Razredni pouk 1-2/2015 79 Pouk, ki navduši Načrtovanje didaktičnega sklopa pri pouku likovne umetnosti Povzetek: Učni načrt za likovno umetnost zahteva sodoben način poučevanja/učenja, s katerim bo li- kovno izražanje učencev postalo bolj svojevrstno in ustvarjalno. Učence je potrebno spodbuditi k iskan- ju novih izraznih načinov, kar učitelj doseže z uporabo sodobnih oblik in metod dela, ki se odražajo v inovativnih tehnikah, izvirnih likovnih motivih ter ob vključevanju sodobnih učnih sredstev. Hkrati mora učitelj spremljati in negovati učenčev individualen način izražanja, biti pozoren na izražanje čustev, so- cialni in moralni razvoj, interes za likovno izražanje ter objektivno vrednotiti in ocenjevati. Za uspešen način doseganja ciljev pouka likovne umetnosti se je v naši raziskavi izkazalo ustrezno in kvalitetno načrtovanje, priprava in izvedba pouka v obliki didaktičnih sklopov. Ključne besede: didaktični sklop, načrtovanje in priprava pouka, pouk likovne umetnosti, izsledki raziskave. Planning a Didactic Set in Art Lessons. Abstract: The art curriculum requires a modern way of teaching/learning, with which the artistic expression of pupils will become more original and creative. Pupils must be encouraged to find new methods of expression; the teacher can accomplish this by using modern forms and methods of teaching, which are reflected in innovative techniques, original art motifs and in the incorporation of modern teaching aids. Simultaneously, a teacher must monitor and foster a pupil’s individual method of expression, pay attention to the expression of feelings, the social and moral development, the interest in artistic expression, and evaluate and give marks objectively. The present research study has shown that suitable and quality planning, preparation and implementation of lessons in the form of didactic sets enables the successful attainment of the objectives of art lessons. Key words: didactic set, plan- ning and preparation of lessons, art lessons, research findings. Nives Žirovnik Osnovna šola Lava, Celje Uvod Ob uvedbi devetletne osnovne šole in novega kurikuluma so se pred učitelji pojavili novi izzivi glede kakovosti poučevanja in učenja, saj je bilo nujno potrebno preiti na sodoben način poučevan- ja/učenja, ki omogoča kompleksen likovni raz- voj vsakega učenca ne glede na njegovo likovno nadarjenost. A rezultati večletnega spremljanja ustreznosti izvajanja likovnega pouka kažejo, da temu ni tako. Večina učiteljev ne sledi ustvar- jalnim pristopom poučevanja in učenja. Njihovo pasivno stališče se kaže v ustaljenem načinu izvajanja likovnega pouka, ki ga dojemajo kot dejavnost, v kateri zadostuje, če se učenec usmer- ja zgolj v praktično likovno izražanje ali v učenje ročnih spretnosti. Pogosto je opaziti tudi nekritič- no uporabo ustaljenih stilov poučevanja in metod dela (Tacol, Tomšič – Čerkez, 2004). Načrtovanje in priprava na pouk likovne umetnosti Načrtovanje in priprava sta začetni fazi vzgojno- izobraževalnega procesa, ki vplivata na njegov potek in se prepletata z njegovimi nadaljnjimi fazami (Kramar, 1993). Sta predpogoj za kvalite- ten rezultat in zato je zraven poznavanja svojega 80 Razredni pouk 1-2/2015 področja potrebno imeti še znanje drugih ter jih med seboj povezati in upoštevati ves čas izobraže- valno-vzgojnega procesa. Pri načrtovanju pouka likovne umetnosti ni mišljeno zgolj načrtovanje dnevne učne priprave, saj je ta zaradi nepremiš- ljenega načrtovanja z naključno izbiro motivov, tehnik, problemov lahko vzrok za nepovezan, mo- noton pouk ob zdolgočasenih učencih in tudi vzrok za težje vrednotenje ter ocenjevanje. Etapna (vmesna) priprava ali didaktični sklop V raziskavi, ki jo v nadaljevanju predstavljam, smo ugotovili, da je načrtovanje in priprava v smislu gole izdelave letnih priprav in priprav na pouk pre- malo. Potrebno je miselno poglabljanje v vprašanja celotnega učnega procesa (Kramar, 1993). Glo- balna priprava je letna priprava, na podlagi katere učitelj sam oblikuje etapne priprave, za katere si je smiselno vzeti nekoliko več časa in jih napisati podrobneje, da so v nadaljevanju dobra osnova za pripravo na pouk. Blažič s sodelavci (2003, str. 412) pravi, da je »etapna priprava« pomembna, ker: – vodi k boljši kontinuiteti oz. transverzalni pove- zanosti vzgojno-izobraževalnega procesa, – vodi k boljši integraciji predmetov oz. korelaciji in integraciji vsebine in ciljev, – vodi k boljši sistematičnosti, strukturiranosti in preglednosti vzgojno-izobraževalnega procesa, – olajšuje ločevanje pomembnih in manj ali nepomembnih sestavin vsebine in ciljev in omogoča boljši uvid bistva procesa, – učencem približa nadaljnje (etapne) cilje in s tem omogoča boljšo miselno (spoznavno) orientacijo v obravnavani snovi, – učitelji in učenci pripravo didaktičnih sklopov bolje načrtujejo in pripravljajo svoje delo, – svoje delo, načrtovanje pravočasno načrtujejo tudi drugi učitelji in njihovi sodelavci (npr. člani tima), – se tudi učenci lahko pravočasno pripravijo na sodelovanje v posameznih didaktičnih enotah pouka. Vrednotenje in ocenjevanje Vrednotenje (presojanje likovnih del po določenih kriterij in aktivna večsmerna komunikacija) in ocenjevanje (usmerjeno k oblikovanju ocene do- sežkov učencev po vnaprej določeni lestvici ocen) sta pomembni sestavini vzgojno-izobraževalnega procesa, ki ju je potrebno dobro poznati in jima nameniti veliko pozornosti. Likovno vrednotenje se pojavlja kot cilj pouka likovne umetnosti, saj se učenci usposabljajo za doživljanje in vrednotenje umetniških del in kot zaključna faza ustvarjalnega procesa (Duh in Vrlič, 2003). Načrtovanje didaktičnega sklopa pri pouku likovne umetnosti Ko se lotimo načrtovanja didaktičnega sklopa pri likovni umetnosti, v osnovi upoštevamo splošne značilnosti oblikovanja sklopa. Izhajamo iz cilja, ki mu poiščemo in ustrezno oblikujemo najprimer- nejšo vsebino. Sklopu določimo obseg in dolžino, pri čemer pazimo, da sklop ni ne predolg ne pre- kratek (Kramar, 1997). Temelj, na katerem učitelj gradi uvodno motivacijo za izvedbo likovnih nalog, predstavlja poznavanje izhodišč. Na podlagi vsebine iz učnega načrta mora učitelj nalogo oblikovati problemsko (Tacol idr., 2004), pri čemer je lahko izhodišče likovno- teoretični problem ali likovna tehnika ali motiv. Našteta izhodišča Duh in Vrlič (2003) povežeta še s temeljnimi področji učenčeve osebnosti. Če je izhodišče likovni problem, je poudarjen kognitivni vidik pouka, če je izhodišče motiv, je poudarjen afektivni vidik pouka, in če je izhodišče likovna tehnika, je poudarjen psihomotorični vidik pouka. Ne glede na primarni vidik pouka pa sta preosta- la vidika vedno prisotna, vendar v drugi funkciji. Pomembno je, da učitelj učencem omogoči sezna- nitev z vsemi tremi področji (prav tam), na katerih oblikuje in načrtuje tudi cilje. Glede na cilje izbere tudi ustrezne metode in oblike dela. Vsebine in likovna področja so določena z učnim načrtom, tehnike in materiale izbira glede na ustreznost posameznemu področju. Duh in Vrlič (2003) pravita, da sta prav tako pomembna tudi tema in motiv, ki nista namenjena sama sebi. Tema je povod za ustvarjanje likovnega dela, mo- tiv pa sredstvo za dosego cilja, saj učencu omogo- ča ukvarjanje z likovnim problemom. Pri načrtovanju tako didaktičnega sklopa kot po- samezne didaktične enote je smiselno upoštevati Razredni pouk 1-2/2015 81 členitev izvajanja pouka likovne umetnosti glede na ustvarjalni proces. V Duh in Vrlič (2003) ter Duh (2004) zasledimo delitev na pet faz – učenje, igro, ustvarjanje, delo in vrednotenje, ki pa se ga lahko nadalje razčleni še na podfaze. – Faza učenja: v fazi učenja razumemo učenje v širšem pomenu od reproduktivnega učenja, kar dosežemo s spoznavanjem problema, razvijan- jem občutljivosti za njegovo strukturo, kritič- no presojo zbranih informacij…, vsak po svoji poti išče rešitev problema. Ta faza predstavlja elemente motivacije, posredovanje pojmov in opredelitev likovnega problema in je nujna za nadaljnje ustvarjalno delo. – Faza igre: je medfaza, v kateri prej pridobljene informacije spodbudijo igro (igra z barvami, črtami, iskanje kombinacij). Izvajata se sponta- na kombinacija teh informacij in improvizacija. Faza traja tako dolgo, kolikor časa potrebujejo učenci, da pridejo do prave rešitve za rešitev likovnega problema. Fazo sprožita pogovor o tehničnih postopkih in motivu. – Faza ustvarjanja: lahko jo razumemo kot vrhu- nec kreativnega procesa, kjer pride do uvida, do trenutka rešitve in jo je težko ločiti od faze dela, ki sledi. – Faza dela: delo je organski del ustvarjalnega procesa, kjer učenec odtiskuje matrico, polni ploskve, reže, lepi …, skratka ustvarjalno upo- rabi pridobljena spoznanja in doživetja likovne- ga problema. – Faza vrednotenja: zadnja faza se nanaša na postavljene cilje. To je faza vpogleda, dojeman- ja, vrednotenja, kjer učenci strnejo spoznanja, ozavestijo svoj odnos do likovnega dosežka in mu dajo vrednost. V tej fazi verificiramo rezultate, naredimo analizo uspešnosti likovne naloge in se pogovorimo o delu in izkušnjah. Pri vrednotenju se prepletajo objektivni kriteriji z likovno senzibilnostjo. Te faze upoštevamo tako pri graditvi sklopa kot znotraj vsake posamezne didaktične enote (prav tam). Primer didaktičnega sklopa »stroji in naprave« V naši raziskavi smo upoštevali prej omenjena izhodišča ter načrtovali tri sklope, kjer so se te- densko izmenjevala različna likovna področja, poskrbeli pa smo tudi za različne tehnike, mate- riale, oblike podlog … Dela smo se lotili sistema- tično. Najprej smo izbrali izhodišče – največkrat likovnim problem ali motiv. Zatem smo oblikovali etapne cilje, določili število didaktičnih enot in jim določili likovni problem, motiv in tehniko ter v grobem zapisali cilje. Nato smo za vsako didak- tično enoto poiskali način uvodnega motiviranja, predvideli medpredmetno povezovanje in likovno didaktična sredstva. Ob načrtovanju didaktičnih sklopov smo oblikovali obrazec. V preglednici so navedeni podatki za prvo didaktično enoto, za ostale so skrajšani – delali smo po istem principu kot za prvo. Naš sklop »Stroji in naprave« je obsegal pet di- daktičnih enot. Prva je pretežno v luči faze učenja, druga v fazi igre … Ker se zavedamo, da je pogoj za uspešnost pouka tudi ustrezna motivacija, smo ji posvetili več pozornosti. Učencem smo želeli vzbuditi zanimanje za likovno dejavnost (notranja motivacija). To smo dosegli z uporabo različ- nih specifičnih metod dela pri likovnem pouku. Še posebej smo izpostavili metodo estetskega transferja in se poglobili v ustrezno didaktično komunikacijo. Motivacijo smo dosegli tudi na ta način, da smo izbirali motive, do katerih so učenci lahko zavzeli odnos, z likovnimi nalogami primer- ne težavnosti, z dinamičnim prepletanjem likovnih področij, z uporabo medijev in s pohvalo za vsak učenčev uspeh. Pri uvodnih motivacijah smo upoštevali temeljna področja učenčeve osebnosti (v preglednici označeno v kategoriji »poudarek na«). Predvideli smo še medpredmetne povezave snovi in likovno didaktična sredstva za izvajanje pouka. Tako smo za prvo didaktično enoto, kjer je bil likovni problem ritem, motiv pa leteča preproga, pripravili glasbeni posnetek (kombinacija različnih ritmov). Učenci so z zaprtimi očmi sedli na letečo preprogo (blago), učitelji pa so jih ob posnetku popeljali v dežele različnih ritmov, oblik, barv, vonjav (vizualizacija, VAKOG – do učenca dostopa- mo preko čutnih kanalov: vizualnega, avditivnega, kinestetičnega, olfaktornega, gustatornega). Učenci so zraven poplesavali ali ritme spremljali z lastnimi inštrumenti. Končni izdelek je bila s flomastri porisana »leteča preproga«. 82 Razredni pouk 1-2/2015 Priloga: Primer didaktičnega sklopa ŠOLA, RAZRED: 5. Razred OŠ PREDMET: LIKOVNA UMETNOST ČAS: 5 tednov oz. 5-krat po 2 šolski uri NASLOV SKLOPA: STROJI IN NAPRAVE Namen sklopa: raziskovanje motivov in njihovih podrobnosti s področja naprav in strojev, kjer so učenci še posebej pozorni na sestavne dele in njihovo razporeditev ter s tem povezane zakonitosti; motive se na- učijo upodobiti na vseh likovnih področjih z različnimi materiali in tehnikami (učenje uporabe materialov in tehnik). Medpredmetna pove zava je mogoča pri vseh urah. DID. ENOTA LIKOVNI MOTIV LIKOVNO PODROČJE LIKOVNI PROBLEM LIKOVNA TEHNIKA POUDA- REK NA MEDPRED- METNA POVEZAVA 1/učenje +igra leteča preproga risanje ritem risanje na tekstil PM GUM, SLO CILJI (morajo biti jasno oblikovani in izhajati iz učencev, ki jim je potrebno cilje prilagajati, upoštevajoč njihove osebnosti.) LIKOVNI MATERIALI IN ORODJA: risala, blago, sponke, karton LIKOVNO DIDAKTIČNA SREDSTVA: glasbeni posnetki, predvajalnik glasbe, reprodukcije likovnih del REPRODUKCIJE: Sophie Taeuber – composition of circles and overlapping angles, Jackson Pollock – Autumn Rhythm (Number 30), Sonia Delaunay – Color Rhythms, Leopold Survage – Colored Rhythm: Study for the Film, Anni Albers. Design for Wall Hanging, Piet Mondrian – Broadway Boogie Woogie, Stuart Davis – Barber Shop Chord, Thomas Bayrle – Orson Welles, Bradley Walker Tomlin – Number 20, PIet Mondrian – Composition in Oval with Color Planes 1 2/igra +ustvarjanje detektivska kamera kiparstvo volumen& površina kipa odpadni material A NIT 3/ustvarjanje +delo ura z zobniki slikanje toplo hladni kontrast kolaž A NIT 4/ustvarjanje +delo domišljijsko kolo grafika črta in ploskev monotipija K NIT 5/vrednotenje razstava likov- nih izdelkov oblikovanje v tridimen- zionalnem prostoru – arhitektura arhitekturni prostor postavitev izdelkov v prostor PM Legenda: POUDAREK NA: A – afektivno; K – kognitivno; PM - psihomotorično Sliki 1 in 2: Preproga 1, Preproga 2 Razredni pouk 1-2/2015 83 Pri drugi didaktični enoti je bila predvajana power point datoteka z motivi aparatov in kamer ter posnetek skrite kamere (z elementi humorja kot pomembnega dejavnika procesa). Učence so mo- tivirali tudi nadaljnji koraki, ko so tipali in težkali kipe, si ogledali umetnine iz odpadnega materiala na spletu … Izdelek je bila kamera iz odpadnih materialov. Sliki 3 in 4: Kamera 1, Kamera 2 Pri tretji didaktični enoti so učenci prisluhnili prirejeni zgodbi Butalci (humor) in bili vključeni v pripoved, ki se je zaključila s problemsko nalogo. Končni produkt je bil kolaž urnega mehanizma (ozadje iz serviet, zobniki iz kartona) neobičajne oblike. Sliki 5 in 6: Ura 1, Ura 2 Četrta didaktična enota se je pričela z vislicami (rešitev: kolo). Sledil je pregled slikovnega mate- riala z zanimivimi kolesi in zatem še zapis izvirnih delov koles ob možganski nevihti (npr. cikcakasta ali kvadratna kolesa, cvetača namesto luči …). V tej uri so spoznali kolagrafijo in zatem naredili tudi frotaž nevsakdanjega kolesa. 84 Razredni pouk 1-2/2015 Sliki 7 in 8: Kolo 1, Kolo 2 Zadnja didaktična enota je potekala večinoma v obliki razgovora. Učenci so si ogledali fotografije različnih in neobičajnih arhitekturnih prostorov ter pripovedovali o oddajah, ki jih poznajo na to temo. Ob razlagi o razliki med kipom in arhi- tekturnim prostorom ter notranjim in zunanjim prostorom je učitelj navezal pogovor na galeri- jo, po kateri so se skupaj sprehodili s pomočjo projekcije posnetka na platno, ob kateri so učenci aktivno sodelovali v pogovoru. Rezultat te enote je bila postavitev razstave z izbranimi izdelki za ocenjevanje, ki je potekala tako, da so izbrani kustosi (vsak je imel svoje likovno področje) zbirali izbrana likovna dela učencev, s pomočniki uredili svoj del razstave, nato pa prerezali trak, razstavo slovesno odprli ob kratkem govoru in si privoščili prigrizek. Po »galeriji« so se sprehodili vodeno – vsak učenec je predstavil svoja izdelka, skupaj z učiteljico pa so ju vrednotili in ocenili. Sliki 9 in 10: Razstava 1, Razstava 2 Pri vsaki didaktični enoti so učiteljice sproti pre- verjale, ali učenci razumejo razlago in zastav- ljeno nalogo, jih aktivno vključevale v vse faze procesa in poskrbele, da so v času demonstracije vsi učenci preizkusili prikazano tehniko. Učence so spodbujale in usmerjale, nikoli pa posegale v njihovo delo. Pri vseh urah likovne umetnosti so učenci imeli kriterije ves čas ustvarjanja napisane na tabli in eden izmed njih je bil vedno izvirnost (sledenje sodobnemu načinu poučevanja, stran od šablon in vrednotenja »lepo/ni lepo«). Ugotovitve učiteljic o njihovem delu v raziskavi V raziskavi, ki smo jo opravili med petimi razredi naključno izbranih osnovnih šol celjske regije, smo šest učiteljic eksperimentalnih skupin ob koncu raziskave vprašali za mnenje glede načr- tovanja in uporabe didaktičnih sklopov pri pouku likovne umetnosti. Pri vseh smo naleteli na pozi- tiven odziv. Rezultati so pokazali, da poučevanje likovne umetnosti po didaktičnih sklopih prinaša mnoge prednosti tako za učitelje kot tudi učence. Nobena izmed vprašanih učiteljic v preteklosti ni načrtovala pouka likovne umetnosti v tej obliki, letos pa se didaktičnih sklopov pri poučevanju likovne umetnosti poslužujejo še naprej in so z rezultati zadovoljne. Ker je bilo tovrstno delo za učiteljice nekaj nove- ga, priprave pa dokaj obsežne, so se srečevale s časovno stisko (študij, priprava, podaljševanje ur LUM, dogovor z drugimi učitelji o spremem- bi urnika), a tudi ta se je tekom raziskave, ko Razredni pouk 1-2/2015 85 so usvojile sistem dela in prilagodile pripravo, manjšala. Med pozitivnimi platmi so vse izposta- vile medpredmetno povezanost, saj so lahko npr. pri sklopu stroji in naprave abstraktno in logično povezovale snov naravoslovja in tehnike, kjer so se učili o zobnikih ipd. Učenci tako znanje prej in lažje usvojijo, saj gre za usvajanje podobnega znanja iz različnih zornih kotov. Že ob načrtovanju didaktičnih sklopov so opazile prednost v enako- merno strukturirani snovi in tehnikah, smiselnem navezovanju vsebin druge na drugo in v pestrosti tehnik ter zanimivih predvidenih izdelkih. Ob izva- janju ur likovne umetnosti so dejale, da vidijo po- zitivno spremembo že zaradi samega poteka ure. Uvodne motivacije so bile pestre, raznolike in so učence popeljale do novih vsebin in znanj, tudi ob pripravljenih slikovnih gradivih ter reprodukcijah. Ena izmed učiteljic je poudarila tudi to, da se pri tovrstnem načinu pouka vidi, koliko svojega nosijo učenci v sebi. Vse so zaznale pozitivne spremem- be v energiji ur, kjer se je čutila večja sproščenost, veselje, nepredvidljivost, aktivnost itd., ki so po njihovem mnenju privedle tudi do večje izvirnosti in nenavadnosti razmišljanj, rešitev ter izdelkov. Kot velik plus didaktičnih sklopov so učiteljice eksperimentalnih skupin izpostavile ocenjevanje, ki je potekalo tako, da so učenci v zadnji didaktični enoti postavili razstavo, na katero so uvrstili dva svoja likovna izdelka, ki so ju izbrali na podlagi vnaprej postavljenih kriterijev za ocenjevanje. Tako morebitni ponesrečeni izdelek (med osta- limi ustrezno oblikovanimi) ni imel negativnega učinka. Učiteljice so ta način ocenjevanja ocenile za učinkovit in domiseln ter dejale, da jim zelo olajša delo. Kot prednosti so navedle še aktivno sodelovanje vseh učencev, pravično in objektivno ocenjevanje svojega in sošolčevega dela, ocen- jevanje po vnaprej znanih kriterijih, doslednost, zavzetost in navdušenost učencev ter to, da je bilo vsem vse jasno. Negativna plat tovrstnega ocenje- vanja je bila ponekod motenje pouka v času, ko so pripravljali razstavo v avli ali na hodniku. Zaključek Na podlagi povratnih informacij učiteljic in na podlagi lastnih izkušenj smo prišli do sklepa, da je načrtovanje in poučevanje likovne umetnosti v obliki didaktičnih sklopov prineslo mnoge pred- nosti za učitelje in učence. Pri načrtovanju izstopa preglednost, saj se že vnaprej izognemo zapos- tavljanju likovnih področij ter monotonosti ob Primer načrtovanja ene izmed didaktičnih enot didaktičnega sklopa v obliki preglednice FAZA: DELO; MOTIV: KOLO; LIK. PODROČJE: GRAFIKA; LIK. PROBLEM: ČRTA IN PLOSKEV; LIK. TEHNIKA: KOLAGRAFIJA; POUDAREK NA: A; MEDPREDMETNA POVEZAVA: NIT a) Motivacija: VISLICE – K O L O, kateremu sledi ppt datoteka z zanimivimi kolesi in ob možganski nevihti napišemo dele izvirnega kolesa. (Iz česa je sestavljeno kolo? 2 kolesa – v obliki kvadrata, cikcakasta …, s čim sta kolesi zapolnjeni – krivimi, ravnimi črtami, namesto luči lahko uporabimo – cvetačo, baterijo …) b) Ponovimo vse o ploskvah in črtah, predstavim kolagrafijo. c) Demonstracija tehnike – vsi tudi poskusijo na svojem rezervnem kartonu potegnit tanko, debelo črto, lik … d) Na karton najprej s svinčnikom, nato pa z lepilom narišejo domišljijsko kolo in počakajo, da se posu- ši. Upoštevajo KRITERIJE: različne črte, zapolnjene ploskve s črtami in pikami, izvirnost, čistost. e) V vmesnem času imajo na voljo sestavljanke Slavne osebnosti (ppt datoteka – delo z računalnikom) in pa razrezane reprodukcije grafik, ki jih sestavljajo. Ko vsi narišejo kolo in sestavijo vsaj eno grafi- ko, predstavim s pomočjo ppt datoteke še druge vrste grafik. f) Ko se risbe z lepilom posušijo, vsak poskusi z voščenko narediti frotaž (demonstriram tehniko). Vsak si sam naredi odtis in ga pravilno podpiše (ves čas primer podpisovanja vidijo tudi na tabli). g) Vrednotenje in pospravljanje. Legenda: POUDAREK NA: A – afektivno; K – kognitivno; PM – psihomotorično 86 Razredni pouk 1-2/2015 uporabi istih tehnik in materialov. In če smo lahko marsikje ob razstavah razredne stopnje zaradi uporabe premalo različnih tehnik, materialov ter oblik in skromne prisotnosti kipov ter zapostavlje- nosti področja prostorskega oblikovanja razoča- rani, se vsemu temu že ob načrtovanju didaktičnih sklopov ne le izognemo, temveč poskrbimo za pestrost in enakovredno obravnavanje vseh likov- nih področij. Izkazalo se je tudi, da poglabljanje v didaktično komunikacijo obrodi bogate sadove, saj s tem poskrbimo za ustvarjalno klimo, sproš- čeno dvosmerno komunikacijo, pozitivni pogled, zaupanje med učencem in učiteljem, opogumlja- nje za likovno raziskovanje … Zelo pomembno vlogo pri tem ima seveda učitelj, ki je optimisti- čen, dovolj strog, prožen, z zavedanjem, da so vse njegove besede vrednostno obarvane in komuni- kacijo prilagodi razvojni stopnji učencev ter jim daje povrat- ne informacije, ki so zaznamovane s pozitivnim nabojem. Pri poučevanju v obliki didaktičnih sklo- pov še posebej izstopa drugačen pristop k vredno- tenju in ocenjevanju. Učitelja zavezuje pravilnik o ocenjevanju, ki zahteva, da vsak učenčev izdelek oceni sproti, kar pa pomeni veliko vloženega dela in izgubo dragocenega časa. Ko pa učitelj izvaja pouk po didaktičnih sklopih, ocenjuje izdelke le v sklepni uri sklopa in s tem dobi bolj individualno obarvane in objektivne ocene ter celosten vpogled v delo posameznega učenca. Načrtovanje didak- tičnega sklopa res vzame nekoliko več časa, a je zaradi sistematičnega, preglednega in uspešnega načina doseganja ciljev pri pouku likovne umet- nosti ves trud poplačan. Literatura 1. Berce – Golob, H. (1993). Likovna vzgoja. Načini dela pri likovni vzgoji. Priročnik za učitelje na predmetni stopnji osnovne šole. Ljubljana, DZS. 2. Blažič, M., Ivanuš-Grmek, M., Kramar, M. in Strmčnik, F. (2003). Didaktika. Novo Mesto, Visokošolsko središče Novo Mesto. 3. Duh, M. (2004). Vrednotenje kot didaktični problem pri likovni vzgoji. Maribor, Pedagoška fakulteta. 4. Duh, M. in Vrlič, T. (2003). Likovna vzgoja v prvi triadi devetletne osnovne šole: priročnik za učitelje razrednega pouka. Ljubljana, Rokus. 5. Kramar, M. (1993). Načrtovanje in priprava izobraževalno-vzgoj- nega procesa v šoli. Nova Gorica, Educa. 6. Kramar, M. (1997). Etapno načrtovanje in priprava izobraževalno- vzgojnega procesa v šoli. V: B. Mihevc (ur.), Programska prenova naše osnovne in srednje šole (str. 26–33). Portorož, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije. 7. Tacol, T. (1999). Didaktični pristop k načrtovanju likovnih nalog. Ljubljana, Debora. 8. Tacol, T., Frelih, Č., Rimele, O., Kramberger, A., Klančnik, R. idr. (2004). Učni načrt: program osnovnošolskega izobraževanja. Likovna vzgoja. Ljubljana, Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. 9. Tacol, T. in Tomšič – Čerkez, B. (2004). Poučevanje likovne vzgoje v novem kurikulu. V: Učitelj med zahtevami, možnostmi in priča- kovanji, zbornik Radova, Hotel Kompas, Kranjska Gora, 11.–13. 3. 2004. Ljubljana, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije. 10. Učni načrt: program osnovna šola. Likovna vzgoja. (2011). Ljublja- na, Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo.