Političen list za slovenski narod. Po poŠti prejeman veljd: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld.. za en mesec 1 gld. 40 kr. V Administraciji prejeman veljd: Za ceio leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) se sprejemajo in veljii tristopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredni fitvo je v Semeniški uliei h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob V',6. uri popoludne. JŠtev. 247. V Ljubljani, v četrtek 28. oktobra 1886. Letnils: XIV. Državni zbor. Z Dunaja, 27. oktobra. Carinska in trgovinska zveza. Nihče bi ne bil pričakoval, da se bode splošnja razprava o carinski in trgovinski zvezi z Ogersko tako hitro zvršila, kakor se je zgodilo. Že včeraj so prišli vsi govorniki s poročevalcem vred na vrsto, ker so vsi govorili prav kratko in si s tem pridobili največ pohvale na desni in levi strani zbornice, potem pa je bilo od zbornice soglasno sklenjeno pričeti posebno obravnavo. Izmed včerajšnjih govornikov omenjam le še kneza Liechtenstein a, ki je obžaloval, da vlada pri tako važnih zadevah, kakor je nagodba z Ogersko, pred dotičnimi razpravami z ogersko vlado ni vprašala zbornice za njeno mnenje in vstvarila dognan ali vsaj na pol dognan dogodek. Pomenljive so tudi besede, ki jih je govoril o slabem ugajanji avstrijskega Lloyda, ki gleda le na lasten dobiček, ne pa na koristi države in občinstva. Govor Vam pošljem v stenografičnem zapisniku, da ga objavite, ako hočete. Knez Liechtenstein je v svojem govoru omenjal tudi prve okrožnice sedanjega kupčijskega ministra, ki so jo listi obširno pretresali in iz ktere so sklepali, da se markiz Bacquehem vklanja politiki svobodnega trgovinstva. Ta politika knezu ni po volji, zato želi od ministra v tej zadevi natančnejega pojasnila. Kupčijski minister je vedel že prej o tem vprašanji, ter se je dobro podkoval za primeren odgovor, v kterem je povdarjal, da obrača svojo skrb na to, da domače pridelke in izdelke varuje s carinskimi tarifi proti vnanji konkurenci, ob enem pa si prizadeva za domačo kupčijo pridobljevati novih zanesljivih trgov. Govor ministrov je bil včeraj sicer pohvalno sprejet tudi na levici, ali današnji liberalni listi ministra prijemljejo, češ, da ne ve, kaj hoče. Ako z visocimi carinskimi tarifi tujim izdelkom za-branuje v deželo, se pač ne sme nadejati, da bi nam tuje države tega ne vračale, in da bi našim rečem odprle svoje trge. Posledica naših tarifov je, da vnanje države za naše izdelke tirjajo enako ali še večjo carino, iu da naša trgovina in obrtnija vsled tega le peša, namesto da bi se od leta do leta boljšala. Ob treh popoludne je včeraj predsednik sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za danes. Ko ste bile v tretjem branji potrjeni včeraj sklenjeni postavi o začasnem pobiranji davkov in nabiranji vojaških novincev, pričela se je posebna razprava o carinski in trgovinski zvezi. Pri prvem členu se je oglasil Neuwirth, pri drugem Stingel, ki je govoril že včeraj, pri tretjem pa, ki določuje, da se imate leta 1889 odpraviti prosti luki v Trstu in Reki, so se oglasili trije Tržaški poslanci Vucetič, Burgstaller in Luzatto. Tudi pri drugih členih je vpisanih več govornikov, manjšina tudi priporoča nekaj prememb, vendar bode zakon najbrže sprejet, kakor ga priporoča večina nagodbinega odseka. Poslanci se nadejajo, da bode razprava o tem predmetu v petek dovršena in da se v soboto razidejo domu. Pred svojim pragom pometajte! Ko je unidan finančni minister državnemu zboru predložil proračun za 1. 1887 in naznanil, da bode primanjkovalo 16 milijonov gold., zagnali so liberalni listi strašansk krik in pa zgledu steklega psa popadali na vse strani in stresali denarnega ministra in vlado, večino državnega zbora in posamezne oddelke njene. Primanjkljej je pač res sitna reč, naj se že kaže pri domačem, ali občinskem, ali deželnem, ali državnem gospodarstvu. Toda preden se kdo zarad takega primanjkljeja obsodi, treba je pogledati, od kod tak primanjkljej izvira, ali ga je zadolžila zapravljivost in lahkomišljeno gospodarstvo, ali je nastal vsled neobhodno potrebnih novih naprav in nenavadnih stroškov, ali vsled kake nesreče itd. Ne dd se tajiti, da bi se v našem državnem gospodarstvu še marsikaj lahko odpravilo in prihranilo, in da bi bilo prav, ko bi se dotični sklepi štedilne komisije že skoraj objavili in dejansko izvršili, toda zapravljivosti ali lahkomišljenega gospodarstva se- danjemu denarnemu ministru vendar ne moremo očitati, kajti velik del prihodnjega primanjkljeja spada na nove železnice, na poplačevanja starega dolga, na povekšanje stroškov za duhovensko kongruo in suplente srednjih šol. Poglejmo pa sedaj proračun dunajskega mesta, ki ga ravnokar objavljajo dunajski časniki. Rednih dohodkov je 7,592.650 gl., stroškov pa 21,989.888 gl.; toraj se potrebuje še 14,397.230 gld., ki se bodo plačevali iz mestnih priklad. Te priklade znašajo: najemščinski krajcarji 3,618.000 gld., hišni davek 3,158.000 gl., od davkapr ostih poslopij 10.000 gl., zemljišni davek 6900 gld., pridobitni davek 360.000gl. prihodninski davek 1,161.400 gold., učni denar I.959.000., vkvartirovalui davek 120.000 gld. skupaj II,322.000 gold. Toraj bode primanjkovalo še 3,075.100 gl. Ker je mestno zastopništvo gotovino, ki je bila v blagajnicah, porabilo za poravnavo letošnjega primanjkljeja, mu ne bode ostalo druzega kakor prodati obligacije, kterih ima za 2,268.000 gl., ali povikšati mestne priklade, zlasti najem-niške krajcarje, ali si pomagati z novim posojilom. Naj bo že to ali to, mesto se vsled slabega gospodarstva pogrezuje v čedalje žalostnejši denarni stan, iz kterega si ne bo moglo tako lahko pomagati, ako ne spremeni dosedanjega gospodarstva. V kterih rokah pa je bilo to gospodarstvo? Nemško liberalna stranka ni nikjer tako samolastno in neomejeno gospodarila, kakor ravno na Dunaji. Nihče ji ni delal sitnosti in zaprek, vse ji je šlo na roke, Dunaj je bila doslej prava obljubljena dežela nemškega liberalizma. Ako so toraj liberalci res edino pravi dobri gospodarji, kakor se v državnem zboru čestokrat bahajo in ponašajo, bi moralo biti gospodarstvo dunajskega mesta izgledno ne samo za druga mesta, ampak za vse občine sploh, za dežele in države. Toda kako žalosten prizor nam kaže proračun dunajskoga mesta! Pri 21 milijonih jim manjkajo celi trije milijoni goldinarjev! Državni primanjkljej bi v primeri s tim primanjkljejem ne znašal samo 16 milijonov, ampak 80 milijonov gld.! In ljudje, ki tako slabo gospodarijo, da si kaj sla-bejšega misliti ne moreš, ti ljudje so še tako pre- LISTEK. Spomini iz potovanja po Gornje-Štajarskem. V spremstvu prevzvišenega gosp. kn6zo-škofa Ljubljanskega, ki so se na prošnjo Graškega škofa podali 5. avgusta v Sekovo na Gorenje-Štajarsko posvetit 7 klerikov ondotnega benediktinskega samostana, dana mi je bila prelepa prilika, videti nektere znamenitosti »zelene Štajarske". Ker upam ustreči temu ali onemu „Slovenčevih" bralcev, podam naj tu nekaj spominov tega potovanja. Meseca maja t. 1. razznanil se je po časopisih mali trg Sekova širjemu svetu po žalostni nesreči, ktera je zadela njegovo staro cerkev. Citati je bilo namreč, da se je porušil desni stolp ondotne bazilike, ki je s tem zgubila veliko svoje krasote. Ta trg je bil nekdaj znamenit po svojem dvojnem samostanu in kot prestolnica škofov Sekovske škofije, ktero je vladal svoje dni skozi več let tudi jeden Ljubljanskih škofov. Pusto je bilo vreme, ko me odpelje hlapon zjutraj iz bele Ljubljane skozi krasno Gorenjsko, ktera pa danes ni imela prijaznega obraza za potnika, ki rad zre po njenih zelenih ravninah, njenih zaraščenih vrhovih in zlasti po velikanu njenem, ponosnem Triglavu. Prišla mi je sicer na misel znana narodna pesem: „Jaz pa pojdem na Gorenjsko, Tje na Gornje-Štajarsko." A zarad silnega deževja bi bi bila morala pač ptičica, ki bi bila hotela „s krempeljci pot kazati", ostati doma na gorkem — kje pod streho. To deževje me je spremljalo po celi Gorenjski in v Trbižu pihal je prav mrzel jesensk veter, ki se ni nič kaj prilegal času naše pratike, ktera je kazala še le dober teden po sv. Jakobu. Enako je tudi vso Koroško zagrinjala meglena odeja in bilo je moč videti le najbližnjo okolico. Hitro pihal je vlak mimo Podkloštra (Arnoldstein), kjer se vidi žalostna razvalina pogorelega samostana ; dalje mimo Beljaka, kjer sem imel zopet pri-i iiko občudovati mi že znani krasni gotski stolp mestne farne cerkve, ki stoji pred veliko cerkvijo enacega sloga, spričujoč gorečnost nekdanjih Belja-čanov za lepoto hiše božje. Kaj lepo se kaže tudi blizo Beljaka ležeča cerkev, mislim, da sv. Petra, z dvema stolpoma in kupijo, Ie da je zidana v nekoliko prehudem rokoko-slogu. Dalje gre železnica ob zelo raztegnjenem Oso-janskem jezeru (Ossiacher-See), mimo Trg-a (Feld-kirchen); prekorači trikrat reko Krko in ko zdrči mimo romantično ležečih Brež (Friesaeh), prestopi kmalo meje Koroške in sedaj smo na Štajarskem. S početka pelja železuica zelo proti severu; nekoliko nad Unzmarktom pa se zavije proti vzhodu in pustivši na desni strani mesto Judenburg z njegovim mogočnim stolpom, grč dalje v taistem smeru do Knittelfelda, od koder je z vozom še kako poldrugo uro do trga ali bolje tržiča Sekove. Oni sem že prej mnogo hvaliti krasno stolico Sekovsko; prijazno njeno lego in veličastno njeno baziliko. Kaj čuda toraj, da mo je mikalo jo kakor hitro mogoče vgledati. Ali neprestano deževje je tudi tu vso zavijalo v gosto meglo. Le malo pokazala na nekem ovinku vseskozi precejvn*- pete poti. r v V drzno-nesramni, da si upajo drugim očitati slabo gospodarstvo, ki le popravljajo, kar so ti ljudje zagrešili tudi pri državnem gospodarstvu, dokler je bilo v njihovih rokah. In' kaj k temu porek6 dunajski listi, ki so unidan zarad državnega primanjkljeja tako silno zdelovali vlado in večino državnega zbora? Stisnili so rep, da bi jim kdo nanj ne stopil, in večidel brez opazk objavljajo mestni proračun, ali" pa samo dostavljajo, da je to žalostna reč, in da bode moral mestni odtibr resno prevdarjati, kako mu bode v prihodnje vravnati mestno gospodarstvo. Mestnemu odboru ne reko žal besedice; saj je zvesto ravnal po svetih in načelih, ki so jih oznanovali in dajali ravno ti listi, ki so se pa dejansko tako slabo obnesli. Dunajsko liberalno časnikarstvo sploh še nikdar ni vživalo nobenega spoštovauja; taka ne-gnjusnost pa mora vsakemu človeku, ki ima le še količkaj poštenja v sebi, oči odpreti in ga še bolj odvračati od nemško-liberalne stranke in njej vdanega časnikarstva, ki vidi pezdir v očesu svojega nasprotnika, bruna pa v lastnem očesu ne vidi. In ako smo imeli že doslej več ko preveč opravičenih vzrokov nemškim liberalcem s sv. pismom priporočati: hinavec, izderi poprej bruno iz lastnega očesa, preden izdiraš pezdir iz očesa nasprotnikovega, daje nam letni proračun dunajskega mesta z velikanskim pri-manjkljejem novo priliko dunajskim listom in dunajskim liberalcem, ki hočejo tudi pri državnem gospodarstvu zvonec nositi, zaklicati: „Pred svojim pragom pometajte!" Rusi in Madjari. Naj se tudi zopet zamerimo kakemu „Kruto-rogu", nič ne de. Povedati moramo, da so se tudi med Rusi našli trezno misleči možje, ki spoznajo, da je na svetu za vse ljudi zadosti prostora, če le hočejo mirno drug poleg druzega živeti. Pismo madjarskega poslanca Morica Jokaja do svojih volilcev v Košicah, o kterem smo tudi v našem listu pred nekaj časom govorili, zbudilo je odmev še daleč venkaj izza skalnih Karpat. Jek njegov širil se je po brezmernih ruskih planjavah do staroslavne Moskve. Iz »Ruskega Kurjerja", ondi izhajajočega lista, odmeva po celi Evropi, kjer se brigajo za politične razmere med Rusi in Madjari; odmeva tako spraved-Ijivo, kakor bo izvestno svoje dni soglasje med Rusi in Madjari, kterega pa mi ne bomo — včakali. Omenjeni list piše: „Eden najboljših prijateljev sedanjega ogerskega ministerskega predsednika, poslanec Moric Jokai, glavni vrednik „Nemzet-ovu, pisal je svojim volilcem v Košice pismo, v kterem jim je razvil svoj politični program z ozirom na današnji Evropski položaj. V tem programu so besede, ki so jako čudno slišati iz madjarskih ust in so vredne pozornosti ruskega naroda. Jokai pravi: »Ne tajim, da bi med nami in Rusi ne bilo prav nobenega narodnostnega sovraštva, in da so Rusi junašk narod, ki, kakor mi, vedno le po najboljšem koprni. Sicer pa komaj kedaj pridemo v dotiko z njimi. Da so kozaških konj kopita kedaj po tlaku našega glavnega mesta iskre kresala, smo že zdavnej pozabili, kakor so to pozabili Francozje, v kterih glavnem mestu so bili |Rusi dvakrat. Prav tako se ne dd tajiti; da ima Rusiji nekako pravico določevati razvoj bolgarske 'države; kajti bojevala se je za njo. kar jo je stalo dve milljlttdi1 rubljev in 100.000 vojakov. T6 je pa ravno, kar ji' d&jfe pravico do te države. Oe hočemo toraj mi santi;;za vojsko sposobni biti, treba1 je, da izvlečemo pfred vsem brune iz lastnih oči, da odpravimo mednsllfčdilo prepire iz lastne hiše." Mdhdli od"kar svet stoji, ni še noben Madjar tako govoril o Rusih in o narodnostih pod krono sv. Štefana, kakor tu govori znamenit poslanec in na vse strani delaven mož, ki je več ali manj voditelj madjarskega naroda. Tako govorjenje je na vsak način priznanja vredno, tako glede mišljenja do Rusov, kakor tudi do nemadjarskih narodnosti po Ogerskej in spričuje, da bo madjarska vlada konečno vendar-le morala priznati pravice tudi drugim narodnostim. Moric Jokai je v tem oziru bela vrana med madjarskimi krokarji! Iz tega se dd nekoliko sklepati, da so se na merodajnem mestu tudi Madjarom že oči odprle, da za nje ni kdo ve kako ugodno, če imajo vedno Ruse in vse druge Slovane proti sebi. Madjarji se morajo spoprijazniti z idejo, da se bodeta avstrijska in ruska dinastija med sabo sporazumeli in ta trenutek jih ne sme iznenaditi. Kaj pa imajo Madjari od tega, da Avstrijo vedno na vojsko z Rusi hujskajo, če si carska dvora ua Dunaji in v Petrogradu prizadevata vprašanja, ki se obeh dotikajo, po mirnem potu in na obojno zadovoljnost rešiti. Madjari so se Rusiji nasproti do sedaj tako obnašali, kakor če bi se imeli z Rusi že jutri počiti. Sedaj pa vidimo, da tudi na Madjarskem polagoma že uvidevajo, da ni, da bi se morali z Rusi klati, temveč da je prav veliko nade do medsoboj-nega sporazumljenja med obema državama. Jokajevo pismo nam je v tem oziru prvi porok. Mi, ki nam je miroljubno sporazumljenje med Avstrijo in Rusijo prav pri srci, ta pojav jako zadovoljni pozdravljamo, če prav so Madjari ravnokar sploh še na stališči, ki ni še povsem pospeševalno avstro-ruskemu sporaz-umljenju; kljubu temu pa hočemo zvesto bilježiti vsakojake pojave madjarskih politikarjev, ki bi le količkaj na to kazali, da so se odpovedali sovraštvu Rusov in Slovanov sploh, ker so sprevideli, kje da je prava korist njihova. Prav trdno smo prepričani, da si bodeta Avstro-Ogerska in Rusija med saboj trdno zvezani druga drugej še najboljša poroka skupnih, kakor tudi medsobojnih interesov. Zato bi bilo pa iz srca želeti, ko bi se v tem oziru vsem Madjarom oči odprle, da bi še v pravem trenutku spoznali, kaj da bi bilo vsem narodom na iztoku Evrope v resnici na pravo korist. Politični pregled. V Ljubljani, 28. oktobra. Notranje dežele. Današnja doba je taka, da že zdavnej ni bilo nji enake. Vsa vprašanja, ki so človeku na tem svetu bivajočemu vitalnega pomena, prikipela so Kmalo na to smo pri samostanu in cerkvi. Samostanski o. prior sprejme s celo številno družino in dvema tujima opatoma (prvi o. Placidus Wolter iz samostana Maredsous v Belgiji, drugi pa o. Be-nediktus Sauter iz samostana Emavs v Pragi) pri velikih cerkvenih vratih premil. g. knezo-škofa z navadnimi obredi, na kar jih peljd pod baldahinom pred veliki altar počastit sv. Rešnje Telo. A odložimo pripovedovanje o svetih opravilih na kasneje in oglejmo si najprej cerkev in deloma tudi njeno zgodovino. Kakor znano, se Graška škofija zove navadno škofija Sekovska. To ime je podedovala po zibelki svoji, ktera ji je tekla visoko gori na Oornje-Šta-jarskem pod mogočnimi gorami v naši prijazni Se-kovi. Na severu jo zaslanjajo „Sekovske planine", med kterimi je najvišji vrh z imenom „Zinken", ki meri 2401 metrov, kar je že precej lepa visočina. Sedanja častitljiva cerkev Sekovska videla je razne čase; videla vesele in žalostne dni. Temu se pa tudi ni čuditi. Le redke so pri nas zanesljive vesti, ki spričujejo, da je ta ali ona fara dočakala častitljivo starost; tii pa stoji pred nami cerkev skoraj popolnoma v svoji prvotni obliki, ki je preživeta več kot 700 dolgih let. Eberhard II., nadškof Solnograški, ustanovil je leta 1219 tu škofijsko stolico in ostala je tukaj do leta 1782. Tedaj je bil stari avguštinski samostan razpuščen, menihi pa pregnani iz svojega poštenega posestva. Od tistih časov, dobrih sto let, Sekovska bazilika ni imela več sreče, da bi se bili v njej mašniki poovečevali, kakor se je to letos godilo. Zdelo se mi je, kakor da bi se bila stara cerkev predramila iz stoletnega spanja in na novo oživljena se radovala sreče, ki jo je doletela. Nad členovitimi resnimi velikimi vratmi se spenja lok, ki dela polukrožno čelo, na kterem je bila od starosti in vremenskih nezgod skoraj popolnoma zbrisana podoba. To so odstranili in shranili, predno se je stolp porušil. Kakor s to sliko, enako godilo se je tudi s Sekovo_. Vendar spomin na Sekovo tudi v najnovejšem času ni zginil popolnoma. Oe ne drugi, vsaj starinoslovci so radi zahajali v ta odročni tihi kraj, kjer so našli dokaj znamenitega. Znamenita je Sekovska stolica, ker jo veličasten spominek imenitne dobe cerkvene umetnosti, dobe romanskega sloga, ki se je jela razvijati proti koncu desetega stoletja in ja gospodovala blizo do konca 13. stoletja. __(Daljo prih.) na površje. Vprašanja tekmujejo med seboj: politična, socijalna, nacijonalna in narodnogospodarska. Kjer se primemo, povsod nas boli, V^politijtoem oziru smo v Avstriji, kar nas ni-črncev ali; Madjarov, v kot potisnjeni. KSaki da 6mo v socijalnem oziru, berite le prigodke*- kf se po cesaastvu gode. Anarhisti' in socijalisti so Vam pričfif da*jq pri nas, pa tudi; drugod, še marsikaj; gnjijis^ kar je pa po večem-liberalizem zakrivili; V n&Mdnostnem, oziru smo tudi tako razoraniv khkor zittikrnegA kmeta ; njiva. Ena brazdam leži semkaj, d^aga^jekaj.; povsod se vidi; da manjki tistega, kltr napfrtrljla • vsaj- lepo površje in to je v narodnostnem oziru sloga. Liberalec krči pesti proti konservativcu, kakor bi ne bila oba sinova ene in tiste matere, kakor bi ne nosila oba po enem kroji suknje. Ker jo vsak na drugo stran zapenjata, vsak misli o drugem, da jo napačno nosi. V narodnogospodarskem oziru je pa povsod tak bogpomagaj, da je joj! Dežele stebri stari, kmetijstvo, leži na tleh v pravem pomenu be^ sede, kamor ga pritiskajo preveliki stroški, ki so dandanes toliko da ne neznosni postali. Obrtnik, mali kakor veliki, pojema, če je le količkaj na poštenih nogah, ker se ne more skušati s sleparijo, ktera nepoštene obrtnike kviško drži. Ali je potem čuda, če tu pa tam toliko perečih željd nerešenih ostane? Ni! Čuda bi bilo, če bi se vse povoljno rešile, ker jih je toliko. Vzrok vsej tej mizeriji iskati je v prejšnih dobah, ki so grozno slabo gospodarile v vsakem oziru in za vse narodnosti brez izjeme. Kar se je tedaj sejalo, to je sedaj dozorelo. Da vsem ljudem niti Bog ne vstreže, je že stara in dobro znana resnica, kako pa še le človek. V državnem zboru in po časnikih je bilo v novejši dobi večkrat govorjenje o napravi delavskih zbornic, ki naj bi bile v enakem smislu skrbele za blagor delavcev, kakor skrbe trgovinske zbornice< za blagor trgovcev. Skoraj vsak se je nadjal, da' bodo delavci po državi to novotarijo radostno pozdravili. Večinoma so jo tudi, vsi pa vendar ne. Dolenje-avstrijski delavci napravili so nedavno v Šempolitu shod, kjer so se odločno izrekli proti vpeljavi takih zbornic, kar mislijo v podobi resolucije tudi vladi na znanje dati. Debata je bila jako živahna, vdeležili so se je pa samo delavski voditelji. Povdarjali so posebno, da bi tak korporativni zastop delavcev le tedaj imel kaj veljave, če bi se mu priznale pravice, o kterih sedaj niti še govorjenja ni bilo. Taka zbornica bi morala imeti pravico do besede pri sklepanji postav, ki se delavca dotikajo, in da ne ostanejo le na papirji, temveč da se tudi dejanski izvršujejo. Dalje bi morala imeti pravico imenovanja in kontrole obrtniških nadzornikov. Ker pa vsa ta novav nakana nima v zadostni meri teh pogojev, je Šempoliški delavci ne marajo. Vnanje države. Najnovejše iz balkanskih homatij je danes sledeče: Turčija menda v resnici namerava iztočno Rumelijo zopet s svojimi četami zasesti, kajti turški batalijoni še dau za dnevom v Drinopoljsko obližje prihajajo in jih je ondi že vse polno nakopičenih. Pred tremi dnevi došle so tjekaj tri baterije topništva in ravnokar objavilo se je, da pričakujejo še 16 batalijonov pešcev. Tu se mora vendar vsakdo vprašati, čemu toliko vojakov, če Turčija res ne namerava druzega, kakor le iztočno Rumelijo zasesti. Zato bi ji zadostovalo teh 16 batalijonov, ki so sedaj na potu v Drinopolje. Diplomatje trdijo, da se to nakopičevanje godi na varstvo Bolgarom, češ, da bo Turčija tako vse druge velesile prisilila, da se bo bolgarsko vprašanje po mirnem potu rešilo. Prav bi bilo, če bi bilo res tako, toda bojimo se nasprotnega. Prav tako je pa tudi mogoče, da sultan ne zaupa caru in si misli, da kedar bi bil car enkrat že v Bolgariji, bi mu tudi lahko v glavo padlo in bi rekel: »Poglejmo, kaj delajo v Carigradu!" kar je oče njegov leta 1878 hotel napraviti. Da bi se pa ta radovednost po moči zabranila, Turčija ondi svoje moči zbira, ktere misli Rusom nasproti postaviti, če bi prve res radovednost v Carigrad gnala. Kljubu vsemu prigovarjanju in grožnji Kaul-barsovi se Bolgari vendar trdno drže svojega sklepa, da se prične 27. t. m. (to bi bilo že včeraj) veliko narodno sobranje. Vse, kar bi bila Sofijska vlada v tem oziru privolila, bilo bi to, da bi bila sobranje za štirnajst dni preložila, če bi se ji bil oglasil porok, da ji bodo velesile do tedaj objavile kandidata za spraznjeni prestol, ali pa če bi bila vsaj Rusija kterega imenovala za to mesto. Ker pa ni bilo ne enega in ne druzega, so pričeli sobranje, pri kterem se mislijo v vsakem oziru strogo po postavi in ustavi ravnati; posebno jim bo poslednja merodajalna pri volitvi kneza. Ker se nektere velesile, v prvi vrsti Turčija — vjedajo, da Iztočno-Rumelijci nimajo pravic sobranja se vdeležiti, sklenila je vlada, z lepo jih do tega pripraviti, da bodo menda prostovoljno zbornico zapustili ali pa če ostanejo, da ne bodo volili. Kakor hitro bodo volitve verificirane, ponovila se bodo pooblastila za vladarstvo in se ni bati, da se bodo zopet vsi trije regentje iz novega potrdili za toliko časa, dokler novoizvoljeni knez ne zasede izpraznjenega prestola. — Kaulbars mora imeti silno veliko denarja na razpolaganje, ker je bolgarskemu častniku Kodjako-vemu tisoč napoleondorov za agitacijo v Vidinu iz-ročii. Bolgari so prišli tej nezvestobi na sled in so častnika vklenili in ga v Sofijo prignali. — Tisti častniki, ki so se vdeležili zarote proti knezu in so bili iz bolgarske vojske odpuščeni, prišli so v Petrograd caru klanjat se. Le-ta jih je jako milostno sprejel in v ruske polke potaknil. Bilo jih je devet in so štirje izmed teh takoj majorji postali. Ni še dosti zmešnjav na svetu, mora priti še egiptovsko vprašanje. Znano je, da imajo Angleži Egipt zaseden, odkar so pregnali vstajnega Arabi pašo. Od leta do leta so le-ti obetali, da bodo Egipt zapustili; lord Iddesleigh se zopet pogaja o tej stvari z Rustem pašo, a Angleži so še vedno v Egiptu in bržkone ne mislijo tako naglo umakniti se iz omenjene dežele. Pred vsemi so pa Francozje najbolj radovedni ter bi radi vedeli, kdaj bodo Angleži Egipt ostavili. Govori se, da ste turška vlada in Francoska popolnoma sporazumljeni in da se smete v tem vprašanji zanašati na ruskega cara. Angleška je bržkone, tako pravijo Francozje, čakala kake splošne razbuke in zmešnjave v Evropi — a kakor videti, dosihmal še zastonj čaka. Za Evropo je vprašanje zarad Egipta veliko važnejši, kakor bolgarsko vprašanje; Anglež bode prej šel v ogenj zarad Egipta, kakor pa zarad (Jarigrada. V Egiptu je sueški kanal, kterega so Francozje izdelali, a Angleži pokupili so namreč vse akcije, kolikor so jih mogli dobiti. Ta kanal pa je odlične važnosti za angleško Indijo. Začenši pri Gibraltarju notri do Bombaya v vzhodni Indiji imajo Angleži postajo za postajo na potu v Indijo. Egipt ni v njih rokah in če bi bil gospodar Egipta zraven tudi mogočen mož, prišli bi Angleži zarad sueškega kanala lahko v velike zadrege. Zato tudi tako neradi iz Egipta gredo, kterega so tihotapsko zasedli. Vsem drugim velesilam, zlasti pomorskim, je pa zarad kupčije mnogo na tem ležeče, kdo ima Egipt in sueški kanal v rokah. Izvirni dopisi. Iz Šmihela pri Novem mestu, 25. oktobra. (Konec.) Vmeščenje šolskih sester de Notre-Dame, ktere so se pri nas naselile iz tacih blagih namenov, se je tako-le vršilo: Ob 10. uri so se milostljivi g. Novomeški prošt z asistenco podali v novo hišo šolskih sestrž, in so jo v navzočnosti vseh redovnic slovesno blagoslovili, po blagoslovu pa so se, obdane od velike množice vernih, med veselim pritrkavanjem zvonov in mogočnim pokanjem topičev slovesno v cerkev vpeljale. V cerkvi so imeli mil. gosp. prošt izvrstno pridigo, ktero so vsi verniki silno pazno poslušali. Za rek so si bili izvolili besede: „To je dan, ki ga je Gospod naredil; radujmo se in veselimo se v njem." (Ps. 117, 24.) V uvodu so povedali, zakaj je ta dan vesel za Šmihelsko župnijo in potem omenili, kako je prišlo, da so se šolske sestre ravno v Šmihelu naselile. Vstanovitelj šolskih sester v Šmihelu se zamore imenovati blagorodni gosp. Tadej baron Merkl, ud c. kr. državne sodnije na Dunaji. Ta je imel na Velicem Slateneku, ki je vas Šmihelske župnije, posestvo. Prišel je ta gospod enekrati svoje posestvo pogledat in ko je videl, da so Slatenske deklice brez šolskega poduka, ga je v srce žalilo. Ta blagi gospod svoje posestvo v dar 28. okt. V gospodski zbornici predlagal je Schmerling, da bi se postavila deveteročlana komisija, ktera naj preišče jezikovni odlok ministra Pražaka. Predlog se bo obravnaval po sporedu. Tujci. 26. oktobra. Pri Maliču: Lowy, Ronzoni, Mebuš in Gerstl, trgovci, z Dunaja. — Helena Stonitscli, zasebnica, iz Linea. — Urbančič, posestnica, iz Polhovega gradca. — Grof 0. Apraxin, zasebnik, iz Ogerskega. Pri Slonu: A. Metzgor, knjigovodja, z Dunaja. — Tijpfer, Lowenthal in Themnann, trgovci, z Dunaja. — J. Skalitzky, trgovec, iz Prage. — Alojzij Muller, trgovec, iz Liberca, — Jožef Baldauf, trgovec, iz Gradca. — Prinzhofer, c. k. nadporoenik, iz Gradca. — Kari Kardoseh, trgovec, iz Siofoka. — Marija Millautz, zasebnica, iz Stolnega Belgračla. — Anton Sumraor, zasebnik, iz Kirohsehlaga. — M. Kerschitz, zasebnik, iz Podkloštra. — Florjan Prelešnik, župnik, iz Špita-]iea. — Janez Fischer, e. k. bilježnik, iz Mokronoga. — Blaž Dekleva, župnik, iz Truške. — L. Sehulz, uradnik, iz Carigrada. — Marija Halin, zasebnica, iz Reke. Pri liavarskem dvoru,: Vončina, posest., iz Idrijo. Pri Juinem kolodvoru: Dr. A. Ruraburg, zasobnik. iz Reke. — Srečko Lang, zasebnik, iz Reke. — Dr. Sterbone, dekan, iz Leskovea. — Jakop Črnobrd, trgovec, iz Županje. Pristavšok in Wesjak, zasebnika, iz Ljubljane. — Jožef Ach-bergor, stotnik, iz Mostara. Pri Avstrijskem caru: Gabriel Wciss, zasebnik, iz Zaplane. — Henrik VVeiss in Martin Gregorič, zasebnika, iz Tržiča. Pri Virantu: Henrik Brichta, c. k. geometer, iz Radovljico. — M. Pakič, trgovec, iz Ribnico.. — Anton Jeršan, posestnik, iz Unca. Vremensko sporočilo. O g čas Stanje Veter Vreme Mokrine na 24 ur v mm opazovanja zrakomera v mra toplomera po Celziju 27. 7. u. zjut. 2. u. poj>. 9. u. zveo. 74002 741-18 742-68 -f- 8-2 + 8-4 -f- 6-6 sl. svzh. sl. vzh. sl. vzh. oblačno oblačno oblačno 0-40 dež Oblačno, neprijetno in merzlo; zvočor nekoliko dežja. Srednja temperatura 7-4° C., za 1-4° pod normalom. (Telegrafično poročilo.) 28. oktobra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) 83 gl. 45 Kr. Sreberna „ 5% „ 100,, (s davka) 84 „ 45 ., avstr. zlata renta, davka prosta 103 r 80 n Papirna renta, davka prosta . 101 „ 16 Akcije avstr.-ogerske banke . 866 „ — „ Kreditne akcijo......279 „ 90 „ London.......125 „ 05 Srebro.......— „ — „ Francoski napoleond......9 „ 88 „ Cos. cekini .... 5 „ 91 „ Nemško marke ... 61 . 271/, , K Žrebanje že meseca decembra INCSEM SREČKE Glavni dobitek v gotovini | denarnih dobitkov. 10.000 gld., 5000 gld. z odtegljajem 20°|0 - 4788 Kiiicnsem-srečlce dobivajo se v loterijskem foureau ogerskega Jockey-kluha: Budapešta, Waitznergasse 6.