238. številka. Ljubljana, nedeljo 18. oktobra VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, za avstro-ogprske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. ta četrt leta 4 gold. — Za LJubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za i. • .•«•■•, 30 kr. za četrt luta. — Za tuje dežele za celo loto 20 gold., za pol lota 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah In za dijake velja znižana cona in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman M četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri* atopnn petit-vrste 6 kr., če ee oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če se dvakrat in 4 kr. čo se tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „Flote! Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši. V jim i 17. oktobra. V sinočni zadnji seji kranjskega deželnega zbora je vladni zastopuik deželni načelnik g. vVidman odgovoril na interpelacijo dr. Zamika in tovarišev zarad geimanizacije. Odsek za poročilo o delovanji deželnega zbora je nanureč nasvttoval resolucijo v kateri deželni zbor odločao protestuje proti temu, da je vlada gerinanizirala ljubljansko učiteljsko pripravnico, gimnazijo v Kranji in Novomestu. Ta resolucija je bila sprejeta. Pri tej priliki je vstal vladni načelnik in rekel, da vlada ne misli germanizirati, da ako so nemški poduk, pospešuje, godi se na korist slovenskega prebivalstva, ker more potem iz dežele ven s pomočjo nemščine; da bi pa vlada imela germanizacijske namere (tendence) to sumničeuje vlada odločno odbija. To je ves odgovor. To je bil in nij bil odgovor na interpelacijo. Vladni zastopnik je tako formo izbral, da 8C po deželnem poslovniku nij mogla začeti o njegovem odgovoru debata, kakor je bila nameravana. On je namreč vstal pri točki, ki je tudi o germanizaciji govorila, onieuil je stvar , indirektno tudi interpelacijo Zaruikovo, vendar imenoval je nij. Ker je tako samo še poročevalec dr. Poklukar govoriti smel, odgovarjal je na vladni odgovor in rekel, da vlada sicer tendenco germanizacije taji, ali fakt, katere ge rmaniz ae ijo ni e j slovenskim narodom delajo, vlada ne more tajiti. Ako so fakta istinita, potem je tudi germanizacija istinita. To je sicer dober odgovor, ali glede važnosti stvari je bil prekratek in presnh. Obžalovali so celo klerikalni poslanci,kakor smo čuli, da nij bil poročevalec dr. Zarnik, ki bi bil zgovorno in odločno z novimi fakti osvetil otlost Strenravrjevih fraz, da nij „uamere" germanizirati. Mi ne moremo vladnemu zastopniku odgovarjati kakor bi radi, ker je znano, dn imamo „tiskovno svobodo". Le dve kratki. Vlada nema „te n d en ce;i germanizirati naš uarod, pravi ona. A vlada nas faktično germanizira, tako mi dokazujemo. Nu, dajmo menjati. Mi radi prepustimo vladi in Stremavrju naj ima misel, ali „tendenco" kolikor mu drago; saiiiO faktično naj slovenskih uradnikov izven dežele ne tira ni z nemškimi nadomešča temač nam domačine, ki se z ljudstvom razumeti mogo, mej domačini pusti in v šoli slovenščini k vsemu razvoju pomaga s tem, da jej pot odpre, kot učni jezik v vsem. S tendenco ali namero samo nas vlada ne bode geimanizirala, pač pa omenjene nartdbc nali narodnosti Iko dujejo. ►Se zopernije je «iljeuo nemško jeivb-stvo, katero pravi, da morajo naše srednje lole za to neške biti, da moremo črez slovensko mejo ven na Nemško. Kakor, da bi nas nameravali vse dresiruti in poslati za nemške koloniste kam gori v rajli „pobožnih šeg" iu liisinarkovih zaporov. Ali naš slovenski narod misli ostati v svojih mejah kjer nad 1O0O let uže prebiva; in kateri iz njega srede hočejo iz teh mej, bodo se uže naučili kar jim treba, talenta imamo za tuje jezike vsaj toliko kot Svabi, če več ne. A nehvaležno delo je navidezne razloge pobijati. Za to rečemo, da, ko bi tudi kaj resnice bilo na tej „dolžnosti" vlade, jezik Tusneldin v naše slovanske glave vlijati iz „kulturnih" uzrokov, — mi so za to lepo zahvaljujemo! Kot Slovani (kajti, ko bi Slovenci, kakor nas je samo milijon malo, sami bili brez slovanskih bratov na jugu in severu, ki so naša moralna zaslomba in naš up za bodočnost, ne bi se germanizaciji tako vstavljali, ker bi morali obupati), kot Slovani se moramo in hočemo odločno braniti vsemu kar neraštvo v naš narod cepi in mu spoštovanje do svojega jezika jemlje. Za to bodemo stali vedno na straži, in če nas vlada ne bode poslušala, poslušal bode nas slovenski narod, in bode nam kasnejši čas hvaležen za brtniho njegove narodne svetinje, kakor bode obsodil one izrodce, ki so iz njegove krvi vzrasli, a delali s tujcem pod eno odejo proti svojemu r< da, iz tnomentoih osobnih korintij, iz sa-m< pašuosti, gole materijalne boljšeživosti ali celo iz lakomosti po pcuah dvomus „časti". Deželni zbori. Deželni zbor kranjski. (XI. seja 15. oktobra.) Poslanec Robi č kot novo volj eneo stori obljubo. Poslanec Murnik poroča v imenu ti nanČncga odseka v proračunu kranjskega deželnega zaklada in stavi sledeče nasvete : 1. Proračun Kranjskega deželnega zaklada in njegovih podzakladov za leto 1875 se s skupno potrebščino 411.2715 gld. 95 kr. in skupno zaklado 72.2G9 gld. 20 kr. potrdi. lds tek, Kanto rči ca. Roman s pogonskega zakotja. (Češko spisala Kari ina Svetla; poslovenil Franjo T oiu aič.) CDaJje.) Mraku tova je zbirala v čumnati sme tano ; za njo so je prikradel pri odprtih vratih žarek jutrajnega solnca, v katerem si je veselo igralo nekolik mušic. Gospodarica je nejevoljno opazovala te m tišje plese a roka se žlico jej je počasi opala. Vzdihnila je, da je mušicam na svetu tako veselo in da se mora človek tu tako mučiti, in truditi, in če se mu tudi najboljše godi. Vsega je imela dosta pa koliko se je uže najokala ! Poprej zavoljo moža, zdaj zavoljo sina. Več kakor leto mu nij pisala; nij mogla zavoljo razkačeuosti nad tem, kar je počel, niti vedela nij kaj dela, kako se ima in je-li . . . Tu jo je nekdo od zadoj objel in poljubil njeno skrbno lice sto in stokrat. To je bil tisti, na katerega je baš tuko tužno mislila. Izgubljeni sin se je vrnil pod očetovsko streho k materinemu srcu, da bi nikoli, nikoli več ne odšel! vskliknil je Otik omamljeno mater k sebi stiskaje. Ona se je prijela za glavo, kakor bi se botela prepričati, ali bedi ali sanja; nij vedela, kaj se z njo godi. „Vi sto vendar iz mej vseh ljudi j najboljše z 'menoj niisMi", nadaljeval je sin poljubovaje njene roke. „Ko bi bil pri vas ostal — ne bilo bi se mi zdaj treba rediti zavoljo tega, kar imam za soboj. Ali popravim to; bosto videli, da popravim! Vendar le nijsem bil zastonj v Pragi; tam sem se pudučil in zdaj vem na tanko, kaj je v meni. Tacega občana, kakoršen bode iz meno po tucib izkušujah, nij tu daleč in na Široko." Zdaj je pala zopet mati sinu okolo vratu; jokala je da se jej je hotelo srce ustaviti, a zdaj le od neizrekljivega veselja in sin se je zjokal z njo. „Hvala bogu"! dejala je; nkon6n0 te je vendar prava modrost obšla. Saj sem /. mi r< 'in pravila, da nijsi noben zel Človek. Vsemu, kar uganjaš, je edini uzrok to, da te nij mati vzredila in ti si prišel mej sebične ljudi, katerim je več bilo na svojem lastnem dobičku nego na tvojem. A kaj se je - tako na enkrat s toboj zgodilo, da si prišel k spoznanji? No, zdaj mi nikar ne pravi; lačen in truden si. Anka, Anka, glej no, kdo je prišel V Hitro kakšno kavo, pa da bode za kaj !" A sin nij imel miru ; sedel se je zraven matere na klop mej prazne in polne latvice ter se zagledal kakor p'prej ona v raje plešočih mušic, ter pripovedoval od začetka do konca, kako je bilo in kaj se je z njim godilo. Niti enega gibljaja svoje duše nij zamolčal, nij tajil svoje nade, da se mu posreči, Euefo končna vendar le pomiriti. „0 tem sem prepričan, da si nij druzega priljubila in si ga priljubila ne bode'*, dokončal je svojo izpoved. Gospodarica je sumljivo majala z glavo. 2. Za potrebno zalogo primanjkave v zneska 339.007 gl. 75 kr. se imajo sa leto 1875: a) 20°/o prlklada na vse direktne davke, izvzemši doklado za vojaščino, in b) 10°/0 priklada na davek vžitnine od ▼ina, vinskega in sadnega mošta in od mesa pobirati. 3. Konečni znesek primanjkave, katera nima popolne zaloge v dohodkih teh priklad in v prisežkih dohodkov prejšnjih let ali v blagajnični gotovini, se ima poravnati s tem, da se sme k glavinskem premoženja deželnega zaklada spadajoči h javnih obligacij toliko začasno zastaviti, kolikor bo treba in sicer k večcm, da se preskrbi zajem v zneskn gotovine 100.000 gld. (sto tisoč gold. a. v.). 4. Deželnemu odbora se ukaže, da najvišje dovoljenje za pobiranje pod št. 2 a) et b) zaznamovanih deželnih priklad, in zarad potrebne zastave pod št. 3 omenjenih obligacij po navadnem potu zadobi. 5. Dovoli se za vravnavanje Save in za stavbe v bran Savskih bregov pri Krškem, katere se bodo izvrševale na državne stroške donesek 3000 gld., in sicer tako, da se leta 1875 začenši plača v 3 letih vsako leto po 1000 gld. Vse odobreno. Dalje poroča v imenu Šolskega odseka, o prošnji kranjske deželne učiteljske konference, da bi se krajnim šolskim svetom odvzela pravica nasvetovati učitelje in izročila deželnem šolskem svetu. Poročevalec nasvetuje, da se ta prošnja zavrže. V generalni debati o tem se oglasi dr. Bleiweis. On odgovarja Dežmanu, ki je v eni prejšnjih sej rekel, da na Tirolskem je kar se omike tiče zelo temno, in skuša dokazati, da nij tako. Dr. Schrei govori zoper nasvet šolskega odseka in za peticijo. On pravi, kam bomo prišli, če krajnim šolskim svetom ta pravica ostane, ko bi se enkrat sklenena resolucija uresničila, da smejo biti učitelji tudi občinski tajniki. Dr. C ost a pravi, da kranjska učiteljska konferenca je tisto šolsko temoto o kateri je g. Dežman govoril res sijajno pokazala. Jaz sem bil pri obravnavah pričajoč „Ljubica, dečko, nij matiu, dejala je; „njune ljubezni so čisto različne. Zraven je še Enefa ponosnega srca, ki se le enkrat možu nakloni in če je goljufano, pak do smrti rado samo ostane ter ljubezen zaničuje. Ne vem, ne vem, če zna odpustiti; v njej nemaš nobene slabosti in taki ljudje ne razumejo omahljivosti druzib. Kar si bil proč, nijsem z nobenim od Podgajskih govorila; tudi Jenika so prenehali sem pošiljati. Ko bi ga ne bila po naključbi srečala in iz njega izvlekla, kaj se je zgodilo, še bi vedela ne bila, zakaj se je vse tako naglo obrnilo. Bilo mi je jako žal, da so se tudi name xjezili ; saj nijem mogla pomagati. Morda so čakali, da sama tja pridem, ali kako iti tja, ko . . „Ako je sklenila, da neče o meni več slišati, pri tem se ve da tudi oBtane", vzdihne Otik; „pa morda, ko se jej bode prepričanje vrinilo, da sem zdaj drugi, nego tedaj, ko je to obljubo storila. —u nSaj budemo videli", tolažila ga je mati. (Dalje prib.) in res obžalovati sa mora, da so sa taki zastopniki ačiteljstva t deželno konferencijo poslali. O tem kar konferenca zahteva nema nič sklepati, in bolje bi bilo, da bi se bila pečala s pedagogičnimi stvarmi* Napad na krajne šolske svete je popolnem neopravičen, saj nijso gospodje prosilci naveli ni enega dokaza. Da je pomanjkljivost tudi pri tej instituciji, tega ne tajim, da bi bilo pa tako kakor „L. Schulztg." in „Tagblatt" pišeta, to pa tndi nij istina. Če g. Schrei pravi, da učitelji uže vedo, kako so okolščine, in da se volijo učitelji po okusa deželnega nadzornika ljudskih šol. Občine pa, ki toliko za šole plačujejo, ne bi imele potem nobenih pravic. Povsod stoje še okrajni šolski sveti samo na Koroškem so jih odpravili. Drugi razlog pa, ki govori zoper odpravo krajnih šolskih svetov je ta, da bi mi s tem pospeševali le germanizacijo. Mi pa hočemo obvarovati svojo narodnost. Minister Stremaver je rekel ko se je realka otvorila da neče germanizirati. Jaz mu to verjamem (jas pa ne. Stavec.) morebiti ministri nečejo grmanizirati, ali vendar je tako, kajti draga je, kako se postave glase in kako se izvršujejo. Nas ki hočemo da ostanemo Slovenci imenujejo „Deutschenfresser" in vendar ne zatajujemo nemščine, vsaj še tisti glasoviti llleivveisov Sprahenzvvangsgesetz je imel mnogo nemščine. Vladni zastopnik Hočevar pravi, da so bili učitelji pri konferenci, „elite" kranjskega učiteljstva, in da deželni nadzornik ljudskih šol g. Pirker, nij nič pritiskal na učitelje, kako naj glasujejo. Da bi vlada hotela germanizirati, nij res, naj se pove le en slučaj. Dr. Costa. V Postojni in Kamniku je odstranjena slovenščina, in na realki. Hočevar. Realka nij ljudska šola (smeh), da se je pa ljudski šoli v Postojni uvedlo nekoliko nemščine, tema uzrok je ta, da so občine za to prosile, in je po državni ljudski šolski postavi, dovoljeno. Dr. Zarnik pravi, da bode govoril za odsekov predlog in sicer iz dveh stališč, to je z narodnega in liberalnega. Občine ki plačujejo učitelje morajo tudi kaj pravic imeti. Ko bi se odpravili krajni šolski sveti, bi se mnogim občinam pri učiteljih ravno taka godila, kot pri duhovnih, ki jih občinam ali faram pošilja škof, če jih tudi nečejo. — Akoravno marsikateri krajni šolski svet nij tak, kakor bi moral biti, vendar zaradi tega se ne sme zametavati ves inštitut. Kranjska učiteljska konferencija pa ne bi bila poslala nikoli te prošnje sem, če bi bil deželni šolski svet naroden. Velika večina krajnih šolskih svetov je namreč n a-rodna, uemškovalnih je le ta in tam kje, ki tudi navstavlja nemškovalnega učitelja, kakoršnega pa narodni krajni šolski sveti nečejo. Gospoda moja, nem šk nt ari j a, ki se zdaj le po malem širi, širila bi se potlej po nenarodnem deželnem šolskem svetu v velikem stila in — tam zajec tiči! Potem bi nastavljal deželni šolski nadzornik Pirker učitelje, kakor bi se mu zljubilo. (Deželni glavar opomni govornika naj pusti osobe iz debate.) Dr. Zarnik: To nij mogoče, mi moramo govoriti z navajenjem imen, da se ve, da mislimo Pirkerja ne na pr. Šolarja. Da povem kako dela g. Pirker navedem nekatere slučaje. Gosp. Pirker je prišel v Cerknico in tam učitelja nagovarjal, kako bi se moglo malo nemščine pri računanji n vesti in ko vidi na zida slovenske table, ukaže učitelju, da ima to precej odpraviti. Ko mu učitelj zavrne, da nema drnzega in da bode stene potem prazne, pravi Pirker, da je to vso eno, in da te ne smejo viseti. Še popolndne ob 3. je prišel g. Pirker v šolo pogledat, če so uže slovenske stenske table odstranjene in ker še nijso bile, precej je to zahteval, da se nemudoma zgodi V ljubljanske ljudske šole so se po prizadetji Pirkerjevem vpeljale zopet tiste knjige, za germaniziranje ustvarjene, is katerih smo se po absolutizmom učili: šilo Ahle, miza Tisch itd. Če se reče, da nij Pirker pri deželni učiteljski konferenciji na učitelji pritisk'*1, jaz to odločno zanikujem. Gospoda moja, učitelji so se pred začetkom konferencije zmenili, da na noben način ne bodo za to glasovali, da bi bil c. kr. uradniki. Ali tako se godi kadar hočejo miši mački zvonec privezati! Pirker je kar ukazalno mignil in učitelji so glasovali za kar je hotel. (Dežman vpije: To nij rea!) — Dr. Zarnik: Res je! Jaz to sodnijško dokažem, ako želite, ich stelle einen gerichts-ordnungsmiissigen bevveis her! Dežman molči. Učitelji, ki so pri „Lebrervereinu" imajo vso pravico, oni delajo kar hočejo. Tako je šei Eppih, ne da bi bil koga vprašal kar za 14 dnij proč, nek naroden učitelj pa, ki se je hotel udeležiti slovanskega pedagogifnega kongresa na Dunaji in ki je prosil ravnatelja Horvatlia le za en dan odpusta pred počitnicami, nij ga dobil. Gospoda moja, tako se godi narodnim učiteljem od germanizatorjev, in takih slučajev je mnogo. Zato pa pravim, da krajni šolski sveti so nas bedem „unsere burg" za našo narodnost in kdor bi za kratenje ujih pravic glasoval, ta je izdajalec našega naroda. Ko bi pa nemškutarskim učiteljem iz nemškutar-skega „Lehrervereina" naši šolski narodni krajni sveti ne bili povoljni, naj se nemšku-tarji »lohodno izselijo iz slovenske dežele. Mi jim bodemo plačali še pot, vojaško godbo jim bomo najeli, s turško muziko jih na nemško mejo spremili, in jim rekli: Meine h?rren vvir vvllnschen Ihnen viel glllck auf den weg und ein schii nea vvetter! (Dobro, dobro!) K besedi se oglasi poslanec Dežman. (Konec prihodnjič.) ZakoD, da se odpravi učni na ter pre-naredita §§. 45. in 4G. postave od 29. aprila 1873 1. št. 21. se glasi: S privolitvijo deželnega zbora Moje vojvodine Kranjske ukazu jeni tako : I. člen. Učnina je odpravljena po vseh ljudskih in meščanskih učilnicah Kranjske vojvodine, samo na Ljubljanskih učilnicah te vrste ne. II. člen. Občinskemu svetovalstvu deželnega glavnega mesta Ljubljanskega se daje pravica, da po Ljubljanskih učilnicab, zaznamovanih v I. členu, ttČnino še dalje obdrži, ali kakoršna je bila do zdaj, ali manjšo, ali da jo vso odpravi. III. Člen. Moč izgubivajo vsa določila deželne postave od 29. aprila 1873 leta št. kar jih je gornjima členoma navskriž. IV. člen. §§. 45 in 46 deželne postave od 29. aprila 1873 leta štev. 21. sta ovr- žena, ter.namesto njiju naj moč dobodo naslednja določila. V. člen. Učilniška poslopja zidati vzdrževati ter dajati jim notranjo upravo, to je dolžnost šolskih občin. VI. člen. Ako se uže poprej vidi, da učilniških prihodkov (§§. 36. in 37. deželnega zakona od 29. aprila 1873 1. št. 21.) ne bode dovolj, da bi se prihodnje leto mogl: z njimi poplačati umerjeni razhodki učilniške občine (razven učilniške občine deželnega glavnega mesta Ljubljanskega), naj se doplača razven stroškov v V. članu navedenih iz normalno - nČilniškega zaklada kolikor je presežka. Če prihodkov normalno-uČilniškega zaklada nij dovolj, da bi zalegli za njegove potrebe, naj se po deželnem zakonodarstvu razpiše po teb potrebah umerjen poseben deželni naklad za normalno šolski zalog na vse neposrednje, prikladom za deželni in zemljo odvezni nalog podvržene davke (razven tistih v Ljubljanskem mestnem okraja). Preadarjeni troški učilniških občin naj se v to namero o pravem času po deželnem učilniškem svetovalstvu položč pred deželni odbor. VIL člen. Za ustanovitev in razhodke ljudskih učilnic v deželnem |glavnem mestu Ljubljanskem naj potrebno skrb ima njegovo občinsko svetovalstvo, katero je upravičeno v to namero na vse neposrednje davke brez izrednega priklada razpisati do po 10 gold. učilniškega naklada od vsakih 100 gld. rednega davka. Za višje odstotke učilniškega naklada je treba deželnega zakona. VIII. člen. Občine, v katerih je domačega učilniškega zaklada zadosti, da z njimi zalagajo vse potrebe svojih ljudskih učilnic, imajo pravico, s prebitki, če jih je morebiti od tega zaklada kaj, plačevati deželne naklade normalno-šolskega zaloga v občini predpisane. IX. člen. Za ustanovitev in razhodke meščanskih učilnic naj potrebno skrb imajo učilniški okraji, kateri so upravičeni, v to namero na vse neposrednje davke brez izrednega priklada razpisati do po 10 gold. okrajnega učilniškega naklada od vsakih 100 gld. rednega davka. Za višje odstotke tega naklada je treba deželnega zakona. X. člen. Ta zakon stopi v moč 1. januarja 1875. leta. XI. člen. Mojima ministroma za bogo-častje in nauk ter za financije naročam, ta zakon zvrŠiti. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 17. oktobra. Deželni zbori so se vsi včeraj zaprli le Bpodoje avstrijski se zapre denes. Čojrki deželni zbor je sklenil deželni nadmaršal z govorom, v katerem je z zadovoljstvom poudarjal udeleževanje mlado-Čehov. Prej se je sprejela resolucija Čeha Pravoslava Trojana, naj se zbor zopet na spomlad skliče. „Narodni Listy" prinašajo pismo 53 podripskih občin dr. Iiiegru, v katerem se pasivna politika neudeleževanja dež. zbora odločno pogublja, ter pravi, da se staročehi te taktike zaveznikom za ljubo drže, ki ni j.so za narodni blagor. iP*ttntj.tk4u Barrv v množili slučajih nagradi \sa zdravila. Posebno koristna je pri dristi in griži, dalji pri sesalnih m obistnili boleznih, a t. d. pri kum nju, pri prisadljivem a bolebnem draženji v scalui ee\i, zaprtji, pri bolchncm bodenji v obistih in meliurji, trganje v mebnrji i. t. d. — Najbolje in in neprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prsnih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v Krta. (L. S.) Rud. VVurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih družtev. VVinchestcr, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Kcvaksiurc je ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolni- čutnice in vodenico. 1'repričal sem se sam gleda vašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočali). Jame s S ho re! a ti d, ranoeelnik, Ho. polka, izkušnja tajnega sanitetnega svetovalca gosp. Dr. Angelsteina. Derolln, <>. maja 1866. Ponavljaje izrekam glede Kevalescierc du Duri} vsestransko, najbolje ■pričevalo. Dr. An ge 1 st S i u , tajni sanit. svetovalec. Spričevalo št. 76.931, Obergimpern, (Badensko)j 82. aprila l»72. Moj puticiit, ki je uže bolehal H tednov za strašnimi bolečina ini vnetic jeter, ter ničesar poii/.iti nij DlOgelj je \ sled rabe Vale Kevalesciere du Darry po-polnama zdrav. Viljem D ur k a rt, ranoeelnik. M ontona, Istra. Učinki Rovalosciere du Barrv so izvrstni. l'ird. Clausberger. o. ar. okr. zdravnik, att 80.416. (i<'s|i. 1. V. Beneke. pravi profesor medicine na vseučilišču v Mariboru (Nemčija), pile v _Be r 1 i n or K lin 1 b o h e YV o o h e n s e h r 111" ođ 8. aprila lb7^ to le : „Nikdar ne zabim, tla je ozdravila onega mojih otrok lo takozvana „Kevaleiita Ara- bioa" (Kevaletoiere). Dete j«' v 4. mesecu vedno več in več hujšalo, ter \edno bij uvalo, kar vsa zdravila nijso bila V stanu odpraviti] toda lfevaleseiele gaje ozdravila popolnoma v 0 tednih. 8t. 64.210. Markize de Drehan, bolehaje sedem let, na uespMiiji, tiislici na \seh udih, sliujšanji in liipohondriji. 8t. .Tlf>. Gospodični de Montlouis na neprebavljeni i, uesputiji in bujšanji. Št. 7.").H. Barona Sigmo 10 letne hramote na rokah in DStgSS) i t. d. Kevalesciere je 4 krat tenieja, nego meso, ter se pri odrašreiiih in Otrocih pribrani fiOkrat več na ceni, gledč hrane. V pletiftBtia puiicah po pol funta 1 gobi. 50 kr.. I funt 'J tfold. BO kr., 2 funta. 4 gold. 50 kr., 5 iuu >v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 3t> gold. — lievaleucioro-biscuiteu v pusieah a S gold. 50 kr n i gold. 50 kr., 43 ta« 4 gold. 60 Vr., v prahu za li' in Mjft/it'tr.vN'f-«n4' /#«f#•«#««» in vse drugo k lovu spadajoče reči. Naročila in rasna puškarska dela so promptno izvršujejo. (2SO—2) S spoštovanjem St. Kaiser, puškar. v Ljubljani, poštno ulico h. št. 66. Zobni zdravnik Dr. Tanzer, docent zdravništva za zobe na c. k. univerzi v Gradcu, jo prišel v l.jiiltljaiuo. ter biva pri Hobo 51 in b'J, II. nadstropje, in Vsaki den (razen nedelje) od 8. zvt čer. Ostano pa tu le do Kontu oktobru t. 1. Zaradi biezbolestnih operacij jo treba v ta namen nekaj časa k pripravljanji. Najvišjo potrjena zdravilna voda zoper ustno gojiloho, 1'ulclioi'iii-zobnu pasta in zobni prašek so dobiva tu, daljo pri g. lliršicu in Ld. Malini. „Slonu" štev. zdravi specijalno zjutraj do 5. uro (297—2) Tujci. 15. oktobra: F.vr»T.jp»: Vogrič iz St. Florjana. — Prevc iz Kranja. — Fredalič z gospo Is Trsta« Pri Slonu: Kratiš Is Itavenburga. — Kolin iz Viinje gore. — Hervar iz Etadolfovega. — Sioreioh iz Dunaja. — Sobwars ia Zagreoe. — Breuool z ženo is Gradca. iJri .viaiiei: Zbainik iz Oatela. — Bergstein iz Dunaja. - Zwenkol i/. Sevnico. — Gorjttp iz Trsta. — baron Lohuipruh it. liudoltovcga. — Henker Pukenmajer iz Dunaja. — Dohutinuky iz Dvora. Pri Zuuiorvl : Drn iz Litije. — Stolz iž Jesenice. — Strcmer z gospo iz Gorice. Franc Perko v CVIovcu, trgovec s špecerijskim in materijalnim blagom, sprejme precej enega dečku za ačenča v svojo itaouno, Glavni pi goji so: Znati nemški In slovenski jezik, in znanje zadnjega naj pokaže mladenič m tein, da su se slovenskim pismom ponudi; terja se nojmenj dva dobro dovršena razreda realke, poštenje, in dobrovoljno veselo aroe, zakaj pustošili, cmerili ljiuljc nijso za ta stan. (396—1) 'rs--^ Sini jo (Banduurin) ozdravlja tudi pis-tneao #>/•. štr-n-tt na m »u mi. i i, Praterstrusse 42, (201-4) Obežnik. Kor amo sloihčo speti;alitotc po prav ni/krj čini nakupili, jo toiluj moremo tudi lo po liruv nizkij toni (1 !'2—1| razprodavati. K |ioai..lmim h|>u»tovanjem Dunajsko tisko-tovarniška zaloga na kalim. Cenik z otr< liarvuniiu ukra- l tncat ImtiHtuili ruti< ji-m h"> kr. 1 tucat liatiHtnih rutic ilokliikili k barvoiiim ukra-juni in obrubljenu hI. 1. 1 tucat batistnih rutic ilitinskih /. barvriiim okraji m in i>bi • 11■ l.i«■ ni. nI. i .'M. I tiicut juooiu't-rutio il..iii kil. x liai vuniin nUniji in gl. 1.80. _ l tucat /.i'iuiili rutic za nuaiio.li,' % barveiiim okrajem in obrobljeno yl. 2,.r.o. Uuvnu ihti prvo sorti-iu oloHantui gl. ,1. l .n-ilniii dtunika rutica |»rvo uurto batfat-clair / i.i/in iiinu nonogmnl &rk, (riiio ročno «i• iw mu kr. 1 tucat bclo-jilutuoiiiti rutic gl, 'J. 1 tucat mgleiko-iilraviluib 1'roliruili rutic gl. J, j>iiurnviu.je in bolji', jicyo i^olia. I liu.it aujjl. i>i>jii. -i.i.i-i-.illn\ gl, ... I turat tunik. kn]iulliib obriHuluv «1. '>■ I ; ..i <'_') ; ;j na i'UiiH'ljo, v. riiziiuvroliiinii l>oili>buiiu in liurviiiiu ui< b. I koliorcc pilMM barve in itrMnOgM lihima v ,\ |n-,-d- I><°i9ti'lj» «1. 2.6U. 1 kolii'icc za |>i-.-ilpostL'ljij, večji gl, 3.50. 1 aviluuta ruta liainsku /.a okolu vratu «1. 1. 1 Bvilnuta ruta iluliisku večji in is. ile^antne lubc Kl. 1.50. 1 licrul. Milu. VntlM ruta za k""]>oilo kI. 1. 1 hcrol. volil, vrutna ruta ir. clenaiituu robo hI. I.TjO. I nviln. vratna ruta za yu»pi>iin gl. 2. I »vilu. vratna ruta iz eicitaiituo robo tf\. 3—4. 1 garnitura uii/.iiu napravi- ipri i.l.. lin za (i otsob Ki. 4.60. I Kliruiturit nil/.lu: napravo /-U 12 osuli u\. '•. Ku iiouebiio zalitevunje ru/.pobiljiuiio tudi popolni cenik Btkloga niišo, iluljo ..-...!■.111 i nm, ilu ju■ -Ujauru lo dobro blttgO, tir kiuieim islo.-im [.n-jiori.caiuo uaMi Urinu in zavoil, Wiener Cattun-Druck - Fabrika - Niederlage, Stadt, Buprecbtsplalz Nr. B, '••« <'erk%ij«t, impiuii %iiln-islijc. id Ta cenik naj »o MuKovuli »Hraniti, ker so lo _ redko priobcuju. UM _ Preselitev štacune. Podpisani uljudno javljam, da sem dosedanjo v Kollman-ovej biši zraven gledališča, iniajočo krojaško štactino presolil v Cetiiiovičevo hišo št. 37, v zvezdi, kjer jo prej bival g. Fr. Fink. Ob enem so zahvaljujem za dosedaj mi izkazano zaupanje, ter se bo dem vedno tiudil, čast. mojim odjeuinikom in naročnikom ustrezati, kot do sedaj, s vkusno obleko in elegantnim blagom, boljo od vsacega dunajskega krojaškega zavoda. S odličnim spoštovanjem udani *Tan. Vilj. StrecJcer, (288—3) civilni iu vojaški krojač. 1 7v V založbi li^Iiisriii* J>c MW. .Tlohora V 7x Celovcu jo pi i.^el Da »vitlo i 7^ X i^.nton Janežičev h slovensko-nemški slovar. ^ J)i'ii*ji jjojH'ftr/jettl in, pomnoženi natis. 3^ Mehko vezan 2 gold. 20 kr. Trdo vezan s platnenim hrbtom 2 gld. 50 kr. ^ Dobiva sc v t is karu i ci družbe 8 v. Mohor a v ^ Celovcu in labko se tudi naročeva pri vseh slov. ^ k nj i g a r j i h. ^ Prkhjan je slovarju: Spisek delavcev na sloveii- y skem slovstvenem polji od 1. 1550—1874. ^si'« iu*it*-l j <*in priporočamo t Mali računar za 1. razred ljudskih šol. Navod, kako naj učitelj začetnike po pripovestih računiti uči. — Cena 50 kr. (270—2) Izdatoij in za urtdaititvo odgovoren: Maks A r m i ć. L* m i,.l i. in nsk „Maroune tiskarne". 8261761763807