Dobre volje je najbolje 
Kaj znam iz zgodovine
iz, zgodovine znam marsikaj- Zgodovina je nauareČ vse, kar se je že zgodilo. Kar se Še bo, to še ni zgodovina. Tcga Brtoncljev Janez ne ve. Kajti, čc bi vedel, ne bi zinil včeraj take neumnosti, ko ga je vprašal gospod učitelj, kje je pokopau ogrski cesar Atila. Janez Brtoncelj je nam-rcč odgovoril:
»Gospod uČitelj, jutri rae ne bo v šolo, ker borao klali prašiea!«
Presneti Janez! Tak prašič, ki šc danes živi, vendar ne spada v zgodo-vino. Ako bi ucitelj vprašal mene, kje je pokopan Atila, bi povedal takole:
>V zemlji. Toda danes ga ni vec! Je že strohnel in se spremcnil v humus ali črno prst. Pri nas je nekoe poginila maČka in smo jo pokopali na vrtu in ko smo Ietos tam prekopavali, ni bilo o mački ne duha ne sluha. Izginila je kakor kafra. Kaj mislite, gospod učitelj, kam je izginila? Jaz vem. Spremenila se je v zemljo ali prst kakor zakleta kača v princeso. Vsega tega bi ne bilo, ako bi Atila ne bil umrl. Potem ga ne bi pokopali in bi lahko šel jutri k Brtonclju na koline. Tako pa mine vse, kar je mrtvega.« To je zgodovina.
Zgodovina je tudi, ako se stepeta dva ccsarja, na primer, ko je turški sultan jalial okoli Dunaja ter klical cesarja na koTajžo. Takrat so naredili naši pradedje zid okoli cerkve ter vlivali Turkom na glavo toplo vodo. Tega Turki niso marali, topla voda jim smrdt kakor nam mrzla, in so raje zbežali. Dandanes se Ijudje ne vojskujejo več z vodo, ampak si režejo glave.
V zgodovjno spada tudi Krištof Kolumb, ki je jahal na barki v Aineriko. Tam so nasli prijatelji sovražnika in so se zato stepli. Kolumb je zbežal nazaj  in  ko je  priŠel domov,  je  ves  utrujen  povedal,  tla so v  Araeriki Tndijanci. ki jim raste na glavi potclinje pcrje iu da požirajo ogenj kakor mi   lešnike.  Kolumb  je  vozil tudi  jajca   v  Ameriko  in  jih  tam  prodajal. Indijanci so mu daii zato vreČ-o krompirja, ki jo je potem Koluinb vlekel preko  morja.  Ko  je  Krišlof Kolumb  umrl,   se  ni  več vozil  v  Ameriko. Araerika leži na drugi strani sveta in se od nas ne vidi.
V zelo starih Časih ljudje niso hoteli zidati hiš, ampak so raje naganjali medvede iz brlogov. Ko so takega medveda ubili, so mu odpovedali stano-vauje iii ga pojedli. Ko jim je postalo v brlogih prevroče. so se šli Madit
139
v piitva jezera in da jim ni bilo treba liocliti nazaj, so si kar v vodi po-stavili stanovanja. To so bili mostisčarji. Stari LjubljanČani so še tako stanovali.
Ko še nas ni bilo, so stanovali tukaj stari Slovani. Stari Slovani so bili na suliein poljedt-ki. v vocli pa ribiei. Kadar so lovili zajca ali jcrebico, so bili lovci. Bili so zelo hrabri in se niso radi bojevali. Če se jim je kdo zameril, so ga pretepli, potein pa je lahko miruo živel.
Kadar so se bojevali, so poskakali v votlo in diliali skozi cev. Zato jih sovražnik ni mogel videti in jc streljal v prazno. Ko je opazil, da nič ne zadene, je šcl domov. Takrat so prilezli Slovani iz vocle in se susili na soncu. Bilo jih je kakor listja i« trave. Ko so se posusili, so šli večerjat id spat.
Stari Slorani tudi iiiso volili svojega kralja tako kakor drugi, ampak so postavili na ujivo stol iu posadilv nanj kmcta. Ko se je kmet že dovolj nasedel, je prišel od daleČ tisti, ki bi rad bil kralj. Potegnil je kmeta s stola in. mu dal kravo ali bika, konja in mošnjo denarja. Kmet je Šel domov, a kralj je sedel na tisti stol, Prej je Še izpil poln klobuk vode. Potem pa je glcdal na vse Štiri strani sveta. Ko je nastala tema in ni ničesar več videl, je sul domov. Doma^ je povedal, da je postal kralj in da se nikogar ne boji,
Stari Slovani niso bilt vedno tu doma. Ko jih Še ni bilo tu, so prišli iz*Rusije. Ker pa niso znali 2emljepisja, so si zavihali hlače ter sli po rekah navzgor. Tako so prisli v naše kraje in stopili na suho. Pred njimi so dirkali divji Huni, ki so bili priraščeni na konje. Jedli so surove konje, ki so jih iineli pod sabo in sploh niso nikoli razjahali. Kadar je poginil konj, so ga pokopali s Hunoiu vred. Zato danes Hunov nikjcr več ni, ker so vse pokopali.
Ko so začele Ijudi boleti noge, so si napravili želetznico. Zakurili so pod velik kotel in ga napolnili z vodo. Spodaj so pritrdjli kolesa in ko je postala voda vroča, so se pričela kolesa sukati. Tisti, ki je kuhal vodo, se je imenoTal strojevodja in se je lahko zastonj vozil. Dru^i so morali plačati. Lahko pa so šli tudi peŠ za vlakom. Tedaj jim ni bilo treba plaČati. Kdor ni hottl iti, je lahko ostal doma. Ako se je kdo usirašil vlaka, so ga drgnili z mrzlo vodo ali pa ga polivaJi s kisom.
140
Šol Še takrat ni bilo ia se je lahko vsak učil doma. Ako komu ni bilo mar učenje, se je lahko šel potepat. Kdor sc je hotel učiti, je moral najprej . loviti goske. Ko so odmolili, so se vsi zapodili na gmajno lovit goske ter jim pulili perje. Takrat še namreč niso tako pisali kakor mL Ko si je vsak. nabxal dovolj perja, so ga naraočiH v Črnilo in pisali. Ko so bili gotovi s pisanjem, so se mazali po obrazih. Temu so pravili risanje.
Moj oce mi je pravil, da je njegov stari oce nckoc lovil gosi. A ko je ujel gos, ji ni populil perja. da bi pisal, ampak je kar celo oskubil na hitro roko. Nato jo je spckcl in pojedel. Tako pisanje je imenitno! Toda stari oče ni hotel pisati, temveč je perje silačil v vzglavje. Zato so ga zaprli. Sraešno se mi je zdelo. cla bi bil zaprt, ko pa še šole bilo ni!
Jaz bi se dal takoj zapreti, če bi mi ponudili zato peČeno gos. Tako dolgo bi bil zaprt, da bi jo snedel, potem pa bi me izpustili. Ako bi rae vprasali dotna, kje sem bil tako dolgo, bi povedal, da sem imel zgodovino. Taka zgodovina bi bila dobra!
To so vedeli že stari Rimljani, ki so redili gosi zato, da so jim ponoČi lajalc podnevi pa so jili pckli iu jcdli. Danes Rimljanov ni vcč, gosi so pa ostale. Na Martinovo Lmajo gosi svoj god in takrat je njihove zgodovine konec.
Pozimi pri nas
Kadar zapadc sneg, nastopi zi-ma. Zima je letni čas in traja od jeseni do spomladi. V Afriki so po-rinili zimo v poletje, zato tam ni-majo snega. Led dobivajo iz na-šega ribnika. Vozi ga Štrucarjev Irga, ki si podloži šop slame pod led, potem pa Čika. Kadar vleče jug, se krega Irga:
>Kapa kosmata, ves led mi bo požrlo!<
Pri nas doma zakuri mati kru-Šno pcč in ko je topla, zlezemo vsi nanjo. Naša muca je vedno prva. Potein sera jaz. Oče navadno sedi za mizo ter InŠči fiŽol. Naen-krat se zadere:
»Hrkadibrkal   Y   parklje   me grizc!« Pa je že na peči. Lani smo imeli nesrečo, ko je zazeblo očeta v noge. Hud mraz ga je pritiral iz I gozda, kjer jc lovil drva.
>Po sibirsko smrdi zunaj Ic je dejal in skočil na pec. Skočil pa je preveČ in peč se je podrla. Jaz in raacka sva obvisela na robu, oče pa se je znasel v sredi žcrjavice, le noge so mu še ostale blizu maČkinega repa. Črna kosmata kapa pa mu je zletela v kuhinjo, kjer je kuhala mati ješprenček. Takrat zakriči mati:
>Ježeš, jcžeš, na pornagaj, vsi svetniki! Sam peklenšček sedi v peči in mi kaže jezik!« Ali oče ni kazal jezika.
>Buzarona!< se je zadrl. *Tega pa že ne, da bi se pekel kakor praselc Urno jt* splezal iz peči v kuKtnjo. Niti gledal ni preveč in je podrl mater
141
in dve skledi. Takoj je pocepnil v zvrhan škaf vode. Ko se je ohladil, je rekel:
sjutri pojdem k zidarju in mu pri priČi zavijem vrat! Tak zmikavt, da bi še peči ne smel potipati, pa sc ti že sescde kakor kurje jajce, če sedeš nanj!« AH oče ni tipal peči, ampak je skakal nanjo. Mati takoj pogasi žerjavico. Hvala Bogu, ješprenček je bil že kuban! Hitro smo ga pojedli in šli spat.
Drugi dan je prignal oČe zidarja. Prav prijazno sta se menila po poti. V sobi pa mu pokaže oče peč ter reče:
»Vidiš, preteti maltar, kakšne so tvoje peči?« Zidar je gledal peč, tačas pa si oče odpnc pas ter ga pošteno premikasti. Zidar se je ustrašil in počenil. Šele ko je postal že ves klobasast, je prijel oceta za roke ter zavpil:
»Čuj, prismuknjeni Durek, to se da vendar popraviti!«
Takrat je odnehal oce in oba sta se loiila peči. Letos se ni vec podrla. Sicer pa sedaj oče prcvidno leze na pcč in dolgo tipa, preden sede nanjo. Ko že sedi nekaj časa, mi pravi:
sjurek, le pazi, da ne padeva v pekel! To ti rečem: v peklu je še po-ziini prevroce!«
Podnevi se drsaiuo. Drsanje se mi sploh zdi najlepši učni predniet. Samo oče onegavi vedno nekaj.
»Seme razborito!« mi je rekel včeraj. »Bos se drsaj, mrcina! Mari misliš, da podplate kradem?«
Hitro odvrnem ocetu: »Dobro, očka, bom se drsal bos. Samo pokažite mi, kako to gre!«
Ali očka se za nobeno ceno ni hotel sezuti in se drsati bos. Zato tudi jaz nisem poskusil.
Ptice pevkc, ki so poziini pri uas, so vrane. Vrane so zelo koristne pevke, ker pobirajo na cesti konjske fige. Tudi stari Pezdirc jib rad pobira, samo da jih on ne je, arapak jih baše na voziček teT jih vozi domov na gnoj. Vrane so na Pezdirca silno hude in ga kregajo kakor capina. Potem so na cesti tudi vrabci in male vrane, ki jim pravijo kosi. Kost imajc spredaj rnmen kljun, zadaj pa črn rcp. Tudi drugače so črni. Kos je tudi naŠ gospod župan, a nima nimcnega kljuna. Žvižga pa dobro. Pravijo mu iudi gospod Kos. Menda tudi kosi sfrČe v južne kraje. Župan pa ostane čez zimo tu.
Župan Kos ima velike brke kakor šolski maček, ki pa ne lovi rad miši, ampak ima raje kose. Ali pa se zmoti in misli, da letajo pozimi misi po zraku. ZadnjiČ scm ga videl, kako je nesel v gobcu tako mis iz zraka ali crnega kosa. Tudi moj oČe ga je videl, pa je dejal:
»Mucek, veš kaj? Zgrabi enkrat tudi župana, saj je tudi Kos in ga stisni za nemarui vrat, da bo videl tja, kjer ni muJi!«
Moj oče jc nainreČ zelo hud na župana in kadar se spomni nanj, pravi:
»Ta zlomkasti rigotar me je zašil zaradi tisiih obcinskih smrek, da sem moral pihati ricet! Vragova babica naj ga povoha!
Tisto babico bi silno rad videl. Vprašal sem očeta, kje da je vragova babica. pa mi je  odvrnil:
^Li? počakaj, Jurek! Ko se bo vreme '/.asukalo, bo letela preko naŠe strehe. Le dobro glej in ko jo boš videl, pa me pokliči!«
Zdaj dobro gledara in Čakam, da se bo vrcme zasukalo. Ko se bo začelo vreme sukati, bom Še bolj dobro gledal in ko jo bom zagledal, pokličem oceta in pišem naprej.
142