CRADDEAII 1/1 STIH III LETO XVIII MAREC 1969 ST. 3 fffWTFiFi P O S L O V N O Z D R U Ž E N JE G IP O S S : G ra d n ja s tan o van jske soseske S 6 v ob č in i L ju b lja n a -Š iš k a . (P ro je kt n a g ra je n z n ag rad o P reše rno veg a s k la d a .) VSEBINA Škarabot Andrej, dipl. inž.: Mrežna tehnika v g ra d b en ištv u ...................................... . Rodošek Edo, dipl. inž.: Nekatere kvalitativne in kvanti­ tativne značilnosti uporabe mrežnega planiranja v g ra d b en ištv u ................................................................... A. Škarabot: Network design technique in con- 57 struction engineering E. Rodošek: Application of network design me­ thod in the construction engineering 63 Ajster Janez: Planiranje gradnje stanovanjskega objekta po metodi mrežnega p la n ir a n ja ................................. Jenčak Ladislav A., dipl. inž.-Zajc Andrej, dipl. inž.: Po­ men radioaktivnih izotopov v gradbeništvu . . . . J. Ajster: Design of an apartment house after 67 the method of network technique L. A. Jenček-A. Zajc: Significance of radioactive 70 isotopes in building structures Iz naših kolektivov Melihar Bogdan: Koliko so gradila v Sloveniji podjetja v letih 1966 do 1968 .................................................................................. 75 Končno le začetek gradnje TE Š oštan j........................... 75 Seminar o pripravnikih.........................................................75 Centralni obrati za ŽTP v L jubljani.............................75 VII. zimske športne igre gradbenikov.......................... 75 Okrog 1,68 milijona N din za šo la n je ........................... 76 Koliko strokovnjakov je zaposlenih v projektivi . . 77 Stroj za o d m e ta v a n je .........................................................76 Vesti iz ZGIT V. Marinko: Prispevek Zveze za gradnjo cesit................... 62 V. Marinko: Vesti in obvestila ................................................81 C. Stanič: Nace Perko, dipl. gr. inž. praznuje 80-letnico . 31 Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstrukcij Ramšak Mirko: Toplotna zaščita in klima v bivalnih p r o s t o r ih .............................................................................77 O dgovorni u re d n ik : S ergej B ubnov , d ip l. inž. Tehnični urednik: prof. Bogo Fatur Uredniški odbor: Janko B leiw eis, dipl. inž., V ladim ir Čadež, dipl. inž., Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš M arinček, dipl. inž., Maks M egušar, dipl. inž., Dragan Raič, dipl. jurist. Saša Škulj, dipl. inž., V iktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo. Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23 158. Tek. račun pri Narodni banki 501-8-114/1. Tiska tiskarna »Toneta T om šiča- v Ljubljani. Revija izhaja m esečno. Letna naročnina sku- pai s članarino znaša 36 din. za študente 12 din. za podjetja, zavode in ustanove 250 din. GRADBENO PODJETJE Megrad Ljubljana, C elovška c. 34 Izvršuje vse vrsie gradbenih in projekiivnih del ter gradi stanovanja za tržišče solidno in poceni Gradbeno podjetje LJUBLJANA, VOŠNJAKOVA ULICA 8 grad i in p ro jek tira vse inženirske zgradbe, p rodaja gradbene objekte na tržišču, izvršu je usluge tu jim na­ ročnikom in p roda ja lastne izdelke v ekonom skih eno­ tah : obra ta za zem eljska in betonska dela, opažarski obrat, zidarski obrat, železokrivski obrat, avtopark , m ehanični servis, k ljučavničarstvo in ob ra t m ehaniza­ cije, op rav lja zunanjetrgovinsk i prom et, izvaja investi­ cijska dela v tu jin i NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST NOVOST JELOVICA, lesn a In d u s tr ija Š kofja L oka, je p r ip ra v ila n o v o st za v se k u p ce sv o jih izdelkov . D okončno p o v rš in sk o o b d e lan a ln e m b a lira ­ na o k n a in b a lk o n sk a v ra ta ra z ­ ličn ih d im enzij. O kna in b a lk o n sk a v ra ta -Je lo v ica« je m ogoče p o lju b n o se s ta v lja ti in je m ožno m o n tira ti eno od s ta n ­ d a rd n ih se n č il: m e d s te k e lsk o p la t ­ n en o zaveso , m e d s te k e lsk o a lu m i­ n ija s to ža luzijo , ro le to a li leseno polkno . O k en sk a k r i la se o d p ira jo n a v e r ­ tik a ln i in h o r iz o n ta ln i osi, v ra tn a k r ila p a se p r i o d p ira n ju in za­ p ira n ju d v ig a jo ozirom a spu šča jo . Vse v id n e o k e n sk e in v ra tn e po­ v rš in e so o p le sk an e z belo m at b a rv o , za s te k litv e n e le tv ice pa la ­ k ira n e s p ro zo rn im lakom . T o v arn a izd e lu je poleg oken in b a lk o n sk ih v r a t še so b n a , v h o d n a in . g a ra ž n a v ra ta , m o n tažn e hiše , m o n tažn e e lem en te , fu rn ir je , la h k e g ra d b e n e p lošče in lignofol. Z a h te v a jte in fo rm a c ije in p ro sp e k ­ te p ism en o a li p a si o g le jte izdelke v k o m erc ia li p o d je tja ! JELO VICA LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA VESTNIH ŠT. 3 — LETO XVIII — 1969 Mrežna tehnika v gradbeništvu DK 658.51:624.05 Razvoj mrežne tehnike Iz p rv ih dveh osnovnih m etod m režne tehn ike (MT) PERT in CPM, razv itih v ZDA 1. 1957, se je do danes izoblikovalo več kot 400 varian t, ki im ajo različna im e n a : PERT, RAMPS, TRACE itd. Vse te m etode danes im enujem o s skupnim im enom m rež­ na tehnika. Rezultati, k i so jih dosegli z uporabo te m eto­ de, so b ili takšn i, da je bilo že 1. 1960 v ZDA obvezno izdelati m režni diagram , če je podjetje sodelovalo pri državnih naročilih. Po 1. 1960 se je m režna tehn ika široko razširila tud i v zahodni in vzhodni Evropi, npr. na zahodu danes investito rji že v ponudbi zahtevajo m režne diagram e, banke ne daje jo k red itev brez m režnih d iagram ov itd. V M oskvi pa so im eli 1. 1967 kongres, k je r so sprejeli sklep, da se pri izgradnji vseh objektov m orajo u p o rab lja ti m režni diagram i. V Jugoslaviji in tu d i S loveniji danes že nekaj g radben ih podjetij upo rab lja m režno tehniko ne sam o p ri posam eznih objektih , am pak ko t sistem p lan iran ja in sp rem ljan ja proizvodnje in poslova­ n ja podjetja . Mrežna tehnika v gradbeništvu M režna tehn ika se uporablja pri vseh pro jek­ tih enkra tnega značaja, tak o tud i v gradbeništvu, k je r je organizacija dela otežkočena s tem, da im a vsak ob jek t drugo lokacijo, g rad i se po drugih objektih , d inam ika angažiran ja delovne sile, m eha­ nizacije, m ateria la , finančnih sredstev itd. se spre­ m inja. Na odvijan je del vplivajo različni fak to rji ko t vrem e, pom anjkan je m ateria la , delovne sile itd. M režna tehn ika je nam enjena p rav takšnim projektom , k je r težko predvidim o vse pogoje dela vnaprej in je odvijan je del običajno drugačno kot predvideva plan. M režna teh n ik a nam reč omogoča, da negativn i učinek raznih zastojev in sprem em b zm anjšam o na m inim um . M režna teh n ik a se upo rab lja na vseh področjih gradbene operative ko t so g rad n ja naselij, objek­ tov, cest, m ontažnih stavb, adaptacij itd. M režno tehn iko koristno uporabljam o p ri vseh velikostih objektov od nekaj m ilijonov S din n a ­ prej, p ri velikih ob jek tih pa bi m režno tehniko m orali obvezno uporabljati. A N D R EJ SKARABOT, D IPL. INŽ. Z uporabo m režne tehn ike se sk rajša rok t r a ­ jan ja p ro jek ta in znižajo stroški. Po dosedanjih izkušnjah se sk rajša tra jan je g rad n je p ri m anjših objektih od 10 do 30®/o, pri večjih 5 do 15°/#, p ri­ hrank i na stroških pa so pri m anjših objektih do 10'%, pri večjih 4 do 7 % . Prednosti mrežne tehnike pred standardnimi metodami planiranja — M etoda MT na enostaven grafičen način p rikazuje m edsebojne povezave m ed posameznimi d e li: dela, ki m orajo b iti končana pred nekim dru ­ gim delom; dela, ki lahko tečejo vzporedno; dela, ki določenemu delu sledijo. — V m režnem diagram u se vidi, k a te ra so ti­ sta dela, k i določajo tra ja n je g rad n je in katerih izvajan je m oram o najbolj kontro lira ti, če hočemo, da bo ob jek t v predvidenem času končan. To so k ritična dela, k je r ni nobene rezerve časa-hoda. T ra jan je drugih del (nekritična dela) se lahko spre­ m in ja v m ejah, ki so razvidne v m režnem diagra­ mu. Ta dela lahko za določen čas kasni j o, ne da bi zastoji vplivali na podaljšan je pro jek ta. S tak š­ nim planom ugotovimo takoj, kje bo zaostajanje posam eznih del vplivalo na dinam iko drugih del in tra ja n je gradnje. — Ce hočemo tra ja n je g radn je sk rajšati, ne k rajšam o vseh del, am pak samo dela na kritični poti. — K er lahko posam ezna dela izven kritične poti prem ikam o v m režnem diagram u na bolj zgo­ den ali poznejši čas, lahko tud i delovno silo in m ehanizacijo razporedim o tako, da je zaposlena kontinuirno, da za določeno tra ja n je p ro jek ta ni potrebno več delavne sile, kot jo imamo na razpo­ lago*, in da je prvenstveno razporejena za izvajanje del na k ritičn i poti. Prednosti uporabe mrežne tehnike — Z izdelavo m režnega d iagram a preciziram o tehnologijo in potek dela za vso gradnjo, s čimer se izognemo nepotrebnim im provizacijam med po­ tekom del. — Mrežni, d iag ram je v pom oč vodstvu g rad b i­ šča p ri voden ju del. M režni d iag ram sam nak azu je s svojim grafičn im prikazom m edsebojn ih povezav posam eznih del in n jihov im časovnim odvijan jem racionalno razp o re jan je delovne sile, m ehanizacije in m ateria la . O benem opozarja na tis ta dela, ki določajo t ra ja n je g radn je . — Z uporabo m režn ih d iagram ov dosežemo boljše izkoriščanje k ap ac ite t in takšno razpored i­ te v delovne sile, m ehanizacije in m ateria lov , k ad ar jih p rim a n jk u je ali p rid e do zastojev, k i bo k a r n a jm an j vp liva la na po tek in tra ja n je g radn je . Z uvedbo MT izboljšam o organizacijo dela v pod­ je t ju in dosežem o tesnejšo povezavo m ed operativo in p rip rav lja ln im i službam i. T ehnično vodstvo pod­ je t ja im a na m režn ih d iag ram ih tekoč vpogled v nap red o v an je del n a g radb iščih in s tem m ožnost p ravočasn ih in tervencij. S poznanjem k ritičn ih del se tehn ično vodstvo razb rem en ju je nepo trebn ih in te rv e n c ij. — M režni d iag ram i služijo kot osnova za bolje o rgan iz irano delo in boljšo koord inacijo z zuna­ n jim i izvajalci in za večjo poslovno disciplino. — Za vsako delovno skupino, delovodjo, vodjo g radb išča lah k o s pom očjo m režnega d iag ram a toč­ no določim o vlogo n jegovega sodelovanja, točno defin iram o njegove zadolžitve in odgovornosti te r ocenim o n jegov p rispevek k o d v ijan ju g radn je . — M režna teh n ik a omogoča ažurno sp rem lja ­ n je in kon tro lo del. M režni d iag ram i služijo kot d okum en t za izbor p red n o stn ih del na posam eznih o b jek tih g lede n a razp o re jan je delovne sile, m eha­ n izacije in m ateria la . — Z up o rab o m režne teh n ik e p o d je tje pridobi na svoji konkurenčnosti. M režni d iag ram omogoča d ob ivan je rea ln ih rokov, m ožnost h itreg a končan ja ob jek tov in večjo garancijo , da se rok i držijo. Izdelava mrežnega diagrama 1. V sako delo ali ak tiv n o st (npr. izkop tem e­ ljev , opažan je zidov, po lagan je p a rk e ta itd.) pona­ zorim o v oblik i puščice, ki je om ejena z dvem a dogodkom a.* Za vsako delo določimo predhodna, vzporedna dela in dela, k i sledijo. N a ta k način iz popisa del, k i je sestavn i del investic ijsko -teh - n ične dokum en tac ije za določen objekt, narišem o s tru k tu rn i m režn i d iagram . O dločam o se za zapo­ red je del in tehnologijo izvedbe objek ta . Dela de- ta jlira m o do tis te stopnje , ki je po trebna vodji g radb išča za čim uspešnejše delo. Na slik i 1 je p rikazan enostaven p rim er s tru k ­ tu rn e g a m režnega d iag ram a: Izg rad n ja garaže. M režni d iag ram pokaže, za kakšno tehnologijo dela sm o se odločili: delo » P rip rav lja ln a dela« se oprav­ lja n ap re j in m o ra biti končano, p reden se začneta * Začetni dogodek označujemo s črko »i«, končni dogodek s črko »j«. deli »Izkop tem eljev« in »Izkop kanalizacije«. Ko je »Izkop kanalizacije« končan, se lahko začne delo »Polaganje kanalizacije« itd. si. i *E TO W* AU }£ 6C V9 XH € fo n 2. Ko smo nared ili tehnologijo pro jek ta, iz analize izračunam o število po trebnih u r po različ­ nih kvalifikacijah za izvedbo določenega dela. Od­ ločimo se, koliko časa bodo posam ezna dela tra ja la . (Npr. z dvem a delavcem a 6 dni ali s 4 delavci tr i dni itd.) 3. Izračunam o vrednosti za posamezna 'dela v m režnem diagram u: ZZ —■ najbolj zgodnji začetek dela; PZ — najbolj pozni začetek dela; ZK — najbolj zgodnji konec dela; PK — najbolj pozni konec dela; SH — skupni hod; PH — prosti hod. Z aradi om ejenega prostora tukaj ne navajam o postopka izračuna. K er se izračunano tra jan je ob­ jek ta običajno ne sklada z želenim rokom, začnemo k ra jša ti in vzporejati posam ezna dela na kritični poti. Obenem po potrebi sprem injam o število de­ lavcev in strojev. T ra jan je posam eznih del spre- m inajm o to liko časa, dokler ne dobimo želenega roka. Paziti moram o, če kritična pot preskoči na druga dela. M režni diagram »Izgradnja garaže« je izraču­ nan. Za p rim er vzam em o delo »Polaganje kanali­ zacije«, i = 6, j — 12, delo tra ja tr i dni, izračunane vrednosti nad dogodki so: ZZ = 4, PZ = 13, ZK = = 7, PK = 16, SH = 9, PH = 0. N ajbolj zgodnji možni začetek dela je po četrtem dnevu, najbolj zgodaj pa ga lahko končam o sedmi dan. Najbolj pozni možni začetek dela je 13. dan, delo pa m o­ ram o končati na jkasneje 16. dan, če nočemo po­ vzročiti zastoja in podaljšati tra ja n je projekta. Skupni hod je 9 dni, za toliko dni lahko delo za­ kasni z ozirom na najbolj zgodnji konec, ne da bi s tem podaljšali tra ja n je projekta. Delo »Postav ljan je strehe«, i = 9, j = 11, ima sam o en začetek in en konec, ZZ, PZ = 12; ZK, PK = 14. Delo se lahko začne in se m ora začeti 12. dan in se lahko konča in se m ora končati 14. dan, če nočemo podaljšati tra ja n ja projekta. To delo in druga dela na kritičn i poti im ajo hod = 0, narisana so z debelo črto. Ce zam udim o na kritični poti en dan, se bo tu d i tra ja n je p ro jek ta podaljšalo za en dan, če ne skrajšam o naslednjih del. Ce hočemo sk ra jša ti pro jek t, potem m oram o k ra jša ti dela na kritičn i poti. K ritičnih del je v m režnem diagram u od 10 do 20 °/o. 4. Na term insko k a rto narišem o term inski m režni d iagram in program iram o nekritična dela z ozirom na zasedenost kapacitet. (Grafično1 pro» g ram iran je nekritičn ih del in p rogram iran je kapa­ cite t so posebnost m etode RKMT —■ rokovno ka­ pacitetom m režne tehnike, ki je posebej nam enjena gradbenim projektom ; m etoda je bila razvita na Zavodu SRS za p roduktivnost dela, Ljubljana.) N ekritična dela prem ikam o to liko časa, da sta delovna sila in m ehanizacija zaposleni čimbolj kontinu irano in enakom erno. Delovno silo (po kva­ lifikacijah in obratih) in m ehanizacijo koordinira- ÖATUM M r 6 - s N>•■ *TJto0 s 3 M 3 S*-3 O g /J EVI A 2 3 4- 5 6 ? & 9 10 A4 12 13 A/+ 15 10 12- 18 18 2 0 2 1 2 2 ( ^pr /p b, 'L A N tZJCOA RA /AL. POLA. AZ/JE , AM AL. ZASIP Z. UVAL. r •» Č/ŠČ. , D u x o r 1 5 IS --- --- * r //ASU GRAMC ZA 7 BET .TEM. H10 i 20 Z/OAL V 20 JE Z/00 2D v n 20 .rosT. i 20 TRENE \ \ N 57*£i. 10 \ " H POST. / L- C 10 AMJE ' 2 b 2D CV 2 0 20 20 ^̂ 20 2D * TO AS 10 A 2 1 0 1 2 10 1/1 Pq 5; ̂V 20 f STAVITE VRAT 20 v y • 1 0 1K. 1P 5r J - / 1 P v. ^/0 v 'J r 10 1P BET. P O T ' / 2 0 V. DELAVCI 7 7 7 7 77777 ’7777 7777 / /X / 777/ '777 7 7 7 7 7 , 7 7 7 // " /7 7 7 / /7/7/ / / / z '7 /7 / / / / '7777 7777 /777/ 7777 7777 /777 777:7 7 7 7 7 / 7 /7 7 / 7 7 7 7 7 .//7/7 ////> / / / z / / / / , 7 7 7 7 ' / / / , 7777, 7777 '/ / / / / / / /777 777: '■777' 7 7 7 7 7 / 77777 ZIDARJI 7777/ /7777 7777, MIZARJI 7777/ 7777 ^777/ KLEPARJI ’777 7 7 PLESKARJI 77777 7/77/ co«?r p p o*o 3o N <3P O W i i caC-t- mo s premikanjem nekritičnih del z ozirom na enega ali več objektov. V praksi večkrat rišemo mrežne diagrame ne­ posredno na terminsko karto in ne delamo posebej niti strukturnega mrežnega diagrama niti izračuna; za takšen način dela pa moramo projekt dobro poznati in obvladati tehniko risanja mrežnega dia­ grama. Na sliki 3 je term inski mrežni diagram pro­ jekta »Izgradnja garaže«. Dolžina puščic tukaj predstavlja trajan je dela, pod vsakim delom je napisana potrebna delovna sila. Potrebne kapaci­ tete odčitavamo neposredno iz mrežnega diagrama in jih nanašamo v sumarij na spodnjem delu slike. Kritičnih del ne moremo prem ikati (narisana so z debelo črto), nekritična dela pa programiramo v tem prim eru z ozirom na število zaposlenih. Postavili smo pogoj, da ne sme biti naenkrat več zaposlenih kot trije delavci (nekvalificirani, od kvalificiranih pa po eden). Zaradi tega je na prim er začetek dela »Izkop kanalizacije« program iran šele za 10. dan itd. 5. Med gradnjo spremljamo potek del na mrež­ nem diagramu in posvečamo največ pozornosti kri­ tičnim delom. Po potrebi spreminjamo trajan je izvedbe posameznih del in dodajamo nova dela. Delovno silo in mehanizacijo razvrščamo z ozirom na že angažirano delovno sito in mehanizacijo. Aplikacija stroškov pri metodi mrežne tehnike Poznamo dve važnejši aplikaciji stroškov. 1. Optimalizacija tra jan ja projekta Indirektni stroški objekta (vezana sredstva, režija gradbišča, režija uprave, penali itd.) nara­ ščajo z daljšim trajanjem objekta, direktni stroški (stroški delovne sile, mehanizacije itd.) pa nara­ ščajo s krajšim trajanjem objekta. Če poiščemo optimum med tema dvema vrstam a stroškov, do­ bimo tisto tra jan je objekta, pri katerem so stroški izgradnje objekta naj nižji. V praksi nam ta izračun pokaže, da je .naraščanje indirektnih stroškov s podaljševanjem gradnje običajno hitrejše, kar po­ meni, da bi objekti morali biti zgrajeni v čim krajšem času. 2. Metoda Pert Cost Ta metoda daje ažurne podatke o odstopanju dejanskih stroškov od planiranih z ozirom na de­ jansko opravljeno delo. Z uvedbo te metode je potrebno imeti uveden sistem mrežne tehnike v časovnem pomenu. Uporaba elektronskih računalnikov Mrežni diagram v gradbeništvu ima običajno do 500 del. Mrežne diagrame take velikosti običaj­ no računamo brez elektronskih računalnikov, po­ služujemo pa se jih pri večjem številu večjih ob­ jektov. S pomočjo elektronskih računalnikov je predvsem uporabno program iranje del in kapacitet ter aplikacije stroškov. Prednosti računalnika pa lahko izkoristimo predvsem šele po uvedbi sistema dela po mrežni tehniki z ročnim izračunom. Nekateri aspekti uporabe mrežne tehnike Če hočemo, da mrežna tehnika postane uspe­ šen sistem dela, ne smemo ostati, pri izdelavi takš­ nih mrežnih diagramov, k jer vključujemo samo dela za izgradnjo objekta. V praksi se zaradi tega čestokrat dogaja, da odvijanje del v projektu kasni za planiranimi prvotnimi term ini v mrežnem dia­ gramu zaradi del, ki jih v mrežnem diagramu ni­ smo upoštevali, kot npr. izdelava projektov, izdelava detajlov, nabavni roki za m ateriale itd. V mrežni diagram zajamemo in kontroliramo vsa ta in dru­ ga dela, ki so kakorkoli povezana z našim pro­ jektom. Z izdelavo mrežnih diagramov pri sami po­ nudbi dobimo podatke o realnih rokih, realnih naj­ krajših možnih rokih, zasedenosti kapacitet itd., kar poveča možnosti podjetja pri uspešnem nasto­ panju na trgu. Mrežni diagrami v grobi obliki so narisani za terminske enote — teden, dekada, šti­ rinajst dni. Terminske enote v običajnih mrežnih diagramih so dan, dva dni, trije dnevi. Mrežni diagrami omogočajo1 detajlno planira­ nje kapacitet (delovne sile, mehanizacije, m ateri­ ala) do konca gradenj, to je več mesecev vnaprej, in kontinuirao spremljanje sprem injanja planov med odvijanjem del na objektih. Z mrežnimi dia­ grami dobimo preglede zahtev po kapacitetah za en objekt, več objektov in vse objekte v podjetju. Tako lahko izdelamo realne operativne plane za kapacitete za naslednje term inske enote in vidimo realne potrebe po kapacitetah za več mesecev vnaprej. Za organizacijo mrežne tehnike kot sistema dela v podjetju potrebujemo 2 do 4 projektante mrežne tehnike. Mrežni diagrami se izdelajo s teamskim delom, sodelujejo projektant mrežne tehnike, vodja gradbišča in po potrebi tehnolog. Potreben čas za izdelavo mrežnih diagramov vključno s pripravam i (izračun števila ur ali delov­ nih dni za posamezne kvalifikacije za vsako delo) je od 5 do 15 dni. Potreben čas je odvisen od veli­ kosti objekta, poznanja objekta, detajliranosti itd. T rajanje posameznih del planiramo z ozirom na predvidene realne pogoje, v katerih se bo projekt odvijal. Narišemo tisto tehnologijo projekta, ki jo bo izvajal vodja objekta. Mrežne tehnike ne uporabljamo samo pri pro­ izvodnji, ampak tudi na drugih področjih dela in poslovanja. Npr. srednjeročni in dolgoročni plani organizacijskih enot in podjetja; delo na izboljša- nju poslovanja; različne akcije kot so reorganizaci­ ja, nastopanje na tržišču, izdelava obračuna, raz­ vojno delo itd. Po svetu danes sm atrajo uporabo m režne teh­ nike kot najbolj racionalen in že običajen način dela. P ri nas se ponekod sliši mnenje, da je meto­ da sicer učinkovita, toda zaradi neurejenih razmer p ri nas neuporabljiva. Dosedanja uporaba mrežne tehnike pri nas pa kaže, da je njena uvedba pogoj in pot k uspešnejšemu poslovanju delovne organi­ zacije, saj je m režna tehnika nam enjena prav pro­ jektom, k je r se pogoji dela vedno spreminjajo. A. ŠKARABOT: NETWORK DESIGN TECHNIQUE IN CONSTRUCTION ENGINEERING S y n The network design technique is used in those projects having an unique character as for instance in the construction engineering where the work is rendered more difficult because of different locations of building structure, where the construction follows different designs, where the manpower empfloyment, mechanization of work, financial means etc. are sub­ jected to strong variation. The course of work is o p s i s much affected by the different factors as for instance: weather conditions, materials shortage, manpower etc. The article shows the convenience of the network technique just for such projects where all possible working conditions are hardly to predict. The negative effects of different dead-locks and changes can also be reduced to a minimum by the network technique. Prispevek ZGIT za gradnjo cesi Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije je priredila s sodelovanjem Zavoda za raziskavo m a­ teriala in konstrukcij, Cestnim skladom SRS in Po­ slovnim združenjem cestnih podjetij tridnevni semi­ nar o moderni gradnji cest. Udeležilo se ga je nad 100 inženirjev in tehnikov iz podjetij, ki grade ceste, in drugih, ki jih ta proble­ matika v sedanjem času še posebno zanima. Poleg dvanajstih referatov, ki so jih imeli domači avtorji iz ZRMK, je prikazal gradnjo modernih cest na Ba­ varskem dipl. ing. J. U. Breuer. Udeleženci seminarja so prejeli zbrano in ilustrirano gradivo o skoraj ce­ lotni vsebini seminarja .Za gradiva je bilo že v začetku veliko povpraševanje in ga bo verjetno treba znova razmnožiti. Da bi omogočili spoznanje, kako se v praksi uve­ ljavljajo moderne metode pri gradnji cest, bomo za udeležence seminarja organizirali strokovni ogled ne­ katerih odsekov inozemskih cest, ki bi bili za naše razmere najbolj zanimivi in koristni. V zvezi s to namero potrebni razgovori že tečejo. Ker z enim samim seminarjem ni možno obseči zahtevnih strokovnih območij, brez katerih ni mogoče graditi modemih cest, bomo z delom na tem področju strokovnega izpopolnjevanja nadaljevali. V drugi polovici aprila t. 1. bo predaval v Ljublja­ ni dipl. ing. H. Buchholz iz Müchna. Za predavanje, ki ga bodo' spremljali filmi in drugo slikovno gradivo, je v podjetjih veliko zanimanje. Zveza že danes vabi vse institucije in podjetja, da sodelujejo v pripravah za nov seminar o gradnji cest, ki ga bomo organizirali v letošnji jeseni, V. M arinko Nekatere kvalitativne in kvantitativne značilnosti uporabe mrežnega planiranja v gradbeništvu DK 658.51:624.055 e d o r o d o š e k , d i p l . i n ž . V sodobnem gradbeništvu se tako v inozem­ stvu kot tudi pri nas uporabljajo zelo raznovrstne metode časovnega planiranja, katerih rezultati se nato prikazujejo v term inskem planu, izdelanem po določeni grafični tehniki. Kljub temu, da je šte­ vilo teh grafičnih tehnik zelo veliko in da raste iz leta v leto, lahko razvrstimo vse te raznolike predstave term inskih planov v tri osnovne skupi­ ne, in sicer v: — blokovne diagrame (gantograme), — ciklograme (taktne plane), — mrežne grafikone. Vsekakor ne moremo pričakovati, da bi katera koli od naštetih planerskih tehnik popolnoma iz­ podrinila drugi dve, pač pa lahko s pomočjo pri­ m erjav njihovih značilnosti poskušamo ugotoviti kvalitativne kriterije, ki bi določili področje upo­ rabnosti naštetih treh planerskih tehnik. V primeru, da kvalitativna presoja dokaže v konkretnem prim eru prim ernost uporabe mrežnega planiranja, storimo lahko naslednji korak in sicer, da poskušamo kvantitativno ugotoviti gospodarnost te metode, to je, da pretehtam o porabljena sred­ stva in čas s koristmi mrežnega planiranja. Področja uporabe raznih metod planiranja B l o k o v n i d i a g r a m je dejansko upora­ ben le toliko časa, dokler dejanski potek ustreza planu, izgubi pa hitro svojo uporabnost pri uprav­ ljanju, ker medsebojne odvisnosti dela niso raz­ vidne. Poleg tega kaže blokovni term inski plan le eno od mnogih možnosti, kako realizirati projekt in je resnično in trajno uporaben le za fiksne she­ me avtom atizirane serijske proizvodnje. Ravno ta ­ ko tak plan ne daje nikakih izkušenj, kako izbolj­ šati planiranje v pogledu končnega term ina, upora­ be kapacitet in porazdelitve te r višine stroškov. C i k l o g r a m s k i p l a n i zahtevajo ponav­ ljanje oziroma cikličnost nekega osnovnega tehno­ loškega takta. Ciklogramski plan je precej občut­ ljiv na motnje, vsaka sprememba v izvajanju pa terja obsežne predelave plana. Tehnološke funkci­ onalne odvisnosti niso jasno razvidne. Sorazmerno ugoden je prikaz premikov delavne sile z ene na drugo gradbeno enoto. Neprekosljiv pa je ciklo- gram v jasnosti prostorskega prikazovanja gradnje v odvisnosti od časa in vrste dela. M r e ž n i p l a n je v gradbeništvu koristen zlasti tedaj, ko: — je preglednost posameznih postopkov neza­ dostna zaradi velikosti celotnega projekta; — želimo kompenzirati m otnje delovnega po­ teka (ki nastanejo zaradi slabega vremena, zakas­ nitve dobavnih rokov, izpada strojev ali delavcev) s pospešenim tempom dela; — hočemo izbrati najgospodarnejšo rešitev pri nekem projektu, ki nudi različne možnosti angaži­ ranja strojev in delovne sile v različnih časih. Mrežno planiranje zahteva prav tako kot dru­ ge planerske tehnike za svojo uspešnost nekatere pogoje. Področje uporabnosti mrežnega planiranja označujejo predvsem naslednje značilnosti: — solidni nivo dosežene razvojne stopnje in produktivnosti podjetja; — investicije, ki presegajo neko absolutno vrednost (po sedanjih cenitvah nekje več kot en milijon N din); — nasploh močno razčlenjena gradnja; — gradnja, pri. kateri je treba takoj ukrepati, čim se pojavi zakasnitev ali m otnja poteka in hitro ponovno preračunati nadaljnji potek. Dejansko že sama sestava mreže sili izvajalca k skrbni obdelavi tehnologije in premisleku glede razporeda raznih izvajalcev. Mrežni plan ima tem večjo uporabnost, čim­ bolj razčlenjene so dejavnosti, čimbolj kompleksne so njihove povezave in odvisnosti in čim več para­ lelnih in prepletajočih se tokov nastopa v mreži. Tam, k jer gre za enostavno proizvodno verigo dejavnosti, ki si preprosto sledijo v enem toku, mreža izgubi na svojem pomenu, ker je odločilna faza dela, tj. analiza strukture, pregledana že sama po sebi. Metode mrežnega planiranja odlikuje specifič­ nost, ki je druge planske metode nimajo v tolikšni meri, in sicer izrazito analitična obdelava vsakega problema. V splošnem lahko torej postavimo naslednje ločnice za uporabo najbolj znanih m etod plani­ ran ja : — blokovni diagram i (gantogrami) so uporab­ ni za grobo p lan iran je kom pleksnih procesov s toč­ no določenim potekom gradnje te r za fino plani­ ran je procesov m anjšega obsega z malo prepleta­ nji, stabilnim tehnološkim potekom in približno istim velikostnim redom tra jan ja procesov; — ciklogrami so prim erni za fino planiranje procesov s stabilnim tehnološkim potekom in stalne vrednosti tra jan ja v okviru enega tak ta ; — mrežno p lan iran je je uporabno v vseh fa­ zah planiranja, priprave, vodstva in kontrole grad­ n je in rekonstrukcije ter predstavlja zaenkrat naj­ bolj univerzalno metodo p lan iran ja v gradbeništvu te r industriji. Zaradi boljše predstave področij, ki jih načelo­ m a lahko uspješno pokrivajo omejene planske me­ tode, je tu podan triko tn i grafiko-n, ki im a kot odločilne tr i sprem enljivke nanesene tr i že ome­ njene osnovne kriterije, in sicer: — zapletenost dela, — stabilnost dela, — cikličnost dela. Dosedanje izkušnje z mrežnim planiranjem Ko govorimo o uspehih, ki jih je doslej poka­ zala praksa m režnega p lan iran ja in izvedbe, misli­ mo predvsem na naslednja področja: — prih ranke na času izvedbe; — prih ranke na stroških gradnje; — reševanje dotlej nerešljivih problemov; — razbrem enitev vodstvenega kadra in izbolj­ šanje nivoja organizacije dela. L itera tu ra navaja cel niz prim erov o tem, ko­ liko so ponekod dosegli prihrankov časa in stro­ škov, p ri čemer navajam o le najbolj značilne p ri­ m ere iz gradbene prakse. V nekem večjem angleškem gradbenem pod­ je tju se je čas, porabljen za p laniranje gradnje, zm anjšal od prvotnih 15 na ca. 5 %> skupnega časa in sicer kot tra jn o poprečje. V ZDA je znan (ekstremni) prim er skrajšanja p laniranega roka izvedbe s 5 na 3,5 leta. Iz izkušenj so znani prim eri časovnih p rihran­ kov tud i do 25 %> in zm anjšanja stroškov celo do 15 '°/o, p ri čemer so spet pred drugim i industrijska gradbena podjetja v ZDA. Na prim eru gradnje objekta firm e »Du Pont« so ugotovili, da je po klasičnem planiranju vsega 156 kritičnih dobav m ateriala, po mrežnem planu pa le 7 kritičnih dobav, od katerih 3 niso bile v starem seznamu! Na času je bilo mogoče brez do­ datnih stroškov prihran iti 2 meseca, z 1 %> dodat­ nimi vlaganji pa še nadaljn ja 2 meseca. Že v prvem letu uporabe m režne metode je ista tvrdka prihranila petk rat toliko, kolikor je stalo poučevanje in vpeljava te metode v podjetju. V poprečju lahko trdimo, da prispeva mrežno planiranje ca. 10'% prihranka na času gradnje in ca. 3—6 % na skupnih stroških gradnje, v prim er­ javi s klasičnim planiranjem s pomočjo blokovnih diagramov. Glede na to, da v sedanjem času odlo­ čajo v konkurenčnem boju večkrat celo promile, lahko upravičeno uvrstim o rezultate takega veli­ kostnega reda med tehnično revolucionarne do­ sežke. Drugo vrsto prednosti prinaša možnost m eha­ nizacije izračuna. Elektronski računalniki so se v gradbeništvu Zvezne republike Nemčije uporabljali za proračun mrež od najm anj 780 do največ 2500 dejavnosti oz. od 415 do 3943 dogodkov. Od skupno 1 omenjenih proračunov je bilo 15 mrež dogodkovnih in le ena dejavnostna. S pomočjo m reže je bil že obdelan projekt, ki ga je sestavljalo ca. 75.000 dejavnosti, k a r gotovo ne bi bilo možno brez uporabe mrežnega planira­ nja, seveda ob pomoči vrhunskih izdelkov mehano- grafskih naprav. Ti rezultati pomenijo bistveno razširitev do­ sedanjega področja organizacije dela na znanstveni podlagi. V ZDA obvladajo celo polirji in VK delavci osnovne prijem e m režne metode in jo1 znajo tudi uporabljati, k ar je pripomoglo k resnični učinko­ vitosti in dobrim rezultatom. Napredne evropske dežele tako na vzhodu kot na zahodu tud i naglo sledijo prekm orskem u zgledu. Že samo bistveno boljši pregled nad tehnologijo in odvisnostmi grad­ nje ponavadi v celoti poplača vloženi tru d za izri­ sovanje mreže. To dejstvo so potrdili tudi že neka­ teri planerji in operativci pri nas, čeprav razpola­ gamo zaenkrat le s skromnimi izkušnjami. Mrežno planiranje prinaša poleg drugih pred­ nosti tudi direktne časovne prihranke vodilnemu in menažerskemu osebju pri gradnji in v podjetju, saj znašajo kritične dejavnosti le ca. 1/7 vseh de­ javnosti in se lahko zato skoncentrirajo le na njih in na eventualno nastopajoče subkritične dejavno­ sti. To im enujejo v ZDA »vodenje po izbiri« (Ma­ nagem ent by Exception), k a r pomeni, da je inter­ vencija pri gradnji izjemen, ne pa stalen pojav. Na podlagi dosedanjih uspehov pri uporabi m režne tehnike planiranja lahko ugotovimo, da zavzema že čvrsto mesto kot uporabni pripomoček v gradbeništvu. Vendar pa bi bila velika zmota misliti, da predstavlja vsemogočno odrešilno sred­ stvo, ali pa da že avtomatično nadomešča prem iš­ ljeno vodstvo podjetja ali projekta. Jasno je, da izkušnje pri uporabi mrežnega planiranja niso izključno pozitivne. Največ začetnih neuspehov pri uporabi sodob­ nih metod mrežnega planiranja izvira iz dejstva, da se je uporaba omejila na preozko področje in da se ni dosledno spoštovala tehnološka shema, ko je bila že sporazumno sprejeta. Druga skupina vzrokov, ki nosijo krivdo za nekatere začetne neuspehe, pa je prem ajhna disci­ plina sodelujočih, velikokrat pa tudi obrtniška mi­ selnost in lagodnost pri izvajanju sicer dobro pre­ mišljenih planskih ukrepov. Nekateri od drugih vzrokov, da mrežno plani­ ran je še ni napredovalo toliko, kot bi bilo to mož­ no, so: — pomanjkanje ekonomskih poskusov izvedbe; — premalo prim ernega kadra, ki bi znal pred­ nosti mreže izkoristiti v praksi; — nezadostna stopnja informiranosti o pred­ nostih te metode. Preverjanja izvedbe na ekonomski bazi so bila tudi pri izredno uspelih gradnjah zelo težavna. Glavni vzrok temu je resen problem, kako vredno­ titi uspehe mrežnega planiranja in kako ločiti nje­ gov učinek od vpliva drugih izboljšav organizacij­ skega ali tehnološkega značaja. Pri nekaterih dobro splaniranih gradnjah se je izvedba iztirila že na samem začetku, ker kadri na gradbišču niso bili kos visokim zahtevam plana. Tu so planerji očitno pozabili na dejstvo, da bolj ko je tehnološko zaporedje zahtevno in čim toč­ neje je planirano, tem bolj je obenem občutljivo za motnje in tem daljnosežnejše so posledice. Npr. nekompletna oskrba gradbišča z montažnimi deli popolnoma eliminira vse ekonomske prednosti so­ dobne montažne tehnologije in je lahko v skrajni konsekvenci vzrok popolni ustavitvi dela, v na­ sprotju s tradicionalno gradnjo, ko se ta čas oprav­ ljajo pomožna dela nekje drugje. Vpeljava sodobnih metod planiranja v grad­ beništvu je (zlasti v Evropi) pokazala, da se po­ javljajo glavne težave pri uveljavljanju teh metod v praksi ne toliko zaradi tehničnih ovir ali ovir v dojemanju same metode, pač pa na psihološkem področju. Opozicija proti uvajanju mrežnega planiranja je sicer največkrat tiha, nikakor pa ni maloštevil­ na. Nekateri se trudijo dokazati planerju, da ni imel prav pri svojih predvidevanjih in ravnajo ravno nasprotno, kot pa je bilo predvideno. Mnoga podjetja se boje porabiti čas za pouk svojega osebja, da bi ga izvežbala do primerne stopnje. Druge vodilne ljudi spet moti vsaka dodatna ura porabljenega časa za planiranje in se raje za­ našajo na »srečno roko« praktikov na gradbišču. Našteti vzroki delnih neuspehov so obenem napotki, na kaj vse moramo paziti, da dejansko izkoristimo prednosti mrežnega planiranja v grad­ beni praksi. Eden od bistvenih kvantitativnih kriterijev je vsekakor poraba časa za mrežno planiranje. Tu navajam o le nekaj orientacijskih izkustve­ nih podatkov za naslednje porabe časa: — priprava podatkov za mehanografsko ob­ delavo; — čas računa na elektronskem računalniku; — čas za uvedbo metode v podjetje. P riprava osnovnih podatkov (v SZ) za mrežni plan s 105 dejavnostmi (15-etažna stolpnica sam­ skih sob s 1.000 ležišči) je terjala 6 dni dela' enega strokovnega delavca, izdelava mrežnega grafikona, njegova analiza in optimizacija pa nadaljnjih 4 dni. Za obdelavo strukturne mreže (v ZRN) s 85 dejavnostmi so porabili ca. 16 risarskih ur, pri čemer udeleženci niso imeli nobenih izkušenj v mrežnem planiranju. Dodatnih 10 risarskih u r je potrebno za predelavo shematične mreže v časovni mrežni diagram. Prim erjava porabe časa (v DDR) za običajno in mrežno planiranje: za ca. 200 dejavnosti je bilo porabljeno (delav­ cev X dni) Prvi račun Ponovitev Običajno p la n ir a n je ..............................20 10 Mrežno p l a n i r a n j e ..............................20 4 Med orientacijskimi podatki o potrebnem času za mrežno planiranje, v odvisnosti od časa gradnje, najdemo v strokovni literaturi med drugimi tudi naslednjo odvisnost: Trajanje gradnje Obdelava mreže 5 let 3 mesece 0,5 doi 1,5 let 1 mesec do 0,5 let 0,5 meseca Za vstavitev računskih podatkov glede tra ja­ n ja opisa, cene kapacitet in oznak za ca. 500 de­ javnosti rabi izvežban program er le ca. 10 minut dela. Izračun kritične poti na srednje zmogljivem elektronskem računalniku, ki ima izdelan zadevni program, znaša za 1000 dejavnosti ca. 2 ure. V Angliji je v nekem podjetju zahtevalo pri- učevanje tehniki mrežnega planiranja 18 mesecev, pri čemer so se kompletno izvežbali vsi prizadeti člani delovnega kolektiva. Drug zanimiv kvantitativni kriterij so stroški mrežnega planiranja. Po angleških virih dosežejo za večje projekte grobo ocenjeni stroški časovnega mrežnega plani­ ranja ca. 0,1 % vseh bruto stroškov podjetja. Tu je vključena tudi najem nina za računalnik in stro­ ški plač program erja oziroma manipulatorja. Na splošno cenijo stroške časovnega mrežnega plana na ca. 0,1 do 1,5 fl/o celotnih stroškov projek­ ta, v odvisnosti od velikosti in razčlenjenosti pro­ jekta; čim obsežnejši je projekt, tem manjši so procentualno stroški mreže. Stroški mrežnega planiranja stroškov in kapa­ citet za gradnjo so nekajkrat večji od stroškov planiranja časa po mrežni metodi. To pomeni, da stane metoda mrežnega planiranja stroškov ca. 1 do 5 celotnih stroškov projekta, vendar so pri­ hranki v poprečju velikostnega reda ca. 15 °/o skup­ nih stroškov gradnje. K ar se tiče stroškov mrežnega plana, je oči- vidno dejstvo, da so ti stroški največkrat neznatni v prim erjavi s stroški zaradi ene same motnje, ki povzroči izpad proizvodnje kjerkoli med gradnjo in k i bi se dala preprečiti s pomočjo skrbnejše planske obdelave. Razlogi za vpeljavo mrežnega planiranja Žal leži v sami naravi vseh organizacijskih ukrepov, da se njihov uspeh zelo težko neposredno dokaže ali meri, saj je pot učinkovanja zelo dolga in zapletena, na tej poti pa naletim o na mnoge m otnje in sekundarne vplive. Vendar so takojšnji rezultati tudi očividni: — zm anjšajo se prazni časi mehanizacije; — nadure so sm otrneje razporejene; — m otnje se laže kom penzirajo; — laže obvladamo kooperante; — zanesljiveje dosežemo končni term in; — analiziram o in prim erjam o lahko tud i d ru­ ge variante plana; — pravilneje vrednotim o zamude raznih izva­ jalcev. Vse bolj se p ri gradnji kaže nujnost čim bolj nepristranske presoje glede tra jan ja posameznih delovnih procesov. Mrežno p laniranje nudi možno­ sti, da ocenjujemo tehnološko potrebne čase po­ polnoma ločeno od analize strukture, to je m edse­ bojnih povezav dejavnosti. Dejstvo je namreč, da vodi istočasno presojanje o term inih in o tehnolo­ g iji nehote do tendence skrajšanja planiranih rokov. V sedanjem stadiju razvoja gradnje p ri nas se zdi najvažnejše pom agati m anjšim in srednjim gradbenim podjetjem z m oderno planersko metodo tud i brez uporabe težje dostopnih elektronskih ra ­ čunalnikov. To je docela izvedljivo p ri p laniranju časa, ne pa vedno tud i za optimizacijo stroškov in kapacitet, k je r je tak računalnik večinoma nujen pri vseh večjih nalogah. Na splošno lahko ugotovimo, da obstaja v na­ ših razm erah zaenkrat sorazm erno slaba pregled­ nost vodstva gradnje nad stanjem gradnje, zlasti glede možnosti pravočasnega dokončanja gradnje. Za večino nastalih zaostankov se imamo navado k a r pavšalno tolažiti, češ saj bomo izravnali zamu­ do kasneje. Ko se zamuda nato navadno ne izrav­ na, am pak celo naraste, spet ne vemo, kje smo dejansko pogrešili in za koliko. Posledice takega stanja so stalna nervoza kadrov v podjetju, pre­ obremenjenost zaposlenih, povečevanje stalnih stroškov in nadaljn je operativne težave na nasled­ njih verižno vezanih gradbiščih. Pa tud i v primeru, da se sicer držimo pogodbenih terminov, vendar pa imamo nesm otrno izkoriščeno mehanizacijo in delovno silo, je vsekakor edina pomoč učinkovit sistem planiranja in upravljanja gradnje. Še tako sposoben in iznajdljiv vodja gradbišča ne more obdržati v spominu in pod kontrolo vseh m nogostranskih povezav nekega večjega projekta, še zlasti, če se postavlja zahteva, da so vsi ukrepi usm erjeni na dosego določenega časa dograditve, z določenimi premostitvami kapacitet in k a r naj­ m anjšim i stroški. Ce bi tudi obstajali taki specialisti, jih prav gotovo ne najdem o na vsakem večjem ali zahtev­ nejšem gradbišču. V DR Nemčiji so testirali pri­ znane operativce na gradbiščih s tem, da je bilo glavno vprašanje, kateri gradbeni procesi so po njihovem m nenju kritični. Rezultat je bil, da veli­ ka večina odgovorov ni ustrezala vzporedno sestav­ ljenem mrežnem grafikonu. Še posebno vrednost ima mrežno planiranje pri koordinaciji dela v inženiringu in kooperacij­ skih združenjih. Pri gradnji stanovanjskih naselij se skorajda pravilom a srečujemo prav s takim i or­ ganizacijskimi oblikami, ker so vsi pri gradnji zainteresirani spoznali, da se brez tovrstnega sode­ lovanja praktično ne more uspeti pri tako kom­ pleksnih nalogah, kot je ravno gradnja stanovanj­ skega naselja. Iz tega razloga najbrž ni pretirana trditev, da se konkurenčni interesi, individualne težnje, sku­ pinski poslovni optimumi in drugi pri taki gradnji nastopajoči pojavi, v vsej svoji raznolikosti in navzkrižnosti ne dajo zajeti izključno na podlagi dosedanjih planskih tehnik, ampak da moramo tu seči vsekakor po učinkovitejših organizacijskih ukrepih. Ne glede na to, da nobena planska metoda ne m ore prinesti univerzalnih rešitev v vseh ozirih, lahko sm atram o kot dejstvo, da zaenkrat v grad­ beništvu ne obstaja boljša planska metoda od m režne in da jo je zato najbrž vredno vsaj preizku­ siti v praksi. E. RODOŠEK: SOME QUALITATIVE AND QUANTITATIVE CHARACTERISTICS OF THE APPLICATION OF NETW ORK DESIGN METHOD IN THE CONSTRUCTION ENGINEERING s y n The recent development and practice with the network design technique show a set of obvious suc­ cesses and profit gained by its use in the building practice. Very important advantages of this technique are particularly the time saving, reduction of costs, solution of problems unsolved up to this time, dischar­ ging ob leading staff and general improvement of p s i s organization work. The network technique also fyelds a possibility of utilisation of stientific methods of building research, particularly linear programming and the application of electronic computers. The article gives some instructions of how this young branch of applied science should be used in our construction engineering. Planiranje gradnje stanovanjskega objekta po metodi mrežnega planiranja Kakor pri planiranju izvajanja vseh individu­ alnih del se da tudi v gradbeništvu z veliko ko­ ristnostjo uporabiti metoda mrežnega planiranja. O mrežnem planiranju je napisane precej lite­ ra ture in je planiranje kot metoda teoretično do­ kaj dobro obdelano. Vendar se pojavlja pri vpelje­ vanju metode mrežnega planiranja od teoretičnih postavk pa do praktične in predvsem koristne upo­ rabe nekaj problemov. Zaradi omenjenih proble­ mov pa mnogi naši strokovnjaki, ki delajo na pod­ ročju planiranja, ne morejo metodo uporabiti v praksi tako, da bi bila koristna in da bi jo tudi tisti, katerim naj bi bilo planiranje namenjeno, koristno uporabili. Če pravim, koristno uporabili, smatram, da mora vplivati neposredno na ekonom­ ski uspeh. To tudi lahko dosežemo, vendar si to miselnost, kako bo planiranje vplivalo na ekonom­ ske rezultate, predvsem tisti ljudje, ki niso imeli nikoli opravka s planiranjem, zelo poenostavljajo. Lahko bi karikirali, da bo z dobrim planiranjem ali celo samo z metodo planiranja rešeno vse. To pa ni in ne more biti res. Planiranje, pa naj bo po kakršnikoli metodi, je lahko samo en del, k i bo več ali manj vplival na ekonomske rezultate, vendar tudi to v odvisno­ sti predvsem od načina, kako rešujemo probleme na drugih področjih. Naj še tako precizno planira­ mo, pa nam precizni plani ne bodo koristno služili, če ne bomo hkrati reševali drugih problemov, kot so npr.: neposredna stimulacija neposrednih proiz­ vajalcev in organizatorjev proizvodnje, zagotovitev zadostnih količin materiala, zadostnega števila de­ lavcev, pravilen razpored delovne sile, pravilna uporaba mehanizacije, uvajanje sodobne tehnolo­ gije itd. Vsi ti in še drugi so sestavni deli, ki tudi vpli­ vajo na dober ekonomski rezultat, in vsemu temu je planiranje le-vodilo k dobremu planiranju. Vse te osnovne sestavne dele lahko sm atram o kot ele­ m ente nekega celotnega organizma, ki bo funkcio­ niral kot živ organizem z več uspeha, če bodo ele­ menti popolnejši, in manj uspešno, če bo katerikoli element odpovedal. To nam pa še enkrat potrjuje, da lahko planiranje prinese dobre sadove v dobrih pogojih. Manj uspešno pa bo tam, k jer tudi ostale osnovne zadeve niso urejene. Glede na navedeno lahko tudi ocenimo, koliko lahko od planiranja pri­ čakujemo in kaj je treba še storiti, da bomo imeli ob njem še več koristi. Uvodoma je omenjeno, da pri uvajanju plani­ ranja po mrežni metodi v praksi naletimo na dolo­ čene probleme, in eden takih problemov, katerega smo morali rešiti, je bilo vprašanje, kaj naj bo os­ novna term inska enota planiranja, kakšen obseg naj zavzame aktivnost in kaj naj aktivnost vsebuje. Moram poudariti, da so nam navedeni problemi naredili precej začetnih preglavic. Prepričani pa smo tudi, da rešitev teh navedenih problemov bi­ stveno vpliva na uspešnost uvajanja planiranja po tej metodi in tudi na odnos delavcev do plana, ki naj plan uporabljajo res kot vodilo dela. Tako smo se odločili, da je v sedanji stopnji gradbeništva smotrno, da naredimo za osnovno ter­ minsko enoto planiranja en delovni dan. P ri reše­ vanju tega vprašanja so se našli tudi zagovorniki, da naj bi bila ta osnovna term inska enota manjša, npr. ena ura. Vendar smo ugotovili, da bi to ne imelo pravega pomena že zaradi dokaj zastarelega ugotavljanja normnih ur, ki jih dobivamo iz grad­ benih norm, pa tudi iz dokaj klasičnih metod dela v gradbeništvu. Smatram, da ne bi bilo smiselno na m inuto natančno planirati vzidavo npr. lesenega vložka. Prav tako je na gornjo odločitev vplivalo precej grobo in obsežno delo, zajeto v posameznih aktivnostih. Ne bi imelo pomena, določiti minute, v kateri bo zgrajena v grobi fazi ta ali ona etaža. Tu je treba iti vedno iz logične predpostavke, da je smiselno le do neke meje razčlenjevati. Tudi pri vprašanju, kakšen obseg naj zavzame aktivnost, smo bili mnenja, da je treba tu poiskati smiselno zaključene celote, ki bodo dovolj velike, da bodo prim erne današnji stopnji razvoja gradbeništva. Iz priloge je razvidno, kaj posamezne aktivnosti v na­ ših planih predstavljajo. Na obseg aktivnosti pa vpliva tudi velikost term inske enote planiranja, to je v našem prim eru en delovni dan, kakor tudi to, komu je plan namenjen. Za operativo je po našem mnenju prim em o imeti aktivnosti v takem obsegu, kot je razvidno iz priloženega primera. Za planira­ nje, v katerem pa so zajeti vsi objekti v nekem podjetju, pa bi tako ozko obsegajoča aktivnost bila predetajlna. Nekateri so mnenja, da je aktivnost, kot jo kaže priloga, pregroba in preveč obsegajoča, vendar je vprašanje, če je smiselno planirati vzi­ davo lesenega vložka, in je tudi vprašanje, če je smiselno zaključeno celoto, ki časovno nastopa v enem času in z isto delovno silo in delovnimi sred­ stvi, deliti. Pri tem se je treba vprašati, če bomo od tega imeli kake koristi, če jih ne bo, potem je bolje, da aktivnost ostane združena. Včasih pa je treba aktivnost ločiti zaradi drugih vzrokov v dve ali več aktivnosti, vendar so pri tem, kot omenje­ no, drugi vzroki, katere bomo pozneje še posebej obravnavali. Na vprašanje, kaj naj aktivnost vsebuje, bi lahko rekli, da je prav na tem področju ravno v gradbeništvu izredno problematično, saj moramo ugotoviti, da so projektantski popisi izredno nepri- lagojeni planiranju. Saj se npr. beton, vsebovan v neki postavki, pojavlja v teku celotne gradnje od temeljev, kletnega zidovja, plošče prek vseh etaž pa do zadnje vezi na strehi. Naša aktivnost pa, kot je razvidno iz priloženega prim era, obsega razen navedenega betona še druge dele posameznih pro­ jek tan tsko zamišljenih postavk. Izdelava tem eljev zgradbe npr. vsebuje: izkop za temelje, opaže te­ meljev, ev. arm iran je tem eljev in beton temeljev, ki ga pa je v največ prim erih tud i več vrst. Nave­ deni p rim er pa je sam o eden od mnogih, ki se po­ jav ljajo p ri celotni gradnji. Zaradi navedenega je osnovno in prvo, da si na podlagi dobrega poznanja projekta gradnje in dokončno dognane tehnologije in načina gradnje izdelamo najprej posebni tehnološki popis del, tako kot sm atram o, da bo gradnja potekala. Tako se­ stavljen tehnološki popis tvori aktivnosti, ki so smi­ selno zaključene celote dela, katere se izvajajo v enem obdobju. Šele ko im am o tako sestavljen teh­ nološki popis dela, je smiselno struk tu rno konstrui­ ra ti m režo s tem, da upoštevam o osnovna načela, ki jih p ri sestavljanju m reže m oram o upoštevati. Ta osnovna načela so: 1. aktivnost je vleči iz tistega vozlišča, ko so najprej dani pogoji, da se izvajanje aktivnosti lah­ ko prične, in 2. aktivnost je zaključiti v tistem vozlišču, ko je najpozneje mogoče, da jo zaključimo, ne da bi pri tem ovirali izvrševanje drugih aktivnosti. Om enjeni dve zakonitosti, katere moramo upo­ števati p ri konstru iran ju s tru k tu re mreže, sta izred­ no bistveni in po mojem prepričanju tudi podajata osnovo, zaradi katere se mrežno plan iran je razli­ kuje od drugih načinov p laniranja kot je ganto- gram sko ali ciklogramsko. Bistveno je tudi, da ob konstru iran ju m reže res mislimo samo na omenjeni dve zakonitosti, kajti razm išljanje o drugih proble­ mih, k i naj jih p lan sicer tudi reši, bi nas lahko zavedlo na napačno sklepanje. O tem, kdaj se bo dejansko v kateri aktivnosti začelo delati, naj bi ob konstru iran ju s tru k tu re m reže ne razmišljali. Popolnoma logično je, da se vse aktivnosti, ki gredo iz enega vozlišča, ne bodo pričele istočasno izvajati. Vozlišče, iz katerega poteka aktivnost, je samo toč­ ka, v kateri so dani tehnološki in ostali pogoji za fizično izvajanje aktivnosti, ni pa točka, v kateri se m ora delo, predvideno v aktivnosti, nujno začeti izvajati. V prašanje začetka izvajanja dela neke aktivnosti je sekundarnega pomena v trenutku , ko konstruiram o struk tu ro m reže in ga je sm otrno določevati v poznejših fazah planiranja. P ri konstru iran ju prihaja jo še drugi problemi, katerih rešitev je za sm otrno p lan iran je izredno bistvena. N ekatere od aktivnosti, ki smo jih določili z izdelavo tehnološkega popisa, so že zelo obsežne. Pogoj za nadaljevanje nekih drugih aktivnosti pa je ravno izvršitev dela v teh obsežnih aktivnostih. P rim er: če hočemo izvajati omet, m oram o imeti pred tem pozidane predelne stene in vzidane v ratne in okenske podboje. Ce bi m režo konstruirali tako. da bi nam celotna pozidava predelnih sten pred­ stavljala eno aktivnost, bi bil ciklus celotnega pro­ jek ta m režnega planiranja izredno dolgotrajen. V praksi pa vemo, da je drugače. Saj je zadostna le delna pozidava predelnih sten, da se lahko prične z vzidavo podbojev, in nadalje, le del podbojev je potrebno pozidati, da lahko pričnemo z ometom. Glede na to, da se v praksi to tako izvaja, je sm otrno tudi ob konstruiranju struk tu re mrežnega plana aktivnosti deliti tako, da si časovno prej ustvarim o vozlišča, ki predstavljajo trenutke, v ka­ terih je mogoče pričeti z delom, predvidenim v po- scedenčnih aktivnostih. Na ta način pridemo do skrajševanja ciklusa projekta. Ko na omenjeni na­ čin sestavimo celotno struk turo mreže celotnega obravnavanja projekta, je treba posamezne aktiv­ nosti opremiti s časom trajanja . Časi tra jan ja dela v posameznih aktivnostih neposredno vplivajo na potek praktične poti. Smotrno je, in tega se pri nas tud i poslužujemo, da kritična pot poteka po najpo­ membnejših aktivnostih. V današnji stopnji razvoja gradbeništva je ustvaritev dela v večini aktivnosti odvisna predvsem od manualnega dela, k a r pa nam glede na določitev časa daje veliko možnost pove­ čevanja in zm anjševanja grupe in s tem v zvezi povečevanja časa tra jan ja dela ali pom anjševanja časa tra jan ja dela v posameznih aktivnostih. To je tudi osnova, zaradi katere lahko um etno usmerimo kritično pot na pomembnejše aktivnosti. Vzrok za tako početje je bojazen, da bi ne bilo logično, če bi kritična pot potekala na prim er po aktivnosti, ki predstavlja neko postransko delo, kot je vzidava lesenih vložkov ali čiščenje etaže in podobno. Kljub vsemu pa je to smotrno početi samo takrat, ko na­ stopi za to potreba in ko bi kritična pot sicer res potekala po nepomembni aktivnosti. V načelu pa se pri določanju časa za izvršitev dela v posameznih aktivnostih poslužujemo nasled­ nje m etode: določimo obseg norm nih u r za vse sto­ ritve, vsebovane v delu, ki ga zajema obravnavana aktivnost. Določimo optimalno skupino delavcev, ki je glede na predvideni tehnološki proces, tehnično opremljenost in ostale možnosti najbolj prim erna za izvršitev dela, predvidenega v aktivnosti. Iz šte­ vila ljudi in norm nih u r si izračunamo, glede na predvideno dolžino delovnika, tra jan je dela, pred­ videnega v aktivnosti. Optimalnost skupine je tu predvsem pomembna, določitev tega pa zahteva po­ znanje tehnologije. Nesmotrno bi bilo izvajati beto­ n iran je plošče z dvema ali s trem i delavci, če ima­ mo gradbišče tehnično opremljeno z moderno beto­ narno in modernimi transportnim i sredstvi. To bi bila ena skrajnost; druga skrajnost bi bila, če bi za enako betoniranje zaposlili 35 delavcev. Samo po­ polno poznanje delovnega procesa, opremljenost gradbišča, delovnih navad v podjetju in drugih po­ drobnosti nam pomagajo, da izračunam o optimalno skupino pri betoniranju omenjene plošče (ta sku­ pina je npr. 12 delavcev). Ko imamo na omenjeni način določene čase tra jan ja dela v posameznih aktivnostih, si iz tega izračunamo kritično pot, to so tiste aktivnosti, kjer znaša hod 0. Za vse ostale aktivnosti pa izračuna­ mo najbolj zgodnji možni začetek, najbolj pozni možni začetek, najbolj zgodnji možni konec in naj­ bolj pozni možni konec dela v posameznih aktivno­ stih, kot tudi velikost skupnega hoda. Omenjene elemente lahko izračunamo s pomočjo kvadratne m atrike ali neposredno v mreži, ali pa nam podatke izračuna elektronski stroj. Do nedavnega se je na tej stopnji planiranje po mrežni metodi končalo in je vse nadaljnje razm išljanje bilo prepuščeno upo­ rabnikom plana. Ti so potem glede na kritičnost posameznih aktivnosti in ne glede velikosti hoda odločali o pričetku dela v posameznih aktivnostih. Mi smo od tu naredili korak naprej. Izdeluje­ mo tudi plan delovne sile, v kateri optimaliziramo kapacitete. Tudi IBM je z najsodobnejšimi elektron­ skimi stroji to delo uvedel v svoj standardni pro­ gram, vzporedno abscisni osi. Osebno se s tako optimalizacijo ne strinjam , saj iz prakse vemo, da se nam le m alokatera populacija razporedi po pre­ mici, ki bi bila vzporedna abcisni osi. P ri izvajanju večjih individualnh projektov, za katere pa je rav­ no mrežno planiranje zelo primerno, se v praksi kapacitete časovno razporedijo tako, da v prvot­ nem obdobju rastejo, dosežejo nekje svoj maksi­ mum, nato pa postopoma do konca projekta padajo. Omenjena krivulja je še najbolj podobna paraboli z negativnim prvim koeficientom. Glede na poprej prikazano optimalizacijo skupin za izvrševanje dela v posameznih aktivnostih, je nesmiselno v projekt vsiljevati prisiljene razporeditve delovne sile. Naše izkušnje pri dosedanjem planiranju so pokazale, da se v praksi kapacitete razporede, kot je opisano. To delo opravimo na ta način, da kapacitete, predvidene za delo v kritičnih aktivnostih, nepo­ sredno prenesemo na abcisno os. Pri tem dobimo neko nepravilno obliko razporeditve kapacitet. Obliko korigiramo in se skušamo pri tem približe­ vati paraboli tako, da razporejamo čas dela v ne­ kritičnih aktivnostih v okviru od najbolj zgodaj možnega začetka pa do najbolj pozno možnega kon­ ca. S tem pa smo tudi časovno določili izvajanje dela v nekritičnih aktivnostih in tudi vse čase, v katerih se naj v posameznih aktivnostih izkoriščajo skupni hodi. Tako določene aktivnosti narišemo na ganto- gramski način, kot je prikazano v prilogi. Na zaključku naj omenim, da smo pri nas z uvajanjem planiranja po mrežni metodi uspeli in da ga uspešno razvijamo še naprej. Vzroke za ta uspeh je pripisovati predvsem angažiranju vseh elementov organizacije, kot je to že uvodoma re­ čeno. J. AJSTER: DESIGN OF AN APARTMENT HOUSE AFTER THE METHOD OF NETWORK TECNIQUE S y n o p s i s The article considers the use of the network design technique in the construction engineering. According to the- author’s opinion the reason of adop­ tion of the new method does not lie in the theoretical items, but in its practical utility and direct economical profit. The article exposes a practical execution and results obtained w ith the building activity afte r the analytic netw ork m ethod of design in a building en ter­ prise at Maribor. O B V E S T I L O P rip rav lja ln i odbor IV. kongresa jugoslovanskih društev gradbenih konstruktorjev obvešča vse udele­ žence in goste, da se bo kongres pričel v Portorožu v torek 3. junija 1969 ob 10. uri v dvorani hotela »Ja­ dran«, zaključen pa bo v petek 6. jun ija zvečer. Dnevni red kongresa bo določen naknadno, po prejem u vseh referatov. Doslej je p rijav ljen ih že nad 40 referatov. Kotizacija za udeležbo na kongresu znaša 250 din. Računi za udeležbo bodo izdani podjetjem in institu ­ cijam, k je r so p rijav ljenci zaposleni. Znesek bo po­ ravna ti n a tekoči račun 501-8-114/1 KB L jubljana. Rezervacije penzionov so zagotovljene v Portorožu za vse udeležence s .pogojem, da vsak udeleženec iz­ polni hotelsko rezervacijo in jo odpošlje »GENERAL- TURISTU«, L jubljana, Gosposvetska 7, ki bo skrbel za nastan itev in b ivan je v Portorožu. Form ularje za rezervacijo smo že razposlali. Opozarjamo, da z rezervacijo penzionov ne odla­ šate, ker bo v času kongresa v Portorožu že polna turistična sezona. Brez pravočasnega naročila penzi­ onov ni nobenega jam stva, da boste sicer dobili mesto v hotelu. Ob zaključku kongresa so za udeležence kongresa predvidene tri dvodnevne ekskurzije po lastni izbiri v naslednji smeri: a) po G orenjskem : Nova Gorica, Vršič, Bled, Bo­ h in j—L jubljana; b) po Istri: Pula, Opatija. R ijeka—Ljubljana; c) v Italijo : Trst, Benetke, Nova Gorica—L ju b ­ ljana. Prosimo vas, da odločitev za eno izmed ekskurzij sporočite s prijavo za strokovno ekskurzijo po možno­ sti čim prej, toda vsaj do 31. marca 1969. Form ularje za prijavo ekskurzije smo razposlali. Vse druge inform acije o kongresu dobite na sede­ žu Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov v Ljublja­ ni, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Pomen radioaktivnih izotopov v gradbeništvu DK 537.531:624 La d i s l a v a . j e n c e k , d i p l . i n ž . ANDREJ ZAJC, DIPL. INŽ. Izvleček Prikazane so teoretske osnove metod za m erje­ n je gostote in vlage z radioaktivnim i izotopi, kakor njih uporaba pri vgrajevanju zemljin in betona pri g radnji h idroelekram e Srednja D rava 1. M erjenja so nedestruktivna, h itra in zanesljiva, tako da je mogoče zelo preprosto zbrati veliko število m erjenj, katera služijo za statistično obdelavo param etrov, pom em bnih za objekt. Uvod Čeprav s težavo, si m odem e m etode m atem a­ tične statistike vendar u tira jo pot tud i v gradbe­ ništvo. Posebno razveseljivo pa je, da jih uspešno uporabljam o tudi pri nas, predvsem p ri nekaterih večjih gradnjah. Te m etode nam omogočajo, da na tem elju eksperim entalnih m erjenj določenih karak­ terističnih količin sklepamo na kvaliteto celote, ali celo več, lahko sigum eje usm erjam o proizvodnjo, npr. betona, ki naj im a določene lastnosti. Tako je M ali (1) poročal zelo obširno o pomenu statistike Sl. 1. A p a r a t u r a z a p o v r š in s k a m e r j e n j a g o s t o te i n v la g e — z r a d i o a k t i v n i m a i z v o r o m a 7 m C C o 110 i n 300 m C A m S41- B e 9 na splošno in le-to uporabil za obdelavo eksperi­ m entalnih opazovanj za nekatere param etre, zna­ čilnih za beton, ki so bila zbrana pri g radn ji objek­ tov za h idroelek trarno Srednja Drava 1. Gotovo je res, če naj uporabim o statistične m etode uspešno, ali če naj omogočimo h itre posege za korekcijo določenih param etrov, ki so značilni za ta ali oni m aterial, oziroma če naj se dela na grad­ bišču izvajajo ekonomsko, da nam m ora biti vse­ kakor jasno, da tega ni vedno mogoče izvesti s kla­ sičnimi opazovanji, katera so često zelo dolgotrajna ali pa celo nezanesljiva. Razvoj m erilne tehnike je torej prvi pogoj, če naj privedemo v sklad nova naziranja in naša hotenja, da bomo poznali objekt že pri izgradnji bolj natančno. Ti podatki imajo poleg tega še neprecenljivo vrednost tudi za vsako sanacijo, ki bo morda potrebna v kasnejših letih. Gostota m ateriala in vlaga sta le dve izmed fi­ zikalnih količin, ki sta zanimivi za gradbenika. Toda, ker količini nista pomembni le za gradbeni­ štvo, temveč tud i za vrsto drugih dejavnosti, bodisi v industriji ali poljedelstvu, sta bili že dalj časa v središču pozornosti. Razvita je bila vrsta metod za njuno m erjenje, ki so bolj ali manj uspešne. Za­ hteva za praktično uporabnost je nam reč v tem, da naj bo izvedba m erjenja nedestruktivna, hitra, kar se da preprosta, aparatura sama pa robustna, ven­ dar dovolj natančna in kar se da neodvisna od tem ­ perature. Ideja, ki naj bi idealno ustrezala tem za­ htevam, vsaj kar se tiče nedestruktivnosti, hitrosti m erjenja in natančnosti, leži v izkoriščanju sipanja žarkov-;/ in h itrih nevtronov, ki nastajajo pri raz­ padu radioaktivnega m ateriala. Le-ta je za takšna m erjenja ustrezno izbran in zaščiten tako, da je doza sevanja k ar najnižje pod dovoljeno dozo (2), (3). V nadaljnjem si oglejmo kratek opis obeh upo­ rabnih idej, kakor m erske tehnike, ki smo jih upo­ rabili za m erjenje gostote zemljišč in betona te r vlage. Osnove m erskih metod M erjenje gostote snovi z radioaktivnim i izo­ topi (4) sloni na interakciji žarkov-/, ki nasta­ jajo pri razpadanju izotopov, in elektronov v snovi. Za izvore teh žarkov lahko uporabim o Co60, z ener­ gijo žarkov-/ 1,17 MeV in 1,33 MeV, Cs137 z energijo 0,6 MeV ali katerikoli drugi izotop, ki je Sl. 2. A p a r a t u r a z a g l o b in s k a m e r j e n j a g o s t o te z r a d i o a k t i v n i m i z v o r o m 3 m C C s 137 i za to primeren. Interakcija žarkov-"/ z elektroni v snovi (zemljišče, beton itd.) je v tem energijskem območju dvojna, tako da nastaja: a) Fotoefekt — foton žarka-/ zadene elek­ tron v lupini atoma. Elektron se zaradi tega pre­ makne iz nižjega energijskega stanja Ei v višje energijsko stanje E, tako da velja E - E; = hr, če pomeni h — Planckovo konstanto in v — frek­ venco fotona. Pravimo, da se je foton absorbiral. 95 */a~ PROCTOR ,00 OS 2 r J a kg/dm 3 ^1 V \ "■•S \ XN**«* \ X — E N by --Av. \ — — -J \ ) / \ 11 V*1-* . ̂ 7- L j ? sj® i 1 L E SENDA P RED V ALJA N JEM PO I. PREHODU PO 2. PREHODU PO I PREHODU PO A PREHODU Sl. 3. Atestiranje enöosnega ABG — vibracijskega valjarja tipa 1MAW (5,0 to n ): rezultati m eritev globinskega učinka pri raz­ ličnem številu prehodov valjarja b) Comptonov efekt—foton žarka-/, katerega energija je dovolj velika, prenese pri trku z m iru­ jočim elektronom na elektron del svoje energije in impulza, tako da se pri tem energija sipanega fo­ tona zmanjša, njegova smer pa spremeni. Zato velja v h.v — = 1 + 2 — - sin2 — d, v mec2 2 kjer pomeni v’ ■— frekvenco sipanega fotona, m e — maso elektrona, i) — kot sipanja in c — svetlobno hitrost. Govorimo o pojavu povratnega sipanja. Torej, v tem energijskem območju je absorp­ cijski koeficient približno določen z ß = (K,Z4N0/A) g H- (K2ZNo/A) p, če pomeni Ki, K2 — konstanti, Z — atomsko šte­ vilo, N0 ■— Loschmidtovo število, A — masno števi­ lo in o — gostoto snovi. Razmerje Z/A je za vse atome, razen vodika, skoraj konstantno. Zato je tudi ta del absorpcij­ skega koeficienta neodvisen od vrste elementa in proporcionalen gostoti snovi. Ustrezno velja za nje­ gov prvi del, le da je ta močno odvisen od vrste elementa v snovi. M erjenje vlage zemljišča pa sloni na interak­ ciji hitrih nevtronov in jeder vodika (protonov). Za izvor hitrih nevtronov nam rabi lahko radioaktivni izvor, ki je zmes Po210 in Be9 ali Ra226 in Be9. Sl. 4. Histogram za suho gostoto v letu 1967 vgrajenega m a­ teriala v nasip dovodnega kanala v Zrkovcih. Celotno število merjenj 798, poprečna vrednost za suho gostoto je 2,18 kg dm- in standardna deviacija 0,08 kg/dm3 Prednost prvega izvora je v tem, da je tedenska doza sevanja znatno manjša, vendar pa pripomni­ mo, da ta izvor ni tako idealen, kajti njegova raz­ polovna doba je zelo kratka. Nevtroni, ki nastajajo z radioaktivnim razpa­ dom, se na jedrih v snovi upočasnijo ali pa jih jedra zajamejo. Proces upočasnitve pa je odvisen od atomskega števila jedra. Namreč, poprečen lo­ garitem razm erja za energijo nevtrona pred trkom k energiji nevtrona po trku, je za jedro vodika znatno večji od naslednjega elementa, ki ga lahko zasledimo v zemljinah ali v betonu v večjih koli­ činah. Iz teh razlogov lahko ta proces upočasnitve nevtronov uporabimo kot merilo za prisotnost vo­ dika v zemljinah ali betonu, k jer nastale počasne nevtrone registriram o s posebno števno cevjo. Glede na razm otrivanja faktorjev, ki so po­ membni za registracijo počasnih nevtronov, lahko zaključimo za primer, če je detektor počasnih nev­ tronov nameščen v neposredni bližini nevtronske­ ga izvora, da je število impulzov kvadratna funk- d ja vsebnosti vlage v snovi. Ta razm otri vanja, ki so bila izvedena za točkasti nevtronski izvor, pa dokaj dobro tudi soglašajo z rezultati, ki jih naj­ demo pri praktičnih m erjenjih na objektu (5). Seveda, obe ideji, k i smo jih navedli, pa vse­ bujeta še vrsto vprašanj, posebno k a r se tiče pro­ storsko omejenih m edijev in njih vpliv na natanč­ nost rezultatov. Praktična izvedba instrum entov V Jugoslaviji sta se m ed prvim i ukvarjala z gradnjo takšnih instrum entov Ram šak in Milavec (6), (7). P rv i je zgradil aparaturo za površinska, kakor globinska m erjen ja gostote zemljin, kame­ nin itd. Za izvor je uporabil Co60, 0,5 mC, k jer je bil sistem geigerskih cevi oddeljen od izvora s svin­ čeno steno tako, da so le-te registrirale le povratno sipano žarkovje. N ajdena natančnost je bila pri gostoti 2,7 kg/dm 3 okoli 2,6 °/o, kar je za takšne vrste m erjenj popolnoma zadovoljivo. Milavec pa je poročal o g radn ji instrum enta za m erjen je vlage zem ljin in gradbenega m ateriala. Za izvor h itrih nevtronov je uporabil zmes 100 mC Po210 in Be9, števno cev pa je napolnil s plinom B10F3. Jedro izo­ topa B10, ki je v plinu, nam reč močno absorbira po­ časne nevtrone, razpade nato v Li7 in žarek-a, ki ionizira plin v števni cevi in ustvari električni impulz. N astale impulze ojačimo in jih vodimo v dekadni števec. Lahko pa uporabim o za registracijo Sl. 5. H istogram za suho gostoto v letu 1967 vgrajenega m a­ teriala v nasip dovodnega kanala v Staršah. Celotno število m erjenj 463, poprečna vrednost za suho gostoto 2,19 kg/dm ’ in standardna deviacija 0,02 kg/dm ’ počasnih nevtronov tudi scintilacijski števec, kate­ rega je uporabil Urbanec (5). Na izkušnjah teh prvih prizadevanj so na Nu­ klearnem inštitu tu Jožef Stefan zgradili za Zavod za raziskavo m ateriala in konstrukcij v Ljubljani tro je aparatur. Takšno izvedbo prikazuje sl. 1, ka­ tere sonda za površinska m erjenja vsebuje izvore in števne cevi za m erjenje gostote in vlage, s čimer se dela na terenu zelo poenostavijo. Sl. 2 pa prikazuje izvedbo' za globinska m erje­ n ja gostote. M erilna sonda, ki vsebuje radioaktivni izvor 3 mC Csm , je izvedena v obliki cevi, ki jo lahko spuščamo v železni cevi, zabiti v zemljišče. Sonda sama pa je s kablom povezana s števno apa­ ra tu ro in drugim i elementi. A parature moramo pred prvo uporabo umeriti s klasičnimi m etodami za določevanje gostote in vlage. P ri tem pa skrbim o za to, da izvedemo tudi m erjenja na izbranih standardih. Za gostoto pri tem uporabim o blok iz granita, za vlago pa blok iz pa­ rafina. S tem, da m oram o pri praktičnih m erjenjih m eriti tud i na standardih, sicer povečamo čas mer­ jenja, vendar pa ne pozabimo, da s tem pridobimo na preciznosti m erjenja. Napake pri merjenjih Napake, s katerim i imamo opravka pri m erje­ njih na terenu, lahko razdelimo po njihovem iz­ voru v: Sl 6. H istogram za m okro gostoto betonske obloge dna kanala v celotnem obdobju gradnje 1966 do 1968. Celotno štev ilo m er­ jenj 4315, poprečna vrednost za m okro gostoto 2,45 kg/dm ’ in standardna deviacija 0,05 kg/dm ’ a) napako zaradi statističare fluktuacije radio­ aktivnega razpada; b) napako, ki nastane zaradi sprememb elek­ tričnega vezja; c) napako zaradi neravnosti stične ploskve med sondo in merjencem; č) napako zaradi nenatančnosti umerilne kri­ vulje in d) napako zaradi nehomogenosti merjenca. Zaradi jasnejše slike izvora teh napak si jih oglejmo bližje. Nenatančnost pri m erjenju gostote je odvisna od statistične narave radioaktivnega procesa. Ce je Aa dvakrat standardna deviacija merjenja, velja za napako a o = ± — ml/n„ |/ t k jer pomeni: m — naklon um erilne krivulje, n —■ število impulzov na mernem mestu, n0 — število na standardu in t — čas štetja. Glede na zadnjo enač­ bo sodimo, da napako ustrezno zmanjšamo, če po­ večamo čas štetja. Za čas štetja dveh m inut smo pri praktičnih m erjenjih lahko našli, da je bila ta napaka m anjša od 0,012 kg/dm3. Vpliv električnega vezja na rezultate štetja impulzov, bodisi pri m erjenju gostote ali pa vlage, ki lahko nastane zaradi vpliva tem perature ali pad­ ca napetosti, izločimo tako, da striktno izvajamo kontrolne m eritve na ustreznih standardih, kar smo že omenili v prejšnjem poglavju. Napako zaradi neravne stične ploskve pa od­ pravimo predvsem s skrbno pripravo m em e po­ vršine, npr. z uravnavanjem z železno ploščo. Umerilna krivulja je obremenjena v največji meri z napako zaradi nehomogenosti vzorca. Na­ paka, nastala zaradi kemijske sestave in vlage, je odstranjena tako, da je instrum ent um erjen v širo­ kem spektru gostot in vlag. Računati pa moramo pri tem z napako okoli 1 '%>. Zm anjšanje napake zaradi nehomogenosti, po­ sebno pri zemljinah, je praktično in teoretsko zelo zapleteno. Vpliv te napake skušamo zmanjšati ta­ ko, da m erjenja preprosto izvajamo v dveh pravo­ kotno ležečih legah in računam o s poprečjem. M erjenja na objektih Praktična m erjenja na terenu so bila naj ob­ širneje izvedena na objektu hidroelektrarne Sred­ nja Drava 1. Opazovanja so se tikala m erjenj glo­ binskega učinka valjarjev, m erjenj gostote in vlage zemljin nasipa vodnega kanala, izgradnje betonske obloge kanala in izgradnje jezu te r strojnice. Nava­ jam o na kratko le nekatere izsledke opazovanj. Znano je, da morajo po geomehanski plati na­ sipi zadostiti določenim, strogo postavljenim pogo­ jem. Ce pomislimo, da je bilo v nasipe dovodnega kanala, dolžine 17 km, vgrajeno okrog 4,600.000 m 3 pleistocenskega materiala, si lahko domislimo vso razsežnost objekta in težavnost kontrole vgrajeva­ nja. V tem prim eru je gotovo hitrost in gospodar­ nost radioaktivnih metod velikega pomena. Globinski učinek valjanja nasipa smo ugotav­ ljali tako, da smo merili spremembo gostote na raz­ ličnih globinah po vsakem prehodu valjarja. Raz­ vili smo pri tem tri modifikacije merjenj, o kate­ rih pa je že poročal Repinc (8). Slika 3 prikazuje ilustrativno eno izmed atestiranj vibracijskega va­ ljarja na globinski učinek od odvisnosti števila pre­ hodov valjarja. Pri tem je gotovo res, če naj se m erjenja z ra­ dioaktivnimi izotopi uveljavijo, da je potrebno do- polniti tehniške pogoje, oziroma določiti nove kri­ terije ocenjevanja kvalitete vgrajevanja, ki bi bili enakovredni starim kriterijem. Tako so npr. dose­ danji tehniški pogoji predvidevali ocenjevanje kva­ litete vgraditve s podajnostnim modulom, mi smo pa uvedli odvisnost od gostote. Vgradljivost prodnatih zemljin so ugotavljali z modificiranim Proctorjevim preizkusom po meto­ di Bureau of Reclamation, vgradljivost peščenih zemljin pa z normalnim Proctorjevim preizkusom. Maksimalne suhe prostorninske teže so se gibale od 1,82 kg/dm3 za mivko do 2,25 kg/dm3 za prod (9). Sliki 4 in 5 prikazujeta histograme za porazde­ litev suhih gostot materiala, vgrajenega leta 1967 v nasipe dovodnega kanala v Zrkovcih in Staršah. Vrednosti za suho gostoto so najdene tako, da od- Sl. 7. Histogram za m okro gostoto betonske obloge levega in desnega spodnjega pasu dovodnega kanala za celotno obdobje gradnje 1966 do 1968. Celotno število m eritev 4851, poprečna vrednost za mokro gostoto 2,48 kg/dm s in standardna deviacija 0,04 kg/dm s štejem o od celotne gostote (mokre gostote) množi­ no vlage. Histogram a približno ustrezata Gaus­ sovi porazdelitvi, k a r je gotovo pomembno za sta­ tistično interpretacijo. Število m eritev, poprečni vrednosti za gostoto in standardni deviaciji so po­ dani v slikah. Sliki 6 in 7 pa predstav lja ta histogram a za po­ razdelitev m okrih gostot betonske obloge dna in levega te r desnega spodnjega pasu dovodnega ka­ nala za celotno obdobje gradnje od 1966 do 1968. Tudi v teh dveh prim erih porazdelitvene krivulje ne ustrezajo popolnoma Gaussu. Število meritev, poprečni vrednosti za m okro gostoto in standardni deviaciji so zopet podani v slikah. Zaključek Na splošno lahko rečemo, da so opazovanja kvalitete vgrajevanja zemljin ali betona z radio­ aktivnim i izotopi sm otrna, k e r je m etoda nede- struktivna, h itra in zanesljiva. P ri tem pa lahko v zelo kratkem času zberemo veliko število m er­ jenj, tako da so s tem ustvarjeni pogoji za statistič­ no obdelavo rezultatov in njih interpretacijo, kar je pa pravzaprav tudi bil d lj vseh naših prizade­ vanj. B i b l i o g r a f i j a Mali, E., Saopštenje VII. kongresa jugoslovenskog n a ­ cionalnog kom iteta za visoke brane, Sarajevo, (1966); (1). Blatz, H., R adiation Hygiene Handbook, Me Gr aw — Hill Company, New Y ork (1959); (2). Code of P ra tice for the P rotection of Persons exposed to Ionizing Radiatons, HMSO, London (1957); (3). Carlton, P. E., Second N uclear Engineering and Sci­ ence Conference, Ph iladelph ia (1957); (4). Urbanec, J., Proceedings of the In ternational Confe­ rence on th e Peaceful uses of Atomic Energy, 14, 235 (1956); (5). Ram šak, V., I. posvetovanje o industrijsk i uporabi r a ­ d ioaktivnih izotopov, Bled (1060); (6). Milavec, Z., I. posvetovanje o industrijsk i uporabi r a ­ dioaktivnih izotopov, Bled (1060); (7). Repinc, J., Inform acije Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij v L jub ljan i, VII., 6—1 (1966); (8). Repinc, J., Inform acije Zavoda za raziskavo m ateria la in konstrukcij v L jub ljan i, VII., 8—9 (1966); (9). L. A. JENCEK — A. ZAJC: SIGNIFICANCE OF RADIOACTIVE ISOTOPES IN BUILDING STRUCTURES s i n o The p ap e r is concerned in the firs t p a r t w ith the theoretical bases fo r the backscattering of - y rays, as th e idea fo r th e m easurem ents of the density of soil or concrete, a s w ell as w ith th e slow ing dow n of fast neu trons fo r m easurem ents o f th e m oisture concent of soil o r concrete. In th e second p a r t of th is trea tise th e results of p rac tica l m easurem ents of th e soil an d in concrete p la- p s i s te of the w a tte r channel for hydroelectric pow er p lan t S redn ja D rava 1 are given. The au thors pointed out the significance of the rad ioactive m ethods fo r the statistics of the evaluation respectively of the quality control of th e soil o r con­ crete. ' ’ ! Splošno gradbeno podjetje Primorje A J D O V Š Č I N A Splošno gradbeno podjetje PRIMORJE, Ajdovščina Izvaja: visoke, nizke, Industrijske In hldrogradnje po naročilu za trg ali po sistemu Inženiring iz naših holehtivov Koliko so gradila v Sloveniji podjetja v letih 1966—1968 (DRUŽBENI SEKTOR) a) V rednost vseh gradbenih del je znašala: v milijardah S din Indeks 1966 122,9 92 1967 146,3' 100 1968 171,3 114 b) P ri graditvi je bilo zaposlenih Delavcev Indeks 1966 23.620 97 1967 24.319 100 1968 25.863 106 c) G ornji delavci so opravili naslednje število u r (v tisočih ur): Indeks 1966 49.666 98 1967 50.603 100 1968 50.293 99 e) Po vrstah objektov (vrednost v milijardah sta- rih dinarjev): 1967 «/• 1968 «/» Skupaj 146,3 100 171,3 100 Visoke gradnje Stanovanjske 55,3 37,8 75,1 43,8 gradnje 37,7 25,7 42,9 25,0 Nizke gradnje 24,0 16,4 21,1 12,4 Hidrogradnje 12,1 8,3 12,3 7,7 Vzdrževanje 17,2 11,8 19,0 11,1 Končno le začetek gradnje TE Šoštanj Že v septem bru 1967 je b ila lic itacija za gradbena dela term oelek trarne Šoštanj III. Udeležila so se je štiri slovenska in .e n o zagrebško podjetje. Investitor je kot najugodnejšem u te r najcenejšem u ponudniku izdal odločbo GIP »Gradis«. V endar p a zaradi investi­ to rjev ih težav v zvezi s financiranjem celotne inve­ sticije n i bilo mogoče skleniti pogodbe z izvajalcem. Šele sedaj, ko s ta k tej investiciji pristopila Rudnik Velenje in Savske elek trarne in ko je bil dokončno izbran tud i dobavitelj opreme, to je SIEMENS iz ZR Nemčije, te r dobavitelj kotla BABCOC — WILCOX, so bil dani pogoji za podpis pogodbe o izgradnji. Seveda je bilo za gradnjo izgubljeno eno leto. »Gradis« pa je kot izbrani izvajalec že ves čas v le tu 1968 sodeloval z dobaviteljem oprem e in s p ro jek tan ti p ri program i­ ran ju del, izdelavi organizacijskih shem, term inskih planov itd. Sodeloval je tud i p ri p rip ravah za p ro ­ jek tiran je , ki je bilo v celoti poverjeno inženirskemu biroju ELEKTROPROMET iz Ljubljane. Vrednost ce­ lotne investicije bo znašala verje tno ca. 4 m ilijarde starih d inarjev (vključno razna dodatna dela in ob­ jekti). Zelo precizna in obširna pogodba o gradnji, katero s ta 12. feb ruarja 1969 podpisala investitor in izvajalec, obsega naslednje glavne objekte: A. G lavni pogonski objekt: strojnica, bunkerski del, kotlovnica, elektrofilter, dimnik, stikališče in skladišče mazuta. B. P rip rava vode: hladilni stolp z dovodi in odvodi, čistilnica vode in črpališče. C. T ransport prem oga in pepela. C. Zunanja ureditev: ceste, železnice, dvorišča, industrijsk i tiri, zuna­ n ja kanalizacija in zunanji vodovod, zunan ja razsvet­ ljava in ozem ljitvena dela te r naprava platoja, in D. vsi drugi objekti, ki so potrebni do celotne dovršitve TE Šoštanj III. Med projektantsko in izvedbeno zelo in teresan t­ nimi objekti velja opozoriti na ob jek t »hladilni stolp«, ki bo visok 92 m etrov, p rem er spodaj približno^ 90 m, prem er odprtine zgoraj približno 75 m, Zaradi p rim er­ jave stroškov in dobe graditve bo sprojektiran v dveh izvedbah, tj. v klasični in montažni. Gradis im a že izkušnje za oba načina graditve. Dimnik bo v železobetonski izvedbi, visok 150 m, prem er odprtine n a vrhu pa je 6,5 m. Da bo mogoče zadostiti zahtevnim postavljenim dovršitvenim term inom, je izvajalec nabavil tudi po­ trebno specifično mehanizacijo. Zaradi izrednih di­ menzij hladilnega stolpa pa je bil v F ranciji nabavljen stolpni žerjav firm e RICHIER-WEITZ tipa 1267 S-3', ki je visok 93 m, im a nosilnost 80 ton-m etrov, dolžino ročice pa 40 m. Njegova teža znaša skoraj 45 ton, od tega samo kabina 14 ton. Za delo zahteva t i r s h ra ­ stovimi pragovi, dolgimi 7 m. Za to gradnjo je bil nabavljen tudi buldožer »CATERPILLER« D-7-E, da­ lje prevozna betonarna »ELBA« s pripadajočim i š tiri­ mi silosi za cement (po 30 ton) in druga m ehanizacija. Posebna skrb gre p rip rav i zadostne količine kvalite t­ nega ag regata s pomočjo m okre separacije na Savinji v bližini Mozirja, kakor tudi iz Otiškega v rh a in še iz drugih virov. Prevzete zahtevne naloge se je z vso resnostjo te r odgovornostjo lotila G radisova poslovna enota iz Celja. Koliko so gradbena podjetja investirala za svoj lastni razvoj Vseh investicij s k u p a j 1966 1967 1968 (v m ilijon S din) . . . . Od tega za stro je in opremo 614,3 864,7 1070,4 ( v milijon S din) . . . . 409,5 781,3 830,1 Seminar o pripravnikih Biro gradbeništva Slovenije je konec jan u arja 1969 organiziral sem inar o uvajan ju in usposabljanju p r i­ pravnikov v podjetjih gradbeništva. Profesor višje šole' za organizacijo dela v K ran ju Ivan Bertoncelj je ude­ ležencem razložil način, organiziranje in vsebino p r i­ pravništva, pomočnik republiškega sek re tarja za delo Rado Miklič pa je prikazal zlasti p ravni položaj p r i­ pravništva v naši zakonodaji. K ot pripom oček je bila uporabljena p rav k ar izdana knjiga »Pripravništvo in pripravniki« (založil U radni lis t SR Slovenije) in »Pro­ gram stažiran ja pripravnikov v gradbeništvu in indu­ striji gradbenih materialov«, katerega je p rip rav ila posebna skupina republiškega odbora sindikata grad­ benih delavcev Slovenije. Centralni obrati za ŽTP v Ljubljani Lani septem bra so delavci GIP »Gradis« začeli ob železniški progi v L jubljani—Moste graditi nov objekt — centralne obrate za ŽTP. Cez dobro leto dni bodo tu velike delavnice za popravilo železniških lokomotiv, ki so sedaj razkropljene na več krajih . ŽTP L jub lja­ na bo tedaj opustilo vse do trajane delavnice na glav­ nem kolodvoru, na nekdanjem gorenjskem kolodvoru in še kje. Do konca le ta je b il postavljen skelet, obodne ste­ ne in krovna konstrukcija p rvega objekta, to je raz­ m erom a velike hale, ki je dolga 84 m m široka 74 m. S tebri so be ton iran i na m estu, elem enti krovne kon­ strukcije p a so m ontažni. Delo je b ilo zaradi zime p rek in jeno in bo treb a sedaj pohite ti z dograditvijo- P rv i hali s površino okrog 6.200 m 2 se bo letos p rid ru ž il še tr ie tažn i objekt, v k aterem bodo delavni­ ce, ko tla rna , transfo rm ato rska postaja , garderobe, sa­ n ita rije , praln ice, p rosto r za kom presorske naprave in p isarne. K om pletno zgrajen i cen tra ln i obrati z vsemi ob jek ti bodo im eli prib ližno 20.000 m e površine, v skupni v rednosti okrog 1,3 m ilija rde S din. Dela so preoej zahtevna, saj bodo m on tiran i veli­ ki, težki stro ji in nap rave (žerjavi idr.), posebni jaški za dostop pod lokom otive ipd. Z ahtevno bo tud i delo n a s treh i p rv e hale, ki bo p rek r ita s posebno k v a lite t­ no hidroizolacijo. G re za uvožen m ateria l firm e ROH- LAN iz ZR Nem čije, ki daje večletne garancije . M a­ te ria l bo v p lasteh in bo zaščitil k rov n e sam o pred vrem enskim i vplivi, tem več tud i p red škodljivim i vplivi, ki n as ta ja jo zarad i dim a, pare in p linov v že­ lezn išk ih delavnicah. Izvajalec računa, da bo do jeseni g radbena dela dokončal, nato pa pride n a v rsto m ontaža opreme. VII. zimske športne igre gradbenikov Slovenije so b ile o rganizirane od 8. do 9. m arca 1969 na te ren ih Vogla v B ohinju. Letošnjo organizacijo je prevzelo SGP »Slovenija ceste« L jub ljana, k a terega d irek tor D ušan R ibnikar, dipl. gradb. ing., je bil pokrovitelj ŠIG, častn i p redsedn ik p a je bil Lojze Capuder, p red ­ sednik RO s ind ika ta g radben ih delavcev SRS. Te zim ­ ske športne igre so b ile tako po številu sodelujočih ko lektivov gradbeništva, kakor tud i po številu ude­ ležencev — tekm ovalcev daleč najštev ilnejše. N asto ­ pilo je 7 ekip p ro jek tan tsk ih pod jetij, 23 ekip podjetij g radbene opera tive te r sedem iz zavodov in ustanov gradbeništva , to re j skupno 37 ekip ozirom a 385 te k ­ m ovalcev. Z im ske šoprtne ig re g radbenikov združujejo šport in rek reacijo te r im ajo poleg tekm ovalnega tud i d ruž­ beni pomen. N ajbo ljši kolek tiv i in posam ezniki so se izkazali takole: A. EK IPN A UVRSTITEV 1. Industrijsko m ontažno pod je tje — Točk IM P L ju b ljan a 935 2. SGP »Projekt« K ran j 909 3. G IP »GRADIS« L ju b ljan a 867 4. SGP » S A V A « Jesenice 816 5. SGP »Slovenija ceste« L ju b ljan a 790 ja. Slalom m oški 33 do 40 le t: p r ija v ljen ih 70, s ta rta lo 62; 1. m esto je p ripad lo inž. R ud iju G eršaku, IM P L jub ljana. S lalom m oški do 33 let: p r ija v ljen ih 150, s ta rta lo 128; 1. m esto M iha Svetina, SGP »Sava« Jesenice. Solo tek i: M oški do 33 le t — 6 km : p rija v ljen ih in s ta rta lo 36; 1. m esto F ranc Naglič, SGP »Projekt« K ranj. M oški nad 33 le t — 3 km : p rija v ljen ih in s ta rta lo 6; 1. m esto S lavko S tanovnik , »Gradis« L jubljana. Zenske 3.km : p rija v ljen ih 4, s ta rta lo 2; 1. m esto M ira T raflt, »Slovenija ceste«, L jubljana. Š tafe tn i tek , m oški 3 X 3 km : p rija v ljen ih in s ta rta lo 10 ekip; 1. ekipa SGP »Projekt« K ran j. Veleslalom m oški do 33' le t: sta rta lo 137 od 157 p rijav ljen ih ; 1. m esto Jože Svetina, »Sava« Jesenice. Moški 33 do 40 let: p rijav ljen ih 61, s ta rta lo 57; 1. m esto O skar Gornik, IMP L jubljana. Moški nad 40 let: sta rta lo 30 od p rijav ljen ih 33; 1. m esto inž. Miloš L apajne, »Emona-projekt«, L jubljana. Ženske: sta rta lo 29 od p rijav ljen ih 37; 1. m esto L iljana Š travs, »Sava« Jesenice. Gornji, čeprav k ra tek pregled letošnjih zimskih ŠIG dokazuje, da se jih gradbeni delavci, tehniki in inžen irji v vedno večjem številu aktivno udeležujejo in s tem prispevajo k širjen ju te r uveljav ljan ju te lepe športne panoge tu d i v gradbeništvu. Nagel porast štev ila tekm ovalcev je nedvom no tudi posledica uspeš­ nejšega u re ja n ja razn ih o dp rtih vprašan j, zlasti pa po rasta standarda zaposlenih v gradbeništvu. Okrog 1,68 milijona N din bodo letos predvidom a porabili v GIP »Gradis« za šolanje strokovnjakov. S troški za vajence p ri tem niso všteti, tem več soi upoštevani le stroški za štipen­ dije, številne tečaje te r za sem inarje, dopolnilno iz­ popolnjevanje in druge oblike strokovnega izobraže­ vanja. Ob p rilik i obravnave v letošnjem proračunu n ji­ hovega cen tra za izobraževanje p a je b ilo ponovno po­ stav ljeno vprašanje, kako preprečiti nevzdržno dejstvo, da nekateri kolektiv i v lagajo ogrom ne napore in isred- stva za izobraževanje te r strokovno vzgojo kadrov, m edtem ko se m arsik a te ra pod je tja tem u izognejo in z nekaj d inarji več za osebne dohodke »speljejo in kupijo« že osposobljene kadre, kot v posm eh tistim , ki so jih v rsto le t šolali in usposabljali. Bo pa to spričo naše zelo širokogrudne zakonodaje — dokaj trd oreh. Koliko strokovnjakov je zaposlenih v projektivi Po podatk ih 23 sam ostojnih pro jek tivn ih organi­ zacij in 14 p ro jek tivn ih organizacij p ri g radbenih pod­ je tjih v SR Sloveniji, je bilo 31. XII. 1968 p ri n jih zaposlenih strokovnjakov: a r h i t e k t o v ........................................................ 149 gradbenih inžen irjev II. in I. stopnje . . 138 gradbenih te h n ik o v ............................................... 243 drugih z visoko š o l o .................................... 93 drug ih z višjo š o lo ......................................... 9 drugih s srednjo š o lo .......................................... 165 Skupaj s tro k o v n ja k o v .................................... 797 D rugih u s lu ž b e n c e v .................................... 298 Vseh zaposlenih s k u p a j ................................... 1095 V rednost tehn ične dokum entacije in drugih sto ri­ tev, ki so jih opravile p re j navedene pro jek tivne orga­ nizacije (sam ostojne in p ri gradbenih podjetjih), je v le tu 1968 dosegla 7,96 m ilija rde S din. Stroj za ometavanje Na lanskem m ednarodnem sejm u gradbeništva v Zagrebu je bil razstav ljen stroj za om etavanje, izde­ lek firm e PUTZM EISTER-W ERK iz ZR Nemčije. Dne 6. feb ru arja 1969 p a smo si s posredovanjem SOP »Obnova« Celje lahko ogledali delovanje tega stroja. Č eprav je b ilo to k ra t zaradi visokega, n a novo zapad­ lega snega vrem e izredno neugodno, se je zbralo iz vse S lovenije na gradbišču p rek 80 gradbenih stro­ kovnjakov, predstavnikov operative. Udeleženci so se seznanili neposredno z delovnim učinkom te r s teh ­ ničnim i in kom ercialnim i podatki stroja. Bogdan M elihar INFORMACIJE *» Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I Leto X 3 Serija: PREISKAVE MAREC 1969 Toplotna zaščita in klima v bivalnih prostorih UVOD V strokovni gradbeni lite ra tu ri zadnja leta vedno več pišejo o gradbeno fizikalnih problem ih, zlasti o praviln i in zadostni toplotni zaščiti. Temu ni vzrok, da so ljud je glede pogojev b ivan ja zahtevnejši, am pak je bistveno dejstvo, da so konstrukcijske napake in poškodbe vedno pogostejše, da je potrebno varčevati z ogrevno energijo in končno, da je k lim a v bivalnih prostorih novih zgradb večkrat pod m inim alnim i za­ htevam i higienikov za ugodno in zdravo bivanje. P ojav teh pom anjkljivosti si razlagam o s tem, da se je vzporedno s h itrim naraščanjem gradnje, uva ja­ njem novih konstrukcijsk ih rešitev in uporabo novih m aterialov vse prem alo delalo n a raziskovanju fizi­ kaln ih pojavov, ki sprem ljajo takšno gradnjo. Danes ni več mogoče od arh itek ta ali gradbenika zahtevati, da sledi celotnemu razvoju problem atike gradbene fizike. Le m alo teh strokovnjakov ima čas in možnost za to. N ujnost p rav ilne rešitve toplotne zaščite nareku­ jejo tr i osnovne zahteve: — zaščita stavb pred poškodbami; — vzdrževanje ugodne bivalne klim e v prosto­ rih, in — pravilno razm erje m ed gospodarno investicijo g radnje in poznejšimi, stroški ogrevanja oz. eksploata­ cije objekta nasploh. V nadaljn jem bi želeli na kratko nakazati, kateri fak to rji in n jih m edsebojne odvisnosti vplivajo na ugodno bivalno klim o v prostorih, ki je tem eljni po­ goj za uspešno delo, počitek in zdravje. Ze vnaprej naj omenimo, da ni mogoče podati točne številčne vrednosti in postaviti stroge m eje za območje k lim at­ skega stanja, v katerem se počutim o najugodneje. To­ da na podlagi dosedanjih izkušenj in velikega števila opravljenih m eritev si je mogoče u stvariti približno sliko po trebnih pogojev, ki bi v poprečju zagotovili prije tno in zdravo bivanje. ČLOVEK IN KLIMA V PROSTORU Z unanjim klim atskim vplivam, katere najbolj ka­ rakteriziraj© velike tem peratu rne spremembe, je izpo­ stavljen človek, čigar no tran ja telesna tem peratura se pod vsakim pogojem m ora ohraniti. Vsakemu zni­ žanju a li zvišanju te tem peratu re sledijo m otnje v življenjskih funkcijah. Tem peraturne m otnje v telesu lahko nastopijo na dva načina in sicer s porastom proizvedene količine toplote ali pa zaradi spremembe klime v okolici. Re­ gulacija telesne tem perature, da se telo prilagodi spre­ membam, je zvezana z zamotanimi fiziološkimi procesi in je veliko bolj popolna proti vročini kot proti mrazu. Telo oddaja toploto okolici na več načinov. N aj­ važnejši so trije : — s prevajan jem in konvekcijo; — s sevanjem, in — z izhlapevanjem potu na površini kože. Toplotne izgube človeka pri srednjeevropski klimi v zaprtem prostoru so v naslednjem razm erju : izgube s sevanjem 42—50 °/o, izgube s p revajanjem in konvek­ cijo in izgube s potenjem 18—20 %>. Poudariti je treba, da za ugodno počutje ni toliko važna celotna vsota oddane toplote, kakor pa, da so omenjeni načini odda­ jan ja v pravilnem medsebojnem razm erju. Iz podatkov je razvidno, da največji del za uspeš­ no tem peraturno' regulacijo telesa odpade na sevanje. V tem je tu d i velik fiziološki pomen za čim ugodnejšo površinsko tem peraturo obodnih elementov v prostoru in s tem toplotne zaščite. Omenimo naj še, da norm alno oblečen človek, ki sedi v mirujočem zraku, oddaja pri tem peraturi z ra­ ka 18—30° C okoli 100 kcal/h. S telesnim naporom iz­ gube rastejo. Tako npr. p ri srednjem telesnem naporu znašajo izgube 200—300 kcal/h, p ri težavnem delu pa celo 500 kcal/h, Navedenih številk ne morem o vzeti kot absolutno vrednost, ker so odvisne še od m nogih d ru ­ gih faktorjev kot npr.: od velikosti, obleke, spola itd. Navedimo še komponente, ki so odločilne za ugod­ no klim o v prostoru, to se pravi, da so celotne toplotne izgube telesa v prav iln ih m ejah in da je zadoščeno njihovi p raviln i razporeditvi po načinu oddajanja. Med temi komponentam i so najvažnejše: — tem peratura zraka v prostoru; — tem perature površine sten oz. obodnih ele­ mentov; — vlažnost zraka, in — gibanje zraka. Ni točne vrednosti tem perature zraka, ki bi jo la h ­ ko sm atrali za najbolj ugodno. Lahko pa govorimo o takšnih vrednostih tem perature, ki so v določenih pro­ storih in p ri določenem telesnem naporu ugodne. H i­ gieniki menijo, da je za norm alno oblečenega človeka, ki m iru je , p ri naši t. i. srednjeevropsk i klim i n a j ­ ugodnejša te m p era tu ra zraka v p rosto ru pozimi 19° C (ob zadosti visokih površinsk ih tem peraturah), za po­ le tne dni p a 21" C. P o u d ariti je treba, da je v vročih po le tn ih dneh, ko se zunanje tem p era tu re g ib ljejo okoli 30° C in je človek tu d i prim erno lahko oblečen, tem p era tu ra pro­ sto ra 21° C prenizka. V tem p rim eru se priporoča, naj bo tem p era tu ra z raka v p rosto ru enaka srednji v red ­ nosti m ed 21" C in zunanjo tem peratu ro . Rečeno je že, da zavzem ajo toplotne izgube člove­ k a zarad i sevan ja skoraj polovico celotnih izgub. B i­ stveni fak to r za velikost teh izgub je te m p era tu ra p o ­ v ršin obodnih elem entov in predm etov v prostoru. Poznan je občutek h ladnosti in neugodja v p ro s to ­ ru s h ladn im i stenam i, ali pa, k ad a r h itro segrejem o zrak v prostoru , k i dalj časa ni b(l ku rjen . K ljub to ­ plem u zraku, ki nas obdaja, nastane jo v teh prim erih velike toplotne izgube zaradi sevan ja in s tem v zvezi neugodno obču tje . Zelo je važna m edsebojna odvisnost tem peratu re z raka in tem p era tu re obodnih površin. Ta povezava je razv idna iz slike 1, k je r je tem p era tu ra zraka n an e­ sena n a ordinati, površinska tem p era tu ra p a n a abscisi. Z m anjšan je površinske tem p era tu re (slaba toplotna zaščita) zah teva povišano tem peratu ro zraka v pro­ storu. •C Sl. 3 V predlogu p redpisa za toplotno zaščito, ki ga je izdal ZRMK, je za m asivne zunan je zidove (nad 240 kp na m-) navedeno, da koeficient celotnega toplotnega prehoda ne sme b iti v išji od 1,1 kcal/mrh" C, k a r velja za pretežn i del Slovenije. T em peratu ra no tran je p o v r­ šine takšnega zidu pri zunanji tem p era tu ri —15" C zna­ ša f 15,5° C. Po diagram u naj bi bila v p rostoru s takšnim i obodnimi zidovi tem p era tu ra zraka 22“ C. P o jav neugodja zarad i p revelike re la tivne vlažno­ sti zraka nastane običajno p ri v išjih tem peratu rah . V lažnost zraka v p rostoru lahko leži v razponu m ed 35 in 70 %, ne da bi to vplivalo na ugodje človeka. Vzrok, da lju d je zlasti pozimi govorijo o »presuhem zraku«, n i vlažnost, am pak po jav lebdenja p rah u in p linov zaradi raz k ra jan ja p rah u na greln ih telesih, ki dražijo d ihalne organe. N a sliki 2 je p rikazana m ejna k riv u lja razm erja m ed tem peratu ro zraka in njegovo rela tivno v lažn o st­ jo. Področje pod k rivu ljo sm atram o za ugodno. Vpliv na ugodno počutje im a tud i h itrost g iban ja zraka v prostoru. P rak tično ni b ivalnega prostora, v katerem bi zrak popolnom a m iroval. To gibanje je po ­ sledica razlike tlakov in tem pera tu rn ih raz lik v p ro ­ storu (netesnost oken in v ra t, prezračevaln i kanali, peči, p ad an je h ladnega zraka ob oknu in h ladn ih po­ v ršinah sten itd,). V n arav i gibanje z raka človeka ne m oti preveč, toda v p rostoru večina ljud i čuti vsako zračno gibanje kot »prepih«. Tudi tu je težko podati, k je je m ejna vrednost h itro sti g iban ja zraka za še ugodno počutje. H igieniki so ugotovili, da so s porastom tem pe­ ra tu re dovoljene večje h itrosti g iban ja zraka. Na sliki 3 je podana k riv u lja še dopustne h itro sti zraka okoli 20 cm'®. Zadostiti vsem zgoraj navedenim pogojem in u stva­ r i t i v p rosto rih optim alno ugodno k lim o je iz ekonom ­ skih vzrokov prak tično neizvedljivo. N u jno p a je, da im ajo b iva ln i prostori toplotno zaščito izvedeno' v to­ likšn i m eri, da so pozimi in poleti u stv a rjen i pogoji, če že ne za popolnom a ugodno1, p a vsaj za zdravo bivanje. TOPLOTNA ZAŠČITA K ot osnova za p ro jek tiran je in d im enzioniranje toplotne zaščite služijo domači predlogi predpisov ali p a nem ške norm e DIN 4108. T i izračuni so izdelani na osnovi enačb stacionarnega s ta n ja in to za vsak konstrUikcij'ski elem ent posebej. Pogosto se dogaja, da z izračunom in tu d i n a zgradbi dosežemo zadostnesi. 2 izolacijske vrednosti te r zadovoljim o predpise o m ini­ m alni zaščiti, uporabna vrednost stanovanja oz. b iv a l­ n ih prostorov p a ne zadošča osnovnim higienskim za ­ htevam bivanja. Sistem atične preiskave v tu jin i in tud i p ri nas to v mnogočem potrjujejo. Analize teh preiskav so pokazale, da so zlasti ne­ ugodni rezu ltati p ri novih gradnjah, k a r še posebej velja za vroče poletne dni. Ta ugotovitev je dokaj razum ljiva, ker obstoječi predpisi vse prem alo obravnavajo problem toplotne akum ulacije in izolacije v nestacionarnem stanju. O m ejujem o se le n a to, da se z zm anjšano površinsko težo zahteva boljša toplotna izolacija. K je so vzroki, da so b ivaln i pogoji oz. no tran ja k lim a v prostorih sta re jših zgradb boljši kot v neka­ te rih novejših? Značilno za zgradbe, izdelane na klasičen način, so kvalite tn i gradbeni m ateria li (opeka, kam en in les), m asivni akum ulacijsk i zidovi, m anjše površine oken in strm e prezračevalne strehe. N ajbolj značilno' pa je to, da so bile obodne m ase teh zgradb razm erom a dobro porazdeljene, tako da je bilo p ri določeni notranji površini oz. p rostorn in i čim m anj obodnih sten in streh. M arsikateri sodobni objekti so z njim i v popol­ nem naspro tju : izdelani so iz najrazličnejših m ate­ rialov, zidovi so toplotno neakum ulacijsk i (lahki ali m asivni za n o tran jo izolacijo), okna zavzem ajo velik del fasade, strehe so ravne ali položne, zunanje povr­ šine sten ali s treh pa velike glede na uporabno tlo­ risno površino. V sekakor pa to ne pomeni, da novih m aterialov in konstrukcij ne m orem o uspešno vk ljučiti v sodob­ no gradbeništvo. Cilj p ro jek ta naj bo takšen, da bodo m ateria li in konstrukcijsk i elem enti razporejeni tako, da bo p ro jek tan t og revan ja zagotovil ugodno klimo v zim skem času, v poletnem in prehodnem obdobju pa bo zgradba sam a nudila zadostno zaščito za prije tno bivanje v prostorih. Omenili smo že, da je eden od bistvenih fak torjev ugodnega počutja n o tran ja površinska tem peratu ra obodnih elem entov v prostoru (velja za vse le tne čase). To dosežemo s p rav ilno pro jek tiran im i in dim enzio­ niran im i obodnim i elem enti, ne p retirano velikim i okni in pravilno tlorisno rešitvijo. Tloris naj bo po- možnosti tako1 rešen, da ob zunanjih stenah (zid, okno) niso postavljeni tak i pohištveni elementi, na katerih se lju d je dalj časa zadržujejo (ležišča, sedeži). Ce se Gsbay ; Donnerstag Thursday Freitag Friday So. ■ ... >»'«, A '-.Ss - . „ W * \ v» ' ' -f- 43 + 4ß + 40 q 0 0 - K -10 -IO n - Sl. 5 tem u ne moremo izogniti, je potrebno toplotno zaščito povečati. V poletnem času pa je neugodno, če so tem pera­ tu re n o tran jih prostorov obodnih površin previsoke (lahke zunanje stene, strop pod ravno streho), k e r s tem preveč zm anjšam o oddajanje telesne toplote s se­ vanjem , poleg tega pa se skupaj s sončnim sevanjem skozi okno dviguje tem peratu ra zraka v prostoru. V vročih, zlasti sončnih dneh, pride do velikega n ihan ja tem peratu r na zunanjih površinah zgradbe. P otek te tem peratu re je periodičen in se grobo vzeto ponavlja vsakih 24 ur. P rehod toplote n i stacionaren. Zunanje tem peratu rne sprem em be se odražajo tudi na n ihan ju tem peratu re no tran jih površin. K valiteta obodnega elem enta za vzdrževanje ugodne klim e v prostoru je podana s tem, v koliki m eri je elem ent (stena, strop) sposoben zadušiti sprem em be zunanje tem peratu re (koeficient dušenja) in koliko časa je po­ trebno, da se zunanje sprem em be zaznajo v prostoru (fazni zamik). Zaželeni so čim večje dušenje in čim daljši fazni zamiki. Da se to doseže, je potrebno, da im a obodni elem ent dobro toplotno izolacijo, zadostno maso' in pravilno zaporedje slojev (izolacija zunaj). V koliki m eri im ajo zgoraj navedeni fak to rji vpliv na tem peraturo zraka v prostoru je prikazano v d ia ­ gram ih sl. 4 in 5. Te tem peratu rne zapise je posnel zavod (ZRMK) v poletnem času na dveh stanovan j­ skih zgradbah. Oba m erjena prostora sta bila vogalna in glede na sm eri neba enako locirana (vzhod—jug). Zapis na sliki 4 je zabeležen v prostoru, katerega fasadna stena je bila lahka, streha ravna in z dokaj veliko okensko površino. Z računi dobljeni koeficienti dušenja obodnih elem entov so bili nizki. P rostor ni bil zaščiten pred pregrevanjem zaradi sevanja sonca skozi okno (notranja zavesa). T em peraturni zapis, prikazan na sliki 5, pa je posnet v p rostoru z enoslojnim i m asivnim i zidovi in ne preveliko okensko površino, zaščiteno p red sončnim sevanjem (lesene rolete). Koeficienti dušen ja obodnih elem entov so zadostni. Na obeh term ografskih zapisih je s tem no n ep re­ trgano črto označeno gibanje tem peratu re zunanjega 'zraka. K rivulji, označeni s pikčasto črto, pa prikazu­ je ta gibanje tem peratu re v prostoru. Tako je razvidno, da je tem pera tu ra v prostoru na sliki 4 visoko nad m ejo ugodnosti in močno odvis­ n a od dnevnega časa. O bratno pa je tem peratu ra p ro ­s i . 4 što ra n a sliki 5 za b ivan je zelo ugodina in je ves dan dokaj enakom erna. M eritve so pokazale, da je tu d i p ri d rug ih vp li­ v ih fak to rjev na n o tran jo klim o v p rosto ru prišloi do večjih ali m an jših raz lik m ed posam eznim i objekti. Z lasti so neugodni rezu lta ti m eritev h itro sti g iban ja zraka v p ro sto ru (prevelika zračna p ropustnost oken), k a r im a v h ladn ih dneh za posledico znižanje tem pe­ ra tu re zraka in neugodno njeno razpored itev po pro­ storu. SKLEP V tej k ra tk i inform aciji sm o želeli podati vpliv in potrebo p rav iln e toplotne zaščite za vzdrževanje ugod­ ne k lim e v b iva ln ih prostorih . Lahko ugotovim o, da je za ovrednoten je k v alite te stanovan ja ali drug ih b iva ln ih prostorov prem alo, da se z izračuni predvid i za posam ezne obodne elem ente m inim alno zah tevana top lo tna izolacija, tem več je po trebno raz iskati s tano­ v an je k o t končni p ro d u k t in oceniti v pogledu hig ien­ sk ih zah tev njegovo uporabno vrednost. Le s takšnim i raziskavam i in analizam i rezu lta tov m eritev lahko že p ri p ro jek tu oprav im o m nogokatere izboljšave in s tem dvignem o k v alite to bodočih stavb. ZRM K lahko izvede m eritve v širšem ali ožjem program u. N aštejm o nekaj za oceno b iva ln ih prostorov k ara k te ris tičn ih m eritev : ■—• ugo tav ljan je dosežene toplotne izolativnosti obodnih elem entov; — zapis tem p era tu re z raka ozirom a n jene poraz­ delitve v p rosto ru za zim ski in po le tn i čas; — m eritve n o tran jih površinsk ih tem p era tu r v zim skem in po le tnem času; s i. 6 — odvajan je toplote ta l ob do tiku s telesom; — zapis po teka re la tivne v lažnosti zraka v p ro ­ storu; — h itro sti g iban ja zraka v prostoru ; —■ zračna tesnost oken; — vpliv osončenja; — delovanje elem entov za p rezračevanje (prezra­ čevalne tuljave). M eritve se lahko oprav ijo v naseljen ih s tanova­ n jih ozirom a bivaln ih prostorih . M irko R am šak Granitne plošče vedno bolj iskan gradbeni material N ekaj le t nazaj so naši investito rji in gradbena p o d je tja zelo opuščala uporabo g ran itn ih izdelkov v g rad n ji cest, kakor tud i p ri d rug ih g radben ih delih. To s tan je je p rip isa ti delom a konkurenci drugih m a­ terialov, delom a p a nezadostnem u poznavan ju p red ­ nosti, ki jih im ajo g ran itn i izdelki v p rim erjav i z nadom estili. V zadn jh le tih p a je pod je tje »INGMAG POHORJE« v Josipdolu zopet močno dvignilo ugled g ran itn im izdelkom in tu d i povečalo proizvodnjo te r uporabo tega m ateria la . Poleg s tandardn ih izdelkov — kock in robnikov — pro izva ja to pod je tje vsako le to več g ran itn ih plošč v razn ih dim enzijah, k i jih inve­ s tito rji in g radbena po d je tja naročajo za zunanje fasa- sade in tlake. G ran itne plošče so zelo cenjen gradbeni m ateria l, k e r so povsem obstojne in odporne nasproti m razu, atm osferilijam in razn im oksidacijsk im proce­ som, a po naravn i lepoti spadajo m ed žlah tne m ate­ riale. Veliko zanim anje za g ran itne plošče m ed in v e s ti­ to rji je razvidno' iz m nogih dobav za reprezentančne objekte, m ed ka terim i so' glavni: P alača pravde, »Na­ ma« in »Pantoščak« v Zagrebu, nova pošta, »Metalka«, »Na-Ma«, podhod n a Trgu revolucije, »Astra« te r zgradba »Agrotehnike« v L jubljan i, spom enik v G rad­ cu, spom enik B orisa K idriča v M ariboru, spom enik v Žužem berku, hotel »Sion«, zgradba SDK, hotel »Uni­ on«, stolpnici na Trgu revolucije, »Dom tiska«, n a p r i­ zidku v Šubičevi ulici, u red itev ploščadi pred N arod­ nim m uzejem v L jubljani, v M ariboru p a na zgradbi »Vele tkanine«. V le tu 1969 bo podjetje dobavilo še večje količine g ran itn ih plošč, za ka te re im a že Sklenjene pogodbe. Zato n am erava to dejavnost razširiti in bo v ta nam en kupilo nov stro j za rezan je granita. P od jetje okrog 40 ®/o svojih izdelkov izvaža na inozem ska tržišča s konvertib iln im i valu tam i in se trud i, da bi doseglo še večje uspehe. NACE PERKO DIPL. GR. ING. PRAZNUJE SO-LETNICO Rodil se je v Tolčanah pri Zagradcu 5. aprila 1889. Po končani osnovni šoli v Zagradcu in Žužem berku je le ta 1910 m a tu rira l na gim naziji v Novem mestu. Po odsluženju kadrovskega roka je štud ira l na univerzi v P rag i vse do prve svetovne vojne, ko je m oral zopet obleči vojaško suknjo. T ri dolga le ta je bil oficir z Bosanci in Ličani v Tirolah, ob Soči, na K rasu in na Piavi. Kot ita lijansk i u je tn ik se je takoj p rijav il med jugoslovanske dobrovoljce te r sodeloval na solunski fronti. D iplom iral je le ta 1920 v Pragi. K ot m lad inženir je m ed prvim i v S loveniji zaoral ledino p ri g radn ji žičnic za gospodarnejše izkoriščanje gorenjskih gozdov. Že le ta 1921 ga srečam o pri G rad­ beni d irekciji za Slovenijo ko t p ro jek tan ta in nadzor­ nika, od le ta 1927 do 1943 p a p ri M estnem gradbenem u rad u v L jub ljan i kot inšpektorja za inženirske kon­ strukcije te r vodjo odseka za obnovo in tlakovanje m estne cestne mreže. O kupator ga je odpeljal kot vidnega pripadnika Osvobodilne fron te v D achau in Hallein. Po vrn itv i se je zopet takoj vključil v službo za obnovo L jubljane. L eta 1953 je bil upokojen kot vodilni inženir p ri Sploš­ nem projektivnem b iro ju v L jubljani, k je r p a še vedno sodeluje s strokovnim i nasveti. K ot strokovnjaka ga je vodila pot od žičnic na G orenjskem , pa do državnih zgradb v Brežicah, šol v Prekopi, Vinici, Papežih, Golem, Gozdu, Selo p ri Ska- wBs11 iz ZEIT ZVEZA GIT SE POMLAJUJE Starostno poprečje članov zveze se v zadnjem času vedno bolj nag iba v korist m lajših. V nekaj m e­ secih je k zvezi pristopilo nenavadno veliko število novih članov, tako da bo število vseh članov že v prihodnjem le tu preseglo 2.500. Večje število včlanje­ nih postav lja p red zvezo nove zahteve. Te so posebno v iskan ju k a r najbolj neposrednih stikov z vsakim članom. Zveza izdaja strokovno glasilo G radbeni vest­ nik, za katerega člani prispevajo približno 35°/o s re d ­ stev (ob popolnom a pobrani članarini), d ruga sredstva, pretek lo leto blizu 110.000 dinarjev, p a je zvezi uspelo zbrati iz deleža kolektivnih naročnin, reklam nih ogla­ sov, p rodaje lite ra tu re itd. Ob dejstvu, da je interes po dobrem strokovnem glasilu v večini podjetij g rad ­ bene dejavnosti vse močnejši, zveza upa, da ob ena­ kem razum evanju vseh ne bo potrebno le tne članarine, ki znaša 36,00 dinarjev, povečati. ručni, Sele v T uhinjski dolini, Spodnji Slivnici, Gro­ supljem itd. Delal je n a cesti v Šentilju, na gradbeni faku lteti te r v M estni e lek trarn i v L jubljani. Kot vodja je sodeloval pri obnovi in rekonstrukciji m estne cestne mreže. Vsi življenje, že od leta 1908, ko je telovadil pri »Sokolu« v Novem mestu, pa do danes, ko je še vedno redni član »Partizana« N arodni dom, je z lastnim zgledom kot dober telovadec, vaditelj, načeln ik in od­ bornik nenehno vzgajal in usm erjal m ladino v telo­ vadnice, na igrišča, predvsem pa v naravo, na planine, na morje, na smučanje, na izlete itd., itd. Po osvobo­ ditvi je sodeloval z ing. S tankom Bloudkom v kom isiji za obnovo in gradnjo telesno-vzgojnih objektov po Sloveniji in še vedno ga srečam o na telovadišču v Tivoliju, k je r obnavlja in gradi za mladino. P retežni del svojega nesebičnega živ ljen ja pa je ing. Nace Perko posvetil z dušo in telesom našim p la ­ ninam , našim planinskim postojankam tako pred voj­ no, posebno pa še po vojni, ko je bilo treba obnoviti vse požgane planinske domove. Že od le ta 1931 dalje je b il načelnik gradbenega odseka osrednjega Slovenskega p laninskega društva, po osvoboditvi pa tra jn o sodeluje tako p ri P laninski zvezi kot p ri planinskem društvu L juljana-m atica. Pod njegovim vodstvom in strokovnim sodelova­ njem so gradili in obnavljali p laninske postojanke: Erjavčevo, Orožnovo, M alnarjevo te r K rekovo kočo, Dom n a Komni, Kočo p ri T riglavskih jezerih, hotel »Zlatorog«, dom na Veliki planini, na Ratitovcu, Črr.i prsti, p lanini Razor, M irni gori, Bohorju, Peci, K am ­ niški Bistrici, Savici, K redarici, Bogatinskem sedlu in drugod po vrhovih Slovenije. K ot vojni tovariš je ing. Nace Perko sodeloval v D ruštvu rezervnih oficirjev in v D ruštvu jugoslovan­ skih dobrovoljcev. Vse od le ta 1923 pa do druge sve­ tovne vojne pa je b il 18 le t ta jn ik D ruštva gradbenih inženirjev in arhitektov Slovenije in je še vedno n je ­ gov član. U prava Zveze, vsi njegovi znanci in tovariši česti­ ta jo jub ilan tu ob 80-letnici z željo, da bi še vrsto let delal v naših strokovnih v rstah in družbenih organi­ zacijah. C. Stanič Posebno skrb je zveza vedno posvečala m ladim ljudem, gradbenikom — študentom srednjih , višjih in visokih šol. L e-ti lahko kot člani zveze prejem ajo gla­ silo G radbeni vestn ik za 12,00 d inarjev letno. Iz zveze je ob iz terja tv i članarine izstopilo 5 čla­ nov, k a r spričo dejstva, da so vsa le ta G radbeni vest­ nik prejem ali, ne da bi odšteli en sam dinar, ni p re­ senetilo. S sprejem anjem novih članov, m ed katerim i je 3 4 tehnikov, se tud i ugodno popravlja gfcruktura včlanje­ nih. Doslej so prevladovali člani s strokovnim naslo­ vom inženirja, m edtem ko je v praksi znano, da znaša razm erje 1: 3 V korist tehnikov. Razum ljivo je, da bo potrebno tudi vnaprej sk lad­ no s strokovno s truk tu ro včlanjenih p rilagaja ti vseb i­ no G radbenega vestn ika in tako uresničevati njihova upravičena pričakovanja. POMOČ KANDIDATOM STROKOVNIH IZPITOV Zveza je v dogovoru z g radbenim i pod je tji G IP Gradis, G P Tehnika in S lovenija ceste o rgan iz irala skupinski ogled ob rata g radbenih polizdelkov, beto­ n arn e in železokrivnice, težkih stro jev in stro jev za g radn jo cest. O g leda .se je udeležilo okoli 50 kandidatov, k i so v p rek ra tk em dopoldnevu pridobili novo zinanje in se spoznali z organizacijo obratov in z elem enti sodobne g radbene tehnike. Ob te j p riložnosti smo dolžni izreči zahvalo vsem podjetjem , ki so kand idate lepo sp reje la in jim po­ sredovala vsa po trebna strokovna pojasnila . Specializiran strokovni ogled, nam enjen kand ida­ tom strokovnih izpitov, p a bo v bodoče p rogram iran v sam sem inar. Tako bo omogočen ogled večji skupini kandidatov , ki se ga zarad i oddaljenosti ne m orejo udeležiti. N aslednji ta k in fo rm ativno -p rip rav lja ln i sem inar bo v začetku novem bra 1968. P o d je tja in kan d id a ti - lahko udeležbo p rijav ijo tud i že p red razpisom. OGLED OBJEKTOV V GRADNJI P isali smo že, da je zveza sp reje la željo članov in se odločila, da p rire ja pogosteje oglede pom em bnejših ob jek tov v g radn ji v obm očju L jubljane. Iz serije ogledov, ki naj bi si sledili vsak č e t r ­ t e k ob 16. u ri, smo doslej imeli ogled kom pleksa ob jek tov na Trgu revolucije , ki jih izvaja gradbeno pod je tje Tehnika. Za ob jek te velike vrednosti, obsež­ n ih dim enzij in tehn ično zah tevne g radn je bi bilo lahko nekaj več zan im anja . V dveh u rah , ko likor je tra ja l ogled, so nam p redstavn ik i Tehnike, posebno še ing. Rus, po jasn ili tehn ične zm ogljivosti in zahteve gradnje. Ogled obširnega gradbišča je o sta l tud i ob tej priložnosti neizpolnjena želja tistih , k i zanj niso zvedeli. N eka tera p o d je tja so m alo, d ru g a p a niso nič storila , d a bi se n jihovi strokovn jak i in p rak tik an ti seznanili z g radn jo največjega ob jek ta v L jubljan i. Zato se bomo ob priložnosti s Tehniko znova dogovo­ rili za ta k ogled. Zveza bo še nad a ljev a la z organizacijo strokovnih ogledov. Od gradbenikov sam ih, od n jihovega zan im a­ n ja p a bo odvisno, če bodo p ri tem sodelovali in iz ra ­ bili nudene priložnosti, da obogatijo svoje strokovno znanje. Vsem članom, k i se zanim ajo za oglede, dajem o inform acije vsak dan n a telefon 23 158. NOVE PRIJAVE ZA DJERDAP Člani naše zveze se še vedno zanim ajo za strokovni ogled HC D jerdap. Zato bomo z organizacijo ekskur­ zij nadaljevali. Obe ekskurziji m arca in ap rila smo izvedli v popolni zasedbi vseh 60 sedežev posebej n a ­ je tega hidrogliserja. Program , ki smo ga izvajali doslej, smo zaradi t e ­ žav prenočevan ja v K ladovu nekoliko' izprem enili. P renočevan je smo zagotovili n a rom unski s tran i v m estu H erku lana v bližini T urn Severina. P rogram , ki smo ga in ga bom o izvajali tud i vnaprej, je n a ­ slednji: V če trtek zvečer z brzovlakom iz L ju b ljan e ob 21.50 (z rezervacijo ležalnika), v Beograd prihod pred 7. uro, prevoz do pristanišča, za jtrk , p rihod v Kladovo ob 11.15, kosilo1, prevoz na gradbišče velike h idrocen­ tra le D jerdap in strokovni ogled, ob 17.15 prevoz v T urn Severin, dalje z avtobusom v 60 km oddaljeno H erkulano, večerja in prenočitev. N aslednji dan po za jtrk u odhod iz H erkulane ob 8. uri, prevoz na rom unsko gradbišče, ogled gradbišča h idrocentrale , prevoz nazaj v T u rn Severin. Odhod s hidrogliserjem , k je r bo kosilo ob 13.00, odhod v Beo­ grad s prihodom ob 17.30. Z nočnim vlakom v L ju b ­ ljano (rezervacija ležalnikov) predvidevam o1 prihod v L jub ljano v nedeljo ob 9.45. Cena, upoštevajoč podražitev prevozne ta rife , osta­ ne 447 d inarjev . Zveza bo p rired ila več ekskurzij jeseni, ko bo predvidom a dovršena zajezitev pregrade. Ne glede na razpise pa je zvezi zelo dobrodošlo, če sporočite o rien ­ tacijsko število udeležencev, da bi lahko izvedli rez e r­ vac ije in organizacijo po sprejetem program u. TRI SKUPŠČINE NAŠIH ZVEZ D ruštvo g radbenih in a rh itek tonsk ih inženirjev in tehn ikov Zenica je bil o rganizator 25-letnice g rad ­ ben ištva BiH in jub ile jne skupščine SGIT BiH. Našo zvezo je zastopal ing. S. Cerar, ki je udeležence dobro p rip rav ljene skupščine tudi pozdravil. N a skupščini je bila razp rav a vsebinsko precej podobna naši p rob le­ m atiki, zelo živa in konstruk tivna. Skupščina je sp re­ je la vrsto koristn ih zaključkov, k i bodo poživili on- dotno delovanje DGIT. Opozoriti kaže, da je d ruštvo ob te j priložnosti izdalo zelo zajeten in ilu strirano bogat prikaz- naporov in uspehov g radbeništva v BiH. P riču joče delo je vsebinsko zelo zanim ivo, saj tako obsežnih prikazov o delu gradben ištva skorajda nimamo. * * * Sredi m eseca ap rila pa sk licu je n a Reki svojo XI. skupščino Zveza GIT H rvatske. Poleg obravnave standardnega dnevnega reda, bodo imeli 4 refera te : prof. ing. Tonkovič: P roblem cestnega prom eta reške regije, ing. S. Reks: Uspeh g radbeništva reške regije, ing. L. Babič in ing. M uževič: Vpliv razvo ja ladij na p ro jek tiran je in izgradnjo m orskih luk (film o izg rad ­ n ji luke Bakar), ing. L. Rac: O skrba z vodo reškega območja. S ledili bodo še strokovni ogledi: luka B akar, hotel U vala Skot v K raljev ici in aerodrom na otoku K rku. Izvršn i odbor naše zveze je sklenil, da se te sk u p ­ ščine udeleži tud i nekaj naših delegatov. * * * P ra v k a r so se tu d i pričele p rip rav e za IV. skupščino Saveza grad jev insk ih inžen jera i tehn iča ra Jugoslavije, ki bo v Beogradu 16. in 17. m a ja 1969. Na to skupščino so vab ljen i tudi naši delegati. K ljub temu, da ne bo mogoče zagotoviti vabljenega števila delegatov po k ljuču delegat n a 50 članov, pa se zveza zavzema, da bi se je poleg delegatov, ki jih bo zveza predlagala, udeležilo čimveč ak tivn ih članov naših te rensk ih društev. Zelja zveze je, da bi n a skup­ ščini k a r najbolj aktivno sodelovali te r tako prispe­ vali k ustrezn im rešitvam problem atike, k i jo bo skupščina obravnavala . P rogram skupščine p rip ra v lja ­ jo. Našim članom zveze ga bomo posredovali ob prvi priložnosti, z objavo v G radbenem vestniku. V. M arinko Splošno gradbeno podjetje d i r e k c i j a : LJUBLJANA, TITOVA C. 38 P r o g r a m d e j a v n o s t i p o d j e t j a : -i Podjetje gradi vse vrste objektov s področja niz­ kih in visokih gradenj v tuzemstvu in inozemstvu - Specializacija podjetja je v gradnji in moderniza­ ciji cest s težkim asfaltnim ali betonskim voziščem - Podjetje gradi mostove, predore in letališča - Opravlja gradbena dela za industrijo in družbeni standard - Izvaja vsa v asfaltno stroko spadajoča dela, kot so ureditve parkirnih površin in komunikacij v na­ seljih, liti asfalt za tlake in kritine v industriji itd. - Posebne ekipe izvajajo izolacije in tlake, ki so visoko kemično in mehansko odporni za objekte v industriji in arhitekturi v vseh niansah — po po­ stopku »ARALDIT«-CIBA - V mehaničnih obratih opravlja remont gradbenih strojev. Izdeluje opremo za separacije kamnolo­ mov in gradbeništvo - Iz obratov gradbenega materiala dobavlja opečne izdelke in apnenčeve agregate - Projektivni biro podjetja izdeluje po naročilu pro­ jekte za objekte nizkih in visokih gradenj ■ Asfaltni finišer ABG, kapaciteta vgrajevanja 300 ton mase na uro. ■ Hitra cesta na Gorenjskem, odsek pri Ljubnem. ■ Javna skladišča v Ljubljani. Hala »A« v gradnji, objekt 300 X 60 m. P I O N I R N O V O M E S T O Gradi vse vrste visokih in nizkih gradenj kvalitetno in v postavljenih rokih. Velika proizvodnja stanovanj za tržišče