedo za nameravani »zločin« in se vrnejo v kočo šele po uspelem ropu. t Nevesti je na razpolago, da se prostovoljno vda osvajalcem, ali pa se jim upira z grizenjem in praskanjem, dokler je upehane v triumfu ne odvedejo s seboj. Ko domači po vrnitvi v hišo opazijo, da je zmanjkalo ljubljene hčerke, zaženo strahovit hrup in jadikovanje, prisegajoč krvavo maščevanje lopovu, ki jim je odpeljal dekle. Cez nekaj dni pa pridejo ženirovi odposlanci in jamejo zagotavljati staršem, da nesrečni mož medli od kesanja in da jih lepo prosi odpuščanja za storjeno krivico. Sledi še melodramatičen prepirček s težkimi pretnjami in zakletvami, slednjič se pa stara dva le pustita pogovoriti m privolita v ženitev. gi. Za uporabo vzameš na 200 cm3 vode 10 g kristalizirane sode in (natančno!) 1 cm3 raztopine A. Negativ je razvit v 15 do 18 minutah, da se pa »mučiti« do 30 in več minut, pri čemer se krije veliko močneje. Plast dobi rjavkasto barvo, ki pa ne škodi. 2. Z jedkim natronom- na 200 cm3 vode 5 cm3 raztopine A in 2 cm3 10-odstotne raztopine jedkega natrona. — Več natro-nove raztopine pospeši in ojači razvijanje. — Polovična množina vode povzroči hitro in nežno kritje, ki pa preide z daljšim razvijanjem v krep'-o kritjr svetlob (temnejših delov negativa). — Za drobnozrne filme zadostujejo 3 cm3 raztopine A. Po uporabi se s sodo ali jedkim natronom sestavljeni razvijalec kmalu skvari, zato ga sestavi vedno le toliko, kolikor ga potrebuješ. Dobra lastnost pirokatehinovega razvijalca iz navedenih sestavin je tudi ta. da daje razvijalnim papirjem lepo rjavo barvo. Deluje mečje od običajnih razvijalcev za papirje in priporoča Windisch rabo krepkejše papirne vrste, nego bi jo vzel normalno. Zato pa se da papir nekaj mučiti, ne da bi se osenil ( verschieiern, osén = Schleier) — v tem pogledu so vsi piro-katehinovi razvijalci sploh najidealnejši. Recepta za rjavo razvijanje sta dva: 1. na 200 cm3 vode 5 cm3 raztopine A, 5 cm3 10-odstotne raztopine jedkega na-trona in 10 kapljic 10-odstotne raztopine kalijevega oromida. ali pa 2. na 200 cm3 vode 20 g kristalizirane sode in 10 cm3 raztopine A. Vse tu navedene razvijalce si lahko sestaviš iz raztopin, ki jih hraniš v treh steklenicah (10-odstotna raztopina kalijevega bromida spada i ta'; v stalno zalogo vsakega resnega amaterja): raztopina A, 10-odstotna raztopina jedkega natrona, 10-odstotna raztopina kristalizirane sode. Če dodajaš razvijalcu zadnjo raztopino na-mestu trdne sode, moraš seveda upoštevati pravilno razmerje celotne vodne količine v sestavljenem razvijalcu. Karlo Kocjančič K S^K M Igra damskih kmetov I z 3. kola turnirja a a Bledu Beli: Colle Crui: Kashdan 1. d2—d4 d7—do o Sgl—f3 Sg8—!6 ~s. e2—e3 c7—c5 4. c2—c3 e7—efi Ô. Sbl—d'2 Sb8—c6 6. Lfl—d3 Lf8—dO - 0-0 0-0 s! d4 : co Ld6 : сб o. o3-e4 Dd8—c7 (1 10. e4 : (15 e6 : dr, u. Sd2—b3 Lc5—b 27. Lf5 : b7+' Kg8—f8 (6 28. Lh7—f5 g5 : h4 29. Tg3—ei! Te8-e7! (7 30. Te3—el Lh5—g4+ ! 31. Lf5 : g4 Se5—d3 32. Df2 : li4 Sd3—f4+ (8 33. K!.3—g3 Dh6:h4+ 34. Ks3 : 1)4 Sf4 : g2 + 35. Kh4—g5 Te7 : e! Beli kapitulira. Pripombe 1. Črni se upravičeno odpove izmenjav! dam po d : e4 10 S : e4. S : e4 11. L : e4 (+). Zaradi izoliranega kmeta na d5 si ne dela nobenih skrbi. 2. Ta zanimiva žrtev prihaia tu pri popolnem razvoju belega nepričakovano, kakor strela pr iasnem nebu Reli mora napraviti zaporedoma 7 prisilnih potez. 3. Ne K : 12 zaradi l)f4 +'. 4. Po 19 S(i4? izgùbi beli po izmenjavi konjev zopet figuro. 5. Tudi to je izsiljeno. Po 27 L : g6. b : g bi ne imel beli proti g6—go nobene parade več. 6. Seveda ne K : h7 zaradi 28 D : 15 + poleg D : g5. , 7. Potrebno, da po odhodu konja ni treba pustiti stolpa vzeti s šahom. 8. Zadnji zmagoslavni akord igre, ki jo je igral črni silno energično. Problem 2. M. ,A d a b a š e v Prva nagrada revije »ti-k a b c d e f g h a b c d e f g h Mat v 2 potezah. Rešitev problema 1. (Glej Žis str. 111) 1. SÎ5—d4! s tiho grožnjo 2. Sd4—c6 1.... Tc3 : c2 2. Sd4—e6! 1.... ТсЗ—d3 2. e2—e3! 2. Tca—f3 2. e2 : Î3+ Razsodnik K. Kubel je izjavil: Igra črnega stolpa dovede do 3 dobrih varijant. Najlepša je 1____Td3 z doslednim blokiranjem 2 točk. Tihe 2 poteze, svojevrstna igra in sijajna konstrukcija so upravičeno priborile problemu drugo nagrado. KARIKATURA Protokol Vprašaji je glede obleke je bilo prva stort» organ i zatorj таи predsedniškega obreda na španskem Nov.taarj. so pozvedeM pri vladi, v «akl opravi je sklenila prit* aa ceremonijo. Indaleclo Prieto je odgovorili s tem zgodovinskim stavkom: ->Vla(la bo napravljena neenakomerno, . v on d ar pa ne too pustila resne note.« Navsezadnje so ee dogovoril. tako: vladni načelnik, vma-aji, pravosodni, mornariški, narodnogospodarski to prometni minister oblečeoo trak; noeilel »socialnih« listnic (delo, javne gradibe, notramije zadeve) se zado- voijoao i demokratskimi euikmjiéem. Talke ee ustvarjajo navodilla za bodočnost Jeklo V starini so se odlikovali Indi v izdelovanju jekla. Evropski ieklari so se uCili pri njih. Po 11. stoletju so nastale posamezne jeklarne v Angliji, Nemčiji in Italiji, na Francoskem pa šele v početku 13. st. Tukaj so menda dobili monopol protestantski delavci, ki so metodo zanesli v tujino po preklicu Nantskega edikta (1685). Na novo je jeklarstvo uvedel Réaumur (1702), nato so njegova dela izpopolnili Berthollet, Monge In. Vandermonde (1786). Evropa na robu prepada $Uo VAXuaî Narisal Louis fUBMARKBRS (.Ulej zaonjo âtev. Žisa). »Otroci imajo vendar vaše oči!« »Oči že, toda lase imajo po mojem možu!« Filmske igralke »Petdeset tisoč dolarjev so mi ponudili, če ostanem v Hollywoodu.« »Ta ponudba je prišla çotovo iz Evrope?« ДА .«jv ШЖ,^-. 7 * o ** МД