lei© X. V.b.b. Dunaf, «Ine 7. maja 1930 St. 19. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom : «Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: Pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. List za politiko, gospodarstvo in prosveto I Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. J Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g I Za Jugoslavijo j četrtletno: Din. 25'—; celoletno: Din. 100'—. Dva jubileja. To nedeljo, dne 10. maja, praznujeta dva odlična kulturna delavca med Slovenci na Koroškem, ččgg. župnik v pokoju Matej Ražun ki kanonik msgr. Valentin Podgorc štiridesetletnico mašniškega posvečenja. Dolga doba neprestanega in vztrajnega dela in hudih bojev za pravice in dobrobit koroških Slovencev je že za njima in — še pred njima. S ponosom in zadovoljstvom se lahko ozirata nazaj na to, kar sta ustvarila in dosegla za koroške Slovence v teku štirih desetletij kulturnega delovanja. Koroški Slovenci smo njima hvaležni za vse, kar sta storila za nas dobrega, in prosimo Boga, da bi ostala še dolga leta naša pomočnika v boju za manjšinske pravice. Matej Ražun. Narodil se je 13. julija 1865 v škocijanski župniji kot sin kmečkih staršev. Po dovršenih srednješolskih in bogoslovnih študijah je bil po-svečert v mašnika dne, 10. maja 1890, tedaj pred štiridesetimi leti. Od tega časa je služboval na raznih farah slovenske Koroške, nazadnje od k 1898 doi 1920 kot župnik v Št. Jakobul v Rožu. Od 1. novembra 1920 živi v pokoju v prognan-stvu v Starg Loki. Že pred župnikovanjem v Št. Jakobu v Rožu se je udejstvoval na kulturnem polju, a trajne spomenike si je postavil v 22 letih svojega dušnega pastirstva v Št. Jakobu. Že se je zdelo, da bo prešla Šentjakobska posojilnica v nasprotne roke, ko je posegel vmes in rešil Posojilnico koroškim Slovencem. Kupil je hišo, jo spremenil v »Narodni dom“, nastanil v njej Posojilnico in ustanovil poleg tega še mlekarsko zadrugo. Kaj razumljivo, da je moral, v tem času prevzeti načelstvo posojilnice, kii ji je ostal zvest kot blagajnik in tajnik do svojega bega. Pod njegovim vodstvom je dosegla posojilnica višek in prevladujoči položaj, ki ga zavzema še danes. Največ svojih moči je posvetil boju za slovensko šolo in gradnjo Narodne šole, s katero si je postavil najlepši spomenik. Že leta 1901 se je začela gonja proti petrazredni ljudski šoli s slovenskim učnim jezikom v Št. Jakobu, ki ie trajala do konca 1. 1907. V svojih spisih v ;»Miru“ in brošurah ,.V boj za slovensko šolo“ in »Bodoča narodna in gospodinjska šola v Št. Jakobu v Rožu na( Koroškem“ je predvsem gra-ial Slovence, ki so se podpisali za nemško šolo, da so snedli besedo, da so postali izdajice slovenskega rodu in da delajo škodo sebi, ker dosega dotedanja šola popolnoma svoj namen. Primerjal jih je z otroci, ki jim ugaja zunanji blesk, notranja vrednost pa je zanje brez pomena. Že tedaj so Nemci operirali s tem, da znajo otroci slovenski itak že zdoma. K temu ie navajal dejstva, ki veljajo še danes : Če^ pravijo Nemci, slovenski znajo otroci itak že od čoma, potem bi Nemci ne potrebovali nobene Šole, zakaj nemški znajo itak že od doma, zakaj bi se pa še v šoli učili nemščine, ki jo že znajo1 in je nikoli ne bodo pozabili. Šola ni samo zato tu, da uči jezike, temveč šola mora vzgajati. To' pa je mogoče doseči le v taki šoli, v kateri se otroci poučujejo v jeziku, katerega so se naučili od svoje matere. Da je slovenska šola v Št. Jakobu popolnoma ustrezala potrebam, in da je bila boljša nego druge sosedne nemške šole, je dokazoval z raznimi nemškimi hi slovenskimi spisi šolarjev vseh razredov. Dokler otrok ni dobro vajen v domačem jeziku, se nemškega težko uči in ga hitro pozabi in ne zna nemščine in ne slovenščine. Gotovo, naši sovražniki nas bi ne mogli ukončati, koi bi Slo-venci ne ukončavali samega sebe; ne mogli bi nam gospodovati in nas tlačiti, ko bi se mi sami ne tlačili tako neumno in tako nesramno. Samega sebe zaničuje tisti nezvesti sin svojega rodu, ki zametava nemščini na ljubo svoj materin jezik, ki nemščino bolj čisla, kot svojo j slovensko besedo materno. Še preden je deželna šolska oblast proti volji večine ljudstva, proti soglasnemu protestu občine in krajnega šolskega sveta obstoječo | petrazredno ljudsko šolo s slovenskim učnim | jezikom razcepila na dve šoli: na trirazredno slovensko-nemško in štirirazredno nemško šolo, je izdal poziv na koroške Slovence, da zbirajo za zgradbo slovenske »Narodne šole“. | V oklicu pravi: Kdor hoče slovenski narod na Koroškem ohraniti, kdor ga hoče rešiti gotovega in popolnega narodnega propada, ga mora rešiti pogubnih utrakvističnih šol in dati mu mora pravih, v resnici slovensko nemških šol. Sredi 1. 1907 se je pričela nova šola graditi in že novembra 1908 se je v novem šolskem poslopju nastanila dotedanja trirazredna javna ljudska šola s slovenskim učnim jezikom. Od marca 1916 do oktobra 1917 je bil g. : župnik v preiskovalnem zaporu, osumljen srbo-! filstva, nakar je bil izpuščen in konfiniran v svoji rojstni župniji škocijanski. Pa tega še ni bilo dosti. Začetkom leta 1919 je moral bežati pred nemškimi tolpami in se je po preteku pol leta vrnil zopet na Koroško. Ne smemo se tedaj čuditi, če so ga ti boji za pravice koroških Slovencev, begunstvo in pregnanstvo telesno in duševno izčrpali. Valentin Podgorc. Z zakramentom mašniškega posvečenja pred štiridesetimi leti je sprejel trojno oblast in službo: učiteljsko, duhovniško, sodniško. Človeška mera in sodba je nujno nedostatna pri merjenju in presojanju življenske vsebine, ki je polna nevidnih večnostnih dobrin. Toliko pač lahko rečemo: Valentin Podgorc je bil v 40 letih svojega mašništva zvest, neumorno in nesebično delaven služabnik božji. Izdatno je izkoriščal naravne in nadnaravne zmožnosti ter jih porabljal v blagor svojega ljudstva, v blagor tistih, ki so bili izročeni njegovi duhovniški skrbi in oskrbi. Bil je in še je vztrajen, skrben, dober učitelj in propovednik božje besede, ve-kovitih resnic. In to na vse mogoče načine, ob raznoličnih prilikah: na prižnicah lepe vrste naših cerkva, pri učiteljski in profesorski mizi na raznih šolah, na govorniških odrih v mestu in po deželi, na literarnem polju v slovenskem in nemškem jeziku. Nad trinajsttisočkrat je stal v teh 40 letih kot duhovnik-moMlee-darovalec ob oltarju Gospodovem ter daroval veliko od-rešeniško daritev v nedoumljivo-pomembni prid poedincev in neodrešenega občestva. Nešteto^ krat je v teh štirih desetletjih izrekel v imenu nebeškega sodnika milo, usmiljeno sodbo odpuščanja in osvobojenja zasužnjenih duš. Da bi oba dosegla diamanten mašniški jubilej in živela še preko njega. Ob uri poplačila pa naj oba krona Bog z zlato krono zvestega in vestnega učeništva in svečeništva! POLITIČNI PREGLED Razorožitev v Avstriji. O priliki potovanja zveznega kanclerja dr. Schobra objavljajo angleški listi pismo, ki ga je poslal dr. Schober Društvu narodov. Pismo pravi: »Z ozirom na to, da se od časa v političnih krogih inozemstva razmišlja o potrebi popolne notranje razorožitve in z ozirom na dejstvo, da je Avstrija vedno izpolnjevala vse svoje obveznosti iz mirovnih pogodb, smatra zvezna vlada za primerno, da od časa do časa obvesti Svet Društva narodov o svojih tozadevnih korakih. Izkušnje Avstrije glede obstoječih pravnih določb o po- i sesti orožja so prepričale zvezno vlado o potrebi, da pripravi važne zakonske odredbe. Novi zakonski načrti bodo vsebovali ostro prepoved posesti orožja ter splošno obveznost za oddajo orožja, ki se nahaja v zasebni posesti. Zakonski načrt bo predložen parlamentu na prihodnji seji.“ Tisk nacijonalističnih obrambnih organizacij ne prikriva svojega nezadovoljstva zaradi tega koraka ter napada vlado, da hoče s pomočjo inozemstva doseči razorožitev bojnih nacijonalističnih organizacij, ki streme samo za tem, da bi koristile državi. Obenem opozarjajo ti listi vlado, da bodo maci-jonalistične organizacije spričo takega postopanja prisiljene izstopiti iz prostovoljne rezerve, v katero so vstopile po nastopu vlade zveznega kanclerja dr. Schobra in poseči po sredstvih, ki so vrgla njegovega predhodnika dr. Streeruwitza. Zaenkrat napovedujejo, da se bodo vzdržale nadaljnih korakov, dokler se ne vrne iz inozemstva dr. Schober, ki bo moral podati o tej zadevi točno pojasnilo. Dr. Schober na potovanju. Že se je vrnil nazaj na Dunaj. V Parizu in Londonu je bil prisrčno pozdravljen. Francoski tisk piše ob tej priliki, da vežejo francoski in avstrijski narod vezi prijateljstva, ki bo še poglobljeno z interesi med obema državama, in da bo delo v prid Avstrije obenem delo za svetovni mir. Za Francijo obstoja ali samo pametna politika obnove, gospodarskega in političnega ravnotežja v donavski kotlini, ali pa priključitev Avstrije k Nemčiji. Priključitev se je v zadnjem času pač nekoliko ohladila, posebno ker dr. Schober v Berlinu ni dosegel pričakovanih trgovsko-poli-tičnih ugodnosti. Francoski finančni krogi bodo pomagali Avstriji samo pod pogojem, da bo Schober dal besedo, da bo opustil vsako težnjo za priključitev Avstrije k Nemčiji. V Parizu ima vsakdo vtis, da Avstrija nikakor ne bo postala pokrajina Nemčije. Če v Evropi ne bodo nastali kaki nepričakovani pretresljaji, je vprašanje priključitve rešeno za dolgo časa. Dr. Schober je porabil svoj obisk v Parizu za to, da je obnovil zveze s francoskimi državniki in da se je zahvalil Franciji za pomoč, ki jo je nudila Avstriji v Haagu. Francozi so mu obljubili, da dajo Avstriji posojilo, ki ga razpišejo Morgan in druge bančne skupine. Zveznega kanclerja so Francozi odlikovali z velikim križem častne legije, z najvišjim odlikovanjem francoske republike. Dr. Schober je izjavil: »Mi Avstrijci hočemo juridično in politično ostati samostojni!“ V Londonu je razjasnil angleški vladi notranjepolitični položaj države in jo seznanil z vprašanji, ki jih je treba še rešiti. Poročal je o merah, ki jih je povzel, da prepreči oborožen spopad med avstrijskimi političnimi strankami. Indija. Bojkotno gibanje v Indiji zavzema vedno ostrejše oblike, ki dajo angleškim vodilnim krogom mnogo misliti. Resnost položaja se zrcali zlasti v poostritvi cenzurnih odredb, s katerimi hočejo angleške oblasti zatreti propagando nacijonalistov. Indske žene so poslale angleškemu podkralju Irvinu pismo, v katerem izražajo svoje simpatije do Gandhijevega gibanja in naglašajo, da bodo bojkotirale inozemsko blago. Po vesteh namerava Gandhi osebno prevzeti vodstvo indskih prostovoljcev in napasti najprvo Bombay. To bi bil znak za splošni upor po vsej Indiji. V tem slučaju bodo angleške oblasti Gandhija takoj aretirale. Najjasnejše osvetljuje napet položaj v Indiji odlok vlade, da se morajo evropske naselbine koncentrirati v večjih krajih, kjer je lažja obramba. Zenske in otroci se morajo tekom treh dni preseliti v utrdbe. Prebivalci nekaterih vasi so sklenili, da ne bodo več plačevali davkov. I DOMAČE NOVICE | Pravica materinskega jezika v Jugoslaviji. „Tagespost“ od 3. t. m. izraža svojo zadovoljnost nad novo postavo v Jugoslaviji glede ureditve protestantske cerkve posebno vsled tega, ker se je za verouk določila izključna raba materinskega jezika. Ne samo verouk, tudi vse verske vaje se vrše le v materinskem jeziku. Poskrbljeno je celo, da se otroci tudi tam, kjer ni zadostnega števila za poseben razred, poučujejo le v materinskem jeziku in da ima protestantska cerkev odločilen vpliv glede nastavitve veroučiteljev in ureditve verouka. S tem so preluknjane nekatere važne določbe šolskega zakona in je upati, da se bo ugovor katoliških škofov proti gotovim določbam šolskega zakona, ki ne omenjajo nravic katoliške cerkve glede vpliva na nastavitev veroučiteljev, in ureditve pouka, popolnoma upošteval. Za nas zanimivo je najbolj to, kako daleč sosedna država priznava naravne pravice materinskega jezika in v kakem nasprotju so z načeli, ki jih pri nas v najnovejšem času zastopajo šolski krogi in ponekod mimo trpi tudi cerkev, kakor n. pr. v Pokrčah, Grebinju, Podkloštru itd., kjer bi se verouk lahko poučeval v materinskem jeziku, ki ga otrok prinese s seboj v šolo, a se — ne. Pri tej priliki naj bo tudi omenjeno, da ima Jugoslavija že popolnoma izdelano postavo za manjšine v smislu manjšinskih zahtev, v prvi vrsti Nemcev, a se dosedaj ni uzakonila, ker baie — čaka na izboljšanje drugod. Ker pri nas nimajo odločilne besede pravi Nemci, marveč nam politično nasprotni ljudje med nami, kakor k^e nastop Pliberškega zaupnika na zadnjem vsenemškem zborovanju, in se cela stranka ne glede na dp^kosežne posledice kratkomalo ukloni kričanju, seve nemške manjšine še lahko dolgo čakajo na za manjšino spremljivo rešitev tukajšnjega manjšinskega vprašanja. 1. maj. Ta dan je državni praznik in manifestirajo delavci za svoje pravice. Nekatere države so že prej prepovedale vse obhode in manifestacije ter do resnejših spopadov nikjer ni prišlo. Seveda pa je zaznamovati manjše praske in mnogo aretacij, v Sofiji sami 200. Tudi v Celovcu bi potekel 1. maj nopolnoma mirno, če ne bi izzivali nacijonalisti. Soc. de-mokraškega obhoda se je udeležilo okrog 2000 delavcev in 5 godb. Ko se je povorka pri delavski zbornici razhajala, je prišlo vsled izzivanja mestne nacijonalistične fakinaže do manjših prask in nekaterih aretacij. Zanimiv je bil obhod in zborovanje male skupine komunistov, vsako leto manj, ki jo je ščitila policija. Sv. Duha trg, kjer bi imeli zborovati, so našli zaseden po nacijonalistih in hajmatšiclerjih, zato so odrinili na Novi trg, kjer jih je policija obkrožila in zaščitila, da ni prišlo do dejanskih spopadov. Nacionalistični pobalini so bili takoj za njimi, jih obstopili ter začeli žvižgati, tuliti in prepevati nacijonalistične pesmi. Govornik pa se ni dal motiti. To naj bo zborovalna svoboda! Če motijo nacijonalisti nemška zborovanja, četudi komunistična, se pač ne smemo čuditi, če razbijejo tu in tam tudi kako naše zborovanje, zakaj svoboda tudi v naši državi ni za vse. Ali ni smešno, če zatrjujejo ti ljudje, da so za pravico in svobodo. Zanimivo je, da proti razgrajačem policija ni nastopila. Vzemimo samo slučaj, da bi zborovali hajmatšielerji in bi jih hoteli motiti komunisti. Zaznamovati bi imeli tedaj nekoliko aretacij in gotovo tudi kaj ranjenih, ker bi jo vsak, ki bi odprl usta, dobil po grbi. Komunisti so se obnašali zelo hladnokrvno pod zaščito pendrekov in niso odgovarjali na izzivanja. Zato pa je bilo1 obnašanje nemškonacijonalne celovške mladine prav škandalozno. Komunisti so nosili table: „Za Turni delavni dan“, „Za delavsko in kmetiško vlado“ itd. Najraje bi pa niti 7 ur na dan ne de-^ lali, pač pa hoteli imeti še višje plače. Obnašanje nacijonalistov je dalo komunistom dobro agitacijsko sredstvo v roko. Po zborovanju je spremljala policija komuniste do Št. Ruperta, Kjer so se razšli. Tam je prišlo do manjših prask, ki so jih zakravili nacijonalisti. Vovbre. (Zborovanje graščaka Kleinsziga.) V nedeljo 27. aprila so landbundovci sklicali shod, ki je imel namen, da se protestira proti tovornim avtomobilom, ki vozijo les po javnih cestah in tako odjedajo zaslužek kmečkim voznikom. Udeležba je bila pičla 30 oseb. Kakor pač g. Kleinszig iz Št. Vida zna, je predvsem udrihal čez duhovnike in Slovence sploh, da smo mi uboge reve krivi, da smo zašli v takšen gospodarski položaj. Poslušalcem je risal duhovnike in Slovence kot največje zločince in zle duhove, ki so samo zato na svetu, da delajo nemir in netijo sovraštvo in nezadovoljstvo. Kmetje udeleženci so se zgražali nad ostudnim govoričenjem tega gospoda, ki je sam priznal, da je zapustil katoliško vero in se pridružil; protestantom, je tedaj odpadnik. Nadalje je pripovedoval, kako se je1 bojeval za nemško koroško zemljo, za katero nikjer boja ni bilo. Zgodovino in prebivalstvo Koroške bo slabo poznal, če prišteva slovensko ozemlje k nemški zemlji. Govorniku verjamemo, da ga v Št. Vidu nihče ne pozdravlja, saj tudi pri nas odpadniki ne vživajo zaupanja in spoštovanja. Hvaležni smo g. Kleinszigu, da je razgrnil karte in povedal, da je Landbund proti duhovnikom in veri. Kako satansko sovraštvo je v teh ljudeh do vsega, kar je slovenskega in katoliškega. Drugače pa znajo naši landbundovci to dobro prikrivati. Borovlje. (Občinska seja dne 25. aprila.) Poleg obširnega dnevnega reda je bilo nad vse zanimivo poročilo župana. Zadeva je sledeča: Na predzadnji seji se je obravnaval proračun za leto 1930, ki je predvideval kljub 250% občinske doklade še primanjkljaj S 23.000. V isti proračun so se postavili tudi zneski prispevkov k Bajtiški cesti, poprava mosta v Podljubelju itd. Upalo se je namreč, da bo krila vsaj gotov del tega primanjkljaja dež. vlada iz fonda, ki je pripravljen za podpore mešanega ozemlja ob priliki desetletnice glasovanja. Tedaj se je izvolila tudi deputacija, ki je šla k dež. glavarju in ga opozorila na zanemarjene gospodarske razmere naših krajev. Toda stvar ni izpadla, kakor se je pričakovalo. Dež. vlada prvotni proračun ni potrdila, ga vrnila s pripombo, da mora kriti občina ves primanjkljaj iz tekočih obč. doklad, ki se lahko zvišajo tudi do 480%. Depu-tacijo je dež. glavar menda prav prijazno sprejel, obljubil, da bo skušal doseči vsaj najnujnejše, vendar za enkrat dež. vlada nima predvidene kake svote v to svrho. Po domače povedano, je vse že pripravljeno, samo denar še manjka! Tako stoji stvar tudi z Bajtiško cesto! — Nato se je na novo prerešetaval proračun, iz katerega se je moralo marsikaj črtati, in določila se je občinska doklada na 300%. Predlog je bil sprejet z večino. — Letni računi od kine, pogrebnega zavoda in obč. tehtnice se odobrijo. — Prošnji zavoda za učiteljske gojence v Celovcu se dovoli 20 S. —- Sprejme se nekaj oseb v obč. pristojnost, nekaj se jih odkloni. — Prošnja J. Lerchbaumerja za gostilniško koncesijo v „Karawankenhofu“ se priporoča, ker je to poslopje zidano kot hotel. — Obč. planina na Rutah se bo dala zmeriti po geometru in tudi ograja se bo napravila, v kolikor še manjka. — Nato se reši še nekaj točk vzbožnega odseka. Št. Janž v Rožu. (Razno.) Zopet se je oglasila pri nas bela žena in vzela s seboj Pirma-novo mater v starosti 91 let. V velikem tednu pa se je v gozdu smrtno ponesrečil Janez Bizjak, p. d. Štokar v Št. Janžu. Z drugimi je sekal v gozdu les, pa je padla nanj smreka, ki ga je tako poškodovala, da je v par minutah izdihnil. — Ko je se 13. aprila vozil Ivan Einspieler s kolesom iz Svetne vasi, mu je na ovinku privozil naproti avtomobil. Avto je vozil na desni strani in tako treščil v Einspielerja, ki je vozil na levi strani. Kolo je polomljeno, Einspieler pa je ostal sicer nepoškodovan. Krivda zadene avtomobilista. — Dne 22. aprila ob pol 10. zvečer je pogorela žaga Janeza Ogrisa na Rutah. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljeno, domneva pa se, da je bil podtaknjen. Požarne brambe so takoj odrinile, a z brizgalnicami niso mogle do kraja nesreče. Poslopje je pogorelo do tal in le turbina se je dala rešiti. Škode bo nekako 6000 šilingov. Globasnica. (Razno.) Celo o velikonočnem času je kosila neusmiljena smrt. Pobrala je Boštanovo mater v Mali vasi, ki zapušča moža in dvoje nedoraslih otrok. Jetika ji je pretrgala nit življenja. Sledila ji je Ligočeva mati v Globasnici. Bila je najstarejša ženska v občini in je doživela 84 let. Kot vaška babica dolgo vrsto let je nesla preko sto otrok k sv. krstu. Naj obe sladko počivata, zaostalim pa naše sožalje! — Kakor vse kaže, se bo letos vendar enkrat pričelo z regulacijo Gk>baškeoštovanje. In kmetiška mati še, če sploh katera, občuti svetost in pomen svojega poklica. Opravičeno je seveda vprašanje, kako dolgo Se.v Zato bodi materinski dan posvečen tudi ddšim materam in klic vrle matere bivšega jeznega predsednika Hainischa veljaj tudi na-sitn mamicam po Žili, Rožu in Podjuni ter po J stalili krajih naše slovenske Koroške! Naša mati! Kakšna je in kakšna naj ostane? Nekje pri Žili živi mati, stara celih težkih °semdeset let. Ob delu in molitvi je vzgojila sedem sinov in hčerko, bdela ob njihovih posteljah v bolezni, doživljala sedemkrat bol slovesa, ko so odhajali v daljni svet in si gradili J^stno ognjišče in lastno družino. In danes gledajo svet že njeni pravnuki in vendar je še 'jfedno močna stara mati. Tej materi je bilo življenje delo, vsaki dan v letu, desetletju in Petdesetletju se ji je začenjal že pred solnčnim svitom in segal pozno v noč, ko je vsa trudna bdela često pri molitvi v novi dan. Celih osem desetletij je sprejemala udarce usode in niso je fognili. Niso videli ljudje solz, ko je pokopala dva svojih sinov, a šepetali so si, da je tedaj Sele dolge noči prebdela v molitvi in solzi. In Se danes, ko bi lahko sedla k počitku, visi z ne-verjetno ljubeznijo na svoji mali njivici in krajci, na svojem lastnem ognjišču. KmetiškamatilTivešdobro, da teživljenjesamodeloinvtemsvo-lemboguvdanem delu močno us t-v.arjaš in preobrazuješ svet! Mati, D t i h a i n s k r o m n a, a s i 1 n a i n mogočna! Nekje v Rožu je živela druga mati pod pregosto kmetiško streho. Imela je sina edinca in biemu posvetila vso svojo skrb in ljubezen. In godilo se je, da ji je sinček zbolel na nevarni P°lezni. V svoji bolesti se je tedaj mati zatekla k nebeški vrstnici in se ji zaobljubila. Sinček je ^dravel in mati je nato izpolnila svojo sveto Pbljubo: Odrezala si je svoji dolgi lepi kiti las bj ji poslala v dar Devici na Brezje. Niso opa-2|'i tega njeni domači, preprosta ruta je skri-VaIa njeno nesebičnost. Samo slutiti moremo yeliČino ljubezni in nesebičnosti te preproste knietiške matere, samo slutiti njeno neizmerno ^upanje. Kmetiška mati! Ti znaš živeti jjsvojo skrbjo in bolestjo samo za 'uuge. Medtem ko poedinci trgajo družino in svet v majhne drobce, ti ^družuješ družino in narod v eno iamo telo in mu vdahneš svojo astno dušo! Tam spodaj v Podjuni živi mati-vdova, ki ?°spodari na velikem posestvu in pri tem vzga-a rnladoletna svoja sinova. Da govoriš z njo, strmiš nad njeno izredno preudarnostjo in se j bdiš njenim modrim besedam. Odkod jih le .ybdje, ko je dovršila samo ljudsko šolo? Mo- se je učiti v domači hiši, zbirala je morda izkušnje življenja in povsod našla novih misli in nove modrosti. Z odprtimi očmi je gledala to čudežno prenavljanje in ustvarjanje narave, videla v tem delo1- višje moči in popolne modrosti, sama je doživela skrivnost življenja. Zato ji je beseda, četudi preprosta in trda, bogata zdrave misli. Mati! Ti nas učiš, daje trebaod-p r t i h o č i in zdrave misli, da se danes znajdeš v tem našem svetu mnenj in proti m ne n j, da najdeš pravivpogledvsvetinvskrivnost življenja. Potem je živi jenska modrost enostavna in plemenitosti srca ni treba nobenih učenih k n j i g. D a j, u č i t u d i n a s, d a s e z n a j d e-mostabošemi! Kdo naj nam vrne zopet veselje do kmeti-škega dela, da bomo kot nekdaj z radostjo pozdravljali delavci prihod jutranje zarje? Kdo naj nam razloži smisel in korist solidarnosti, nesebičnosti? Kdo naj nas vzgaja in uči še naprej, nas, male in velike otroke?; Daj, ti preprosta kmetiška mati, ti nas sprejmi nazaj v svoje okrilje in svoje varstvo! Za to te prosimo k tvojemu dnevu. Prireditve. V nedeljo dne 18. maja pop. se vrši v Št. Lipšu občni zbor izobr. društva, združen z materinskim dnevom. Na sporedu so tri igre: „Pismo“, „Zaklad“, „Studenec milosti14, deklamacije, govor zvezinega zastopnika, poročila in volitve. — V nedeljo dne 18. maja po prvi maši se vrši v Cvitarjevi gostilni v Št. Jakobu v Rožu sestanek društva, namenjen našemu moškemu svetu. Na sporedu je govor strokovnjaka „Pravna vprašanja našega časa“. Govor je danes izredno aktuelen. Slovenski krožek na Dunaju. Izlet prihodnjo nedeljo čez Neuwaldegg in Dreimarkt-stein v Sievering. Zbirališče ob 4. pop. na končni postaji Neuwaldegg, tramvaj št. 43. —-Povratek s št. 39. v Krožek. — Tudi ta izlet bo filman. Vsi trije filmani izleti se bodo videli v nedeljo teden v Krožku. Predsednik. Ruda. (Občni zbor.) Na zadnjem občnem zboru našega izobraževalnega društva predpreteklo nedeljo smo zopet poživili našo misel, da bodi skrb vseh, ki ljubijo domačo misel in domači jezik, da bo društvo procvitalo kot nekdaj. Ker je bil zvezjin tajnik zadržan, je moralo odpasti skioptično predavanje; zato nas je posetil g. Piopiunik Šiman in nam govoril o društvu in družbi, o državi kot najvažnejši človeški družbi, posebej je še povdaril dolžnosti posameznikove do družbe. Gdčna. Krištofova je mogla pozdraviti in nagovoriti domala vse svoje bivše tečajnice, ki so njenim besedam živahno sledile. Oba govora so prisotni člani vzeli z zanimanjem na znanje. Tudi deklamaciji sta ugajali. Pri volitvah je bil izvoljen za predsednika g. Prunč in za tajnika g. Štefan Marktl. V živahnem pogovoru in pri lepi pesmi naših tečajnic nam je minul čas še prehitro. Potek občnega zbora da slutiti, da bo naše društvo gotovo zopet postalo ognjišče skupnega našega stremljenja po vsestranski poglobitvi in ohranitvi vsega domačega ljudstva. — Ker nam je zveza ostala še naprej dolžna svoje skioptično predavanje, jo nameravamo prav v kratkem naprositi, da krije svoj dolg, če ne, bi jo morali tir jati. Železna Kapla. (Občni zbor.) Na velikonočni pondeljek smo se zbrali v izredno lepem številu na občnem zboru našega društva v prostorih Kolarjeve gostilne. Zvczin govornik nam je govoril o kulturnem položaju našega ljudstva; trde so bile njegove besede, ko je slikal bodočnost naroda, ki bi izgubil svojo stanovsko zavest in slepo se uklonil mestnemu modernemu vplivu. Zadostovale so njegove besede, da se bomo društva, ki naj nam ohrani ves naš domači svet, oklenili kar najtesneje. Deklamacije in pesmi tečajnic so nam kaj ugajale. Govor gdčne. Hartmannove o dekletu, njenem svetu in njeni nalogi, nas je prav zadovoljil. Trdno se nadejamo, da bo novosestavljeni odbor skrbel, da se bo naše društveno življenje razvijalo živahno in zdravo. Clan. Velinja vas. (Obisk Kotmirčanov.) Na velikonočni pondeljek so nas obiskali kotmirški igralci ter uprizorili igro „Sv. Elizabeta14. Vsi do zadnjega igralca zaslužijo pohvalo. Marsikatero oko je bilo rosno ob nastopu sv. Elizabete, a zopet smo se morali jeziti nad zavistjo in trdosrčnostjo njene nasprotnice. Vendar je končno zmagala pravica. Vsem je igra izredno ugajala. Pregovor pravi: Delo hvali mojstra. Tako moramo tudi tukaj reči, da je dramatični odsek kotmirškega društva v veščih rokah. ZADRUŽNI VESTNIK | Ledince. (Posojilniško zborovanje.) Le-dinška posojilnica je priredila na belo nedeljo zborovanje v gostilni g. Arnejca. Zborovanja se je udeležilo! precejšnje število ljudstva. Predsednik Rezman je pozdravil došle udeležence in g. govornika kanonika Podgorca. Ta je govoril o pomenu kmetijstva in industrije. Pred vojno so se evropske države industrializirale, ker se je mislilo, da tovarna zasluži. Po vojni so si prekomorske države ustanovile svojo industrijo, evropske države pa se morajo vračati nazaj h kmetijstvu. Kmetijstvo se mora in more dvigniti, tu je treba več producirati in dati zaslužka večjemu številu ljudi. Kmeta težijo visoki davki, rastoči dolgovi in visoke obresti. Visoki davki, ko šolsko breme nosijo danes zemljišča. Razni ljudje govorijo in naročujejo, plačuje pa kmet, ker nima primernega vodstva, ki bi se odločno branilo krivice, ter bi odločno delalo na to, da se krivica odpravi. Visoke obresti so sad razveljavljanja valute. S tem se je pahnilo milijone ljudi v revščino, s tem se je pognalo kvišku obrestno mero. In visoka obrestna mera je glavna krivda, da naše tovarne ne morejo tekmovati, da ni dela in da se je toliko delavcev pahnilo v nesrečno brezdelje. Kmeta težijo visoka socijalna bremena, zavarovanja in dr. Ako hočemo ljudi zadržati na deželi, jih tu ne smemo slabše oskrbeti nego v mestu. A če se kmeta s postavami tako obremeni, se mora s postavami tudi pomagati, da bo kmet dobival za svoj pridelek primerne cene. Industrija in obrt se kartelirata in kartelna društva določujejo cene. Ako se industrijo obremeni z davkom, se to breme takoj naloži na blago: železovino, obleko i. dr. Kmet pa se ne more kartelirati, samo on mora pretrpeti popolnoma prosto tekmovanje vsega sveta. Zato kmet upravičeno zahteva, da se cene njegovih pridelkov varujejo s primerno carino. A obenem mora sam skrbeti, da več in boljše prideluje. Skrbeti mora, da bo polje več rodilo, skrbeti, da bo prideloval boljše maslo, da bo goveja živina, ki se prodaja na Dunaj, in da bodo prašiči primerne kakovosti. Za vse to je treba zadružništva in strokovnjaki po pravici pravijo, da bo XX. stoletje zadrug. Ako hočemo boljše in več pridelovati, ne smemo pustiti, da vsi boljši delavci odhajajo v mesto. Najboljša pomoč bo, pomagati ljudem, da si ustvarijo svoje domove. Kdorkoli toliko zasluži, da zamore vzdržati družino, naj si zgradi svojo hišico. In če bo sam delal, ne bo predraga. V celovško posojilnico je prišla delavska žena, češ: „Gospod, ne morem vam povedati, kako smo srečni! Kako nam ljudje zavidajo lastni dom. Poprej smo se klatili po stanovanjih, zdaj pa imamo svoje! Mož je ob tretji uri zjutraj vstajal in je delal pri zgradbi, preden je odšel za zaslužkom.44 Tako se poceni gradi in tako bodo ljudje srečni in bodo ostajali doma. Kmet mora svoje gospodarstvo racijonalizirati, to se pravi, razumno mora gospodariti. Kmetiška šola pri Hoprijanu n. pr. ima le štiri krave in pridela skozi vse leto vsak dan 50 litrov mleka. Kmet pa je včasih imel po osem krav in dostikrat nobenega mleka! Krava mora svojo krmo plačati, ali pa se naj proda. Kmet naj bo potem prijazen s svojimi ljudmi. Življenje starih kmetov je bilo verno, ljudje so hodili v cerkev k orocesijam, zdaj zahajajo v kino, zdaj odhajajo s kolesom z doma bogvekam. Treba bo ustvariti novo kmečko kulturo in upreti se mestnemu nesrečnemu švindlu. Govori se o kulturi, naša kultura naj bo delaj in moli! Pri vsem tem se moramo zavedati, da je kmečko življenje polno težkega dela, da je njegovo delo odvisno od narave in da je kmečko življenje po naravi vse-skupno. Eden je navezan na drugega in nihče ni sosedu konkurent. Zato je kmečki poklic po naravi tako pripraven za zadružništvo. Koneč-no poda govornik še nekaj podatkov naše zadružne zveze: Vse slovenske posojilnice vkup imajo 2,163.000 vlog, 1,638.000 posojil, 193.000 S rezervnih fondov, in letnega dobička je bilo leta 1928 18.000 S. Domači g. Sekol je na to pozval ljudstvo k varčevanju in ga je svaril pred lahkomiselnim zadolževanjem. GOSPODARSKI VESTNIK j Sladkor. Sicer ga mi ne pridelujemo na Koroškem, ali kmečki pridelek je, zato se zanj zanimamo in se veselimo, ako ta vejica kmečkega dela uspeva in se to blago prideluje doma ter daje kmetom boljšega zaslužka. Takoj po vojni se je v Avstriji povprečno na osebo porabilo1 v letu 15 kg sladkorja, zdaj se je poraba zvišala na 31 kg. Ljudje so opustili ničvredni saharin in tudi zavživanje se je pomnožilo, kar je pozdraviti, zakaj sladkor je važno živilo in ni škodljiv, kakor morebiti alkohol. Zanimivo je, da je cena sladkorja povsod višja nego pri nas. Ko bi ne pridelovali svoj sladkor povečini sami, bi ga morali tudi mi dražje plačevati. Tu se podaja zanimiva gospodarska prikazen. S carino branimo svojo produkcijo in nasprotniki zaščitne carine so mislili, da bo ta carina podraževala ta proizvod. A ko se pri nas sladkor ne obdavčuje tako visoko kakor drugod, se ni podražil, marveč je cenejši kakor v drugih deželah. Denar ostane doma in nam ni treba plačevati davkov za druge, ko bi uvažali iz tujine, tam drago obdavčeno blago. Sladkorne tovarne producirajo z odpadki mleko: tako se oskrbuje Dunaj s cenenim mlekom, in tovarne, ki prodajajo mleko, kupujejo molzno živino od živinoreje v gorjanskih krajih. Tako se giblje pridelovanje po gotovih krogih in nam kaže, kako je treba delati iz roke v roko doma, ne pa naročevati iz tujine, kar se lahko doma naredi. Avstrijsko poljedelstvo ne mara podraže-vati sladkorja, a tudi tega se ne sme pripustiti, da bi se smelo naše pridelovanje sladkorja uničiti, kadar vsled spekulacije pada cena sladkorja na svetovnem trgu. Leta 1927—1928 je stal sladkor na borzi 81,30 S metercent, sedaj stane nekoliko več, ker se je obdavčil. Od pridelovanja sladkorja profilira tudi kmet, ker zdaj za naše sladkorne tovarne dobavlja peso že 18.000 kmetov. Mesto pšenice pridelujejo peso, ki jo pošiljajo v tovarno in dobivajo tam za svoje krave odpadke, ki zelo pospešujejo molžo. Celovški trg. Živina : plemenske krave 1,20 do 1,55, pitane krave 0,80—1,10, pitani prašiči 2,40—2,70 S za kg žive teže. Žito: pšenica 31 do 32, rž 22—24, ječmen 25—27, oves 22—24, ajda 26—28, koruza 20—22 g za kg. Sladko seno 12, kislo 8 S za 100 kg. Kilogram graha 1,40, leče 1,60 S, fižola 50, krompirja 13 g, goveje masti 6, sirovega masla 5—6, prekajene slanine 4,50, sirove slanine 2,80, zaseke 3 S. Jajce 13—14 g komad. __ RAZNE VESTI Drobne vesti. Avstrija: Sedaj, ko je Hayd-nova melodija bivše avstrijske himne „Bog ohrani...“ ponovno postala avstrijska himna, seveda z drugim besedilom, je zanimivo ugotoviti, da je vas Rohrau, v kateri se je rodil veliki Haydn, bila v času njegovega rojstva popolnoma hrvatska. Značilno je, da naziva znameniti ameriški glasbenik H. L. Mencken Haydna kot „The Croat Haydn“ (Hrvat Haydn). Fencken daje prav tudi Hrvatu Kuhaču, ki pravi, da je vzeta melodija avstrijske himne iz pesmi gradiščanskih Hrvatov „V jutro rano se ja stanem...“ katere melodija je neobičajno podobna Haydnovi himni. — Avstrijska in francoska vlada ste sklenili pogodbo, po kateri se v prihodnjih treh letih zaposli 15.000 brezposelnih delavcev v Franciji. Brezposelne delavce ne bodo smele spremljati žene. Vsem, ki na poziv ne bodo hoteli iti v Francijo, se odtegne brezposelna podpora. — Dr. Heckes je predlagal, da se pošlje učnemu ministrstvu vloga, v kateri se zahteva, da ministrstvo prepreči, da bi se tiskale srednješolske učne knjige v latinici. Mogoče bodo začeli izdajati tudi latinske učne knjige v gotici. V Avstriji je vse mogoče. — Ostale države: V Židilju pri Čupriji v Jugoslaviji je prišlo povodom cerkvene svečanosti do krvavega pretepa med mladeniči. V pretepu je bilo ubitih 5 oseb, 6 pa težko ranjenih. — V dimniku sovjetskega poslaništva v Varšavi na Poljskem so našli peklenski stroj in sicer malo prej, preden bi moral eksplodirati. Stroj je bil tako močan, da ne bi porušil samo poslopje sovjetskega poslaništva, temveč tudi vse sosedne hiše. Sovjeti zahtevajo natančno pre-skavo in kaznovanje krivcev. — V bližini vasi Hujučak v Dobdrudži na Romunskem! se je spustil ogromen roj kobilic, ki dobesedno pokriva 200 hektarjev polja in gozdov. Plast kobilic je ponekod do 15 cm debela. Vinogradi, poljski posevki, sadonosniki, pa celo gozdovi so skoraj popolnoma uničeni. — Iz Londona poročajo, da je strahovit vihar na reki Jamni v izhodni Bengaliji prevrnil neko ladjo, na kateri je bilo 200 potnikov. Parnik se je takoj potopil in ,Je potegnil s seboj tudi potnike, ki so vsi utonili. Zadnji potres v Grčiji je mnogo naselbin r» Peloponezu na pol porušil, ponekod pa se je pogreznila zemlja. Tudi število ranjencev je zelo veliko. — Na veliki petek se je vžgala lesena cerkev v Costesti na Romunskem med cerkvenim opravilom. Ker so bila samo enn vrata in še ta vrata so verniki zabarikadiran pri begu, je zgorelo z duhovnikom vred im vernikov 16 je bilo oddanih v bolnico in samo 3 so se zdravi rešili. — Ogromni požar 3e v Tokiju na Japonskem vpepelil 380 stanovanjskih hiš. Ogenj se podtaknili baje stav-kujoči nameščeneči cestne železnice. Alfa/Rtparllnik NOVI' model originalnega NeSotte^ posnemalnika pripraven za ročni in motorn' pogon. Neprekosljiv na konstrukciji in trpežnosti! N«' slišen tek! je eden najbeljlUi ptiftomočkau umnega gospodarstva. Uporabljati se da za parjenje krmil, za prekuhavanje perila, za kuhanje žganja itd. Alja je Metoma in najbolj priznana Uiìdha te óUoke. Zastopnik: Janko Ogris, posestnik, Bilčovs, Feistritz im Rosentale. 76 i Vabilo. Izobraževalno društvo „Danica“ v Št. Vidu v Podjuni gostuje v nedeljo, dne 11. maja 1930 s prelepo igro Turški križ v Ruševi dvorani v Samožni vasi. Začetek točno ob pol 3. uri popoldne. Sodeluje šentviški moški pevski zbor. K obilni udeležbi vabi gs ODBOR. Kdor svoj narod zataji, greši zoper 4., 5. in 8. božjo zapoved! VABILO na REDNI LETNI OBČNI ZBOR Živinorejske zadruge za Žitaro vas in okolico, registrovane zadruge z omejenim poroštvom, ki se vrši dne 18. maja 1930 ob 9. url dopoldne v Društvenem domu v sledečim dnevnim redom : 1. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje letnega računa. 3. Plačevanje planinšine. 4. Slučamosti. Vse ude priiazno vabi VODSTVO.87 Originalno Melotte-jev* brabantsko oralg Najboljše oralno orodja sedanjosti. Ugodna plačila na obroke. Ceniki zastonj. MELOTTE-WERKE, wiem. hi., haverhofsJ Zastopnik : Valentin Lassnlg, posestnik, Nova Vas, P. FStlerlacli. Hranilnica in posojilnica na Ziljski Bistrici, gistrovana zadruga z neomejeno zavezo. re- Vabilo na redni občni zbor ki se vrši dne II. maja 1930 ob 3. uri popoldne v posojilnični hiši na Ziljski Bistrici. Dnevni red: 1. Čitanje Zapisnika lanskega občnega zbora 2. Odobrenje letnega računa za leto 1929. 3. Volitev načelstva. 4. Razdelitev čistega dobička. 5. Sprememba pravil, § 1 in 6. 6. Slučajnosti. Ako občni zbor ob določeni uri ne bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje na istem mestu in z istini dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ob vsakem številu zadružnikov. 86 ODBOR- Ali ste že naročili pri tovarni kos J. M, OFFNER, Wolfsberg i K. Naročilnica in prospekt je bila priložena 16. številki z dne Poslužite se je pravočasno, da se morete prepričati že Če še niste naročili, tedaj uporabite svoječasno priloženo Proda se posestvo h kateremu spada približno 3 orale polja, gozda >n nikov, v ravnini, poslopja novo pozidana, 8/4 ure od C-lovca. Naslov se izve v upravnišlvu. „2 RINDER’-KOSOi pišite na Sensenwerk J. M. OFFNER, „2 RINDER’’*KOSE 16. aprila 1930. pri prvi košnji o kakovosti te izborne KOj j naročilnico ali navadno dopisnico in tak > Wolfsberg in K&rnten, ki Vata d* tudi vsako zaželjeno pojasnilo. so bile na svetovni razstavi v Barceloni 1929 odlikovane z zlato medaljo. Loatnik: Pol. in gotp. dnùtvo za Slovance na Koraikai v Calovcu. — 7alninflr, «datali h» odgovora urceUr: Žinkovaky Joaip, typograf, Dunaj, X., Ettamainhf8**6 Tnka Lido va tiskarna Ant Maokat in dražba (za tisk odgovoren Jes. Žinkavskf ). Dunaj, V„ Maigarateaplate 7.