Kako otrokom približati branje, da postane prijetno? Jasmina Ducman, mobilna specialno-pedagoška služba, Osnovna šola dr. Ljudevita Pivka Ptuj V članku predstavljam različne dejavnosti in nasvete za razvijanje bralne motivacije, ki je v začetni fazi branja osnova za razvoj bralne tehnike. Dobro usvojena bralna tehnika (bralna tekočnost, bralna točnost) je dolgotrajen proces, v katerem nekateri učenci potrebujejo več vaje, drugi manj. Dejstvo je, da lahko v skupini enako starih otrok opazimo, da otroci dosegajo različne ravni branja. Nekateri otroci berejo počasi in z napakami ter vso energijo vlagajo v dekodiranje, drugi berejo prehitro in vnaprej ugibajo besede, da bi čim prej končali z bran- jem, zasledimo pa lahko tudi že učence, ki berejo z razumevanjem. Predstavljene dejavnosti omogočajo poleg spodbujanja bralne motivacije tudi popestritev k učnim uram učenja branja ter hkrati predstavljajo vaje za lažje premagovanje začetniških napak. Učenje branja postaja z vajo vedno bolj podobno učenju z branjem, saj je ustrezno usvojena bralna tehnika pomem- bna za razvoj bralnega razumevanja, ki predstavlja osnovo za učenje vseh učnih predmetov. Dejavnosti za razvijanje bralne motivacije zače- Besedni detektiv tnih bralcev Otroci imajo radi igre skrivalnic, kar lahko izkori- stimo tudi za učenje. V učilnici na različna mesta Bralni drsnik pritrdimo samolepilne listke z besedami. Učencu Pripravimo enako velike kartice z besedami in pri povemo, da se bo spremenil v detektiva in da je tem upoštevamo bralne zmožnosti učencev. Lah- njegova naloga, da v določenem času najde in ko uporabimo enostavne besede iz treh črk, se- prebere čim več listkov z besedami. Vsako besedo, stavljene po vzorcu soglasnik – samoglasnik – so- ki jo najde in prebere, zapiše na svoj seznam naj- glasnik, ali pa učencem ponudimo težji nabor be- denih besed ali pa besedo obkljuka v danem se- sed. Bralni drsnik pripravimo tako, da barvni papir znamu vseh skritih besed. Skrivanje lističev z bese- preprosto prepognemo oz. ovijemo okrog kartice dami lahko pred pričetkom vaje prepustimo tudi z besedo in ga na zgornjem robu zalepimo z lepil- posameznim učencem (Smith 2011). nim trakom. Kot bralno vajo ga učenec uporablja tako, da kartico počasi vleče iz drsnika v levo in s tem odkriva črko za črko. Nato v drsnik vstavimo novo kartico z besedo in učenec na enak način nadaljuje z vajo (Davis 2018). Bralni drsnik Besedni detektiv 13 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Bralne stopinje Preberi in pokaži Gre za zabaven način branja besed, ki je primeren Na listke napišemo različna kratka navodila, ki od predvsem za učence s telesno-gibalnim učnim učenca zahtevajo določeno motorično aktivnost, stilom učenja. Narišemo ali natisnemo stopinje, npr. skoči, zaploskaj ipd. Učenec odpre škatlico, nanje napišemo besede, nato pa jih v razmaku v katerem se skriva navodilo, nato pa ga najprej otroških korakov razporedimo na tla učilnice ali glasno prebere in zatem motorično izvede. S to šolskega hodnika. Učenci sledijo njihovi poti tako, vajo prejmemo povratno informacijo tudi o otro- da na glas preberejo besedo ter šele nato stopijo kovem razumevanju prebrane besede, saj lahko na stopinjo. Z branjem končajo, ko uspejo preho- hitro ugotovimo, ali je prebrano navodilo razumel diti celotno pot. tako dobro, da ga je zmožen tudi pravilno izvesti (Miller 2012). Preberi in pokaži Lačen kuža Iz manjše odpadne škatle izdelamo lačnega kužka, ki ga bo učenec nahranil tako, da mu bo v odprt gobček dajal lističe z besedami v obliki kosti. Pred vsakim hranjenjem je pomembno, da učenec besedo pravilno prebere na glas. Mlajši učenci radi sprejemajo domišljijske igre, zato lah- ko uporabimo tudi druge ideje npr. žaba-muha, opica-banana ipd. (Thompson 2018). Bralne stopinje Lačen kuža 14 Didakta Skriti predmet lahko tudi zapišemo na listič in ga prepognemo, Za to didaktično igro potrebujemo nekaj lončkov ob koncu dejavnosti pa učencu predstavlja po- ter manjši predmet, ki je dovolj majhen, da ga lah- vratno informacijo, saj z njegovo pomočjo preveri ko skrijemo pod lonček. Lončke obrnemo navzdol pravilnost svoje rešitve. in nanje napišemo besede. Otrokom pokažemo predmet, ki ga bomo skrili. Izbrani predmet skrije- mo pod naključno izbrani lonček tako, da učenec ne vidi, kje se nahaja, zato naj v tem času zapre oči. Igra poteka tako, da učenec s pomočjo glasnega branja posameznih besed ugiba, kje meni, da se nahaja skriti predmet. Kadar prebere kakšno be- sedo, z dvigom lončka preverimo, ali se skriti pred- met nahaja pod njim. V kolikor ima učenec težave na področju povezave glas-črka, lahko namesto besed na lončke napišemo črke ter s pomočjo te vaje urimo hitrejši priklic ustreznega glasu za dolo- čeno črko. Namesto lončkov lahko uporabimo tudi drug material, ki je prav tako primeren za izvedbo dejavnosti npr. plastična jajčka, ki jih je možno od- Sestavi besedo preti in zapreti (Davis 2012). Berem in poiščem Prinesemo škatlo, v kateri imamo različne (manj- še) predmete. Na predlogo zapišemo besede za- nje. Učenčeva naloga je, da glasno prebere be- sedo na predlogi, nato pa nanjo položi ustrezen predmet iz škatle. Z branjem konča takrat, ko mu uspe s predmeti prekriti vse besede. V škatlo lah- ko damo tudi predmete, ki ne spadajo k nobeni besedi, in s tem otežimo raven naloge. Skriti predmet Berem in poiščem Sestavi besedo Lov na besede Učencu damo posodico s črkami. Njegova naloga Na tablo zapišemo različne besede. Učitelj glasno je, da poskuša čim hitreje sestaviti besedo iz da- bere besedo za besedo, učenec pa poskuša sliša- nih črk in pri tem porabiti vse dane črke. V kolikor no besedo čim hitreje poiskati, prebrati in uloviti vadi branje daljših besed, mu lahko označimo ali s pomočjo muholovca. Igro lahko tudi časovno namignemo prvo črko v besedi. Bralcem z večji- omejimo in organiziramo tekmovanje v lovljenju mi težavami lahko dejavnost prilagodimo tako, besed, pri čemer lahko štejemo, koliko besed mu da priložimo sličico iskane besede. Iskano besedo je uspelo uloviti v določenem času. 15 Didakta ŠOLSKA PRAKSA Kadar ima otrok z branjem in voljo do branja težave, je pomembno, da starši sedijo poleg njega, saj se bo tako hitreje lotil dela. Otrok naj v začetni fazi branja vsak dan redno bere na glas, da sliši samega sebe, kako zloge povezuje v besedo. Ko postane branje bolj tekoče, lahko začne s tihim branjem. Starši se lahko z otrokom dogovorijo, da nekaj dni v tednu bere tiho, nekaj dni pa glasno, pri čemer so takrat ob njem, da ga poslušajo, opozorijo na napake in se z njim pogovorijo o vsebini besedila, tako da mu po branju postavijo različna vprašanja ter mu poma- gajo oblikovati odgovore. Pogovorijo se lahko tudi o pomenu tistih besed, ki naj bi jih otrok že poznal (Černe 2015). Vsakodnevno branje v začetnih razredih je otro- kova naloga, četudi učitelj tega ne naroči. Ob tem Lov na besede lahko starši uporabijo metodo beleženja branja in nagrajevanja z nalepkami, barvanja bralne hiške ipd. Ena izmed najbolj usodnih napak staršev pri Bum škatla spodbujanju učencev k branju je predolgo vztraja- V manjšo škatlo z odprtino vstavimo kartice z be- nje pri glasnem branju. Glasno branje je utrudljivo sedami in približno pet kartic Bum. Učenci izme- in s predolgo vajo postane neučinkovito. Zbranost nično vlečejo kartice in jih glasno berejo. Kadar popusti, glas se utrudi, začnejo se vrstiti napake učenec besedo prebere pravilno, lahko kartico (Žerdin 2003). Bralni trening je učinkovitejši, če obdrži, kadar pa besedo prebere napačno, jo vrne otrok glasno bere večkrat in krajši čas. Če otrok po- nazaj v škatlo. V primeru, da učenec izvleče kartico trebuje več vaje, je bolje, da kratko vajo ponovi več- Bum, mora vse svoje do tedaj zbrane kartice vrniti krat na dan, kot pa da izvede eno daljšo. Občasno nazaj v škatlo. Gre za igro, ki lahko traja precej časa, lahko starši otrokovo branje tudi zvočno posnamejo zato jo je smiselno časovno omejiti. z namenom, da tudi otrok posluša svoje branje in ga komentira. Otroku lahko dajo možnost izbire in odločanja o tem, kaj in koliko bo prebral. Količine branja ni po- trebno določati s časom, npr. bral boš 10 minut, pač pa ga lahko omejimo s številom vrstic ali dolžino zgodbe, npr. prebral boš do sem (Demšar 2016). Pri- poročljivo je, da z njim obiščejo knjižnico, ga včlanijo ter mu dajo možnost, da izbira knjige po lastni izbi- ri. Za spodbujanje k branju pa lahko izkoristijo tudi otrokov rojstni dan ali druga posebna praznova- nja oz. otrokove dosežke ter skupaj z njim obiščejo knjigarno in mu podarijo knjigo. Svetujemo jim, da otroku omogočijo priložnost, da jih on sam spomni na branje. Vsakič ko samostojno poseže po knjigi, ga je pomembno pohvaliti. Bum škatla Med branjem je otroka dobro spodbujati k temu, da besedilu sledi s prstom. Namesto prsta lahko uporabi tudi kakšen drug pripomoček, npr. ravnilo, svinčnik ali kartonček, kar mu bo omogočilo, da se Nasveti staršem pri spodbujanju otroka k branju bo lažje osredotočil na branje posamezne besede. Poleg šole imajo v procesu otrokovega opismenje- Kadar se otrok med branjem zmoti, ga lahko opo- vanja ključno vlogo tudi starši, ki otroka v domačem zorijo tako, da na napačno prebrano besedo poka- okolju spodbujajo k branju ter ga ob tem spremljajo žejo s prstom. Prst umaknejo šele potem, ko otrok in usmerjajo. Pedagoški strokovni delavci jim lahko besedo prebere pravilno, pri tem pa napake ne pri tem pomagamo z različnimi nasveti. Pomemb- komentirajo. Težje berljive besede lahko preberejo no je, da poiščemo pravi način, ki bo otroku poma- skupaj z otrokom tako, da jim besedo v pomoč za- gal, da bo pri branju vsak dan uspešnejši. šepetajo (Demšar 2016). 16 Didakta Družina si lahko med vikendi organizira bralnih 5 mi- reven besedni zaklad ali pa ne ve, kaj pomenijo pre- nut, kjer vsak član družine nekaj prebere, drugi pa brane besede, te besede prebere težje kakor tiste, ki ga poslušajo. Ob tem bo otrok pridobil tudi vpogled jih pozna in ve, kaj pomenijo. Bere počasneje in z več v branje drugih. Lahko jim predlagamo dopisovanje napakami. Napak ne popravlja, saj jih niti ne zazna, znotraj družine in v ta namen postavitev posebne- ne sliši, ker se ne sprašuje o pomenu (Žerdin 2003). ga nabiralnika za različna sporočila. Otrok bo z zani- manjem preverjal poštni nabiralnik ter bral sporočila Zaključek svojih družinskih članov. Starši lahko otroka zadolži- Predstavljene dejavnosti so se v šolski praksi izkazale jo, da vsak dan prebere npr. vremensko napoved, tv kot prijeten motivacijski člen na področju začetnega spored ali vsebino, ki ga posebej zanima. V primeru, branja. Izvajale so se v okviru nudenja dodatne stro- da ima otrok mlajšega brata ali sestro, ga lahko spod- kovne pomoči učencem s posebnimi potrebami, budijo, da bere njemu oz. njej. Nekaterim otrokom je zanimive pa so bile tudi učencem brez učnih težav. zanimivo, da besede predmetov, ki jih starši zapišejo V kombinaciji z drugimi podpornimi strategijami in na samolepilne listke, glasno preberejo ter nato pri- oblikami pomoči so pri učencih spodbudile napre- lepijo na ustrezne predmete v hiši. Priložnosti za bra- dek pri razvoju veščin branja in hkrati ustvarile pri- nje je ogromno, zato lahko vsaka družina najde svoje jetnejši odnos do branja. Odklonilen odnos do bra- načine za njegovo spodbujanje (Černe 2015). nja so usmerile v branje s pomočjo igre, ki jo lahko pri mlajših otrocih v polni meri izkoriščamo, saj so še Začetne težave ali motnja branja? dovolj igrivi. Strokovni delavci in starši moramo biti iz- Ena izmed pomembnih nalog specialnih pedago- najdljivi, da otroke s težavami pri branju motiviramo gov je, da so v podporo učitelju pri ugotavljanju, ali za branje ter da najdemo strategije, načine in dejav- gre pri učenčevih težavah za normalne odmike ali že nosti, ki so zanje dovolj zanimive, da ob njih vadijo za motnjo branja. Praviloma se večina otrok zlahka branje. Poleg tega, da otroka motiviramo k branju, je opismeni v začetnih treh razredih osnovne šole, ki ključnega pomena dejstvo, da spremljamo in ugota- so namenjeni opismenjevanju. Predvideva se, da je vljamo razloge za odklonilen odnos do branja. to primeren čas, v katerem lahko pričakujemo, da se pri otrocih porodi pripravljenost, zanimanje in zmo- Specialni pedagogi skupaj z učitelji spremljamo ra- žnost za učenje branja. Poleg tega je to čas, v kate- zvoj in napredek otrok v procesu opismenjevanja. V rem je razvoj govora in jezika že dobro razvit. začetni fazi učenja branja se otroci pogosto soočajo s težavami prehodnega značaja, vendar smo specialni Nekateri otroci so se zmožni naučiti branja kakšno pedagogi med in še posebej ob koncu opismenje- leto prej, drugi pa kasneje od povprečja. Ta razvoj je vanja otrok posebej pozorni na tiste učence, ki imajo v mejah normale, čeprav se odmika od povprečja. izrazito večje težave ter kljub vaji, trudu in vsakodnev- Kadar pa so odmiki znatnejši in ima učenec npr. ob nemu branju napredujejo počasneje od vrstnikov. koncu obdobja opismenjevanja še vedno težave s Tem otrokom je pomembno čim prej pomagati na prepoznavanjem ali z oblikovanjem črk, čeprav ima ustrezen način, saj lahko s ciljno usmerjenimi vajami sicer normalne intelektualne sposobnosti, tedaj lah- lažje kompenzirajo svoje težave. ko govorimo o hudih motnjah branja in pisanja. To niso odmiki od povprečja, temveč odmiki od norma- le (Žerdin 2003). Literatura Černe, T. (2015): Začetno branje otrok z disleksijo – nasveti za starše. Dostopno na: https://shop.lupinica.si/si/content/9-zacetno-branje- Motnje branja se lahko pojavljajo zaradi motenega -otrok-z-disleksijo (31.3.2022) Davis, M. (2018): The super simple word slider. Dostopno na: https:// delovanja tistih procesov, ki sodelujejo pri učenju www.playdoughtoplato.com/the-super-simple-word-slider/?epi branja. Težave se lahko kažejo pri vidnem in slušnem k=dj0yJnU9QTJNeDJfN1RCQ0hqNTNBUzFKUTNoZkhqZjlsclBsU W8mcD0wJm49aTJYQzR1VW9wdDFXbkxGVjZKM2ZtQSZ0PU- razločevanju, spajanju glasov, razčlenjevanju besed, FBQUFBR0k4VE9B (24.3.2022) očesnem sledenju, samodejnem prepoznavanju Davis, M. (2012): ABC cup hunt. Dostopno na: https://www.playdou- ghtoplato.com/abc-or-sight-word-cup-hunt/?epik=dj0yJnU9dUJn glasov in simbolov, pomnjenju oblik črk in vsebine Tk1rcFA4RVFHZjg1TmNnVjV1YTZCYkt3SUMwaFEmcD0wJm49M- prebranega, pozornosti, orientaciji itd. Bolj komple- zNRamlsUVVCdUVuRVJ5VkxqcXRpdyZ0PUFBQUFBR0pDbzEw (29.3.2022) ksnejša ko je motnja, tem večje težave ima otrok in Demšar, M. (2016): Vaje za tekoče branje. Kako lahko odrasli spod- tem težje jo bomo odpravili. Določeni otroci razvije- bujamo tekoče branje pri otrocih v prvem triletju osnovne šole. Ljubljana: Izobraževalni center Pika, Center Janeza Levca Ljubljana. jo kompenzacijske mehanizme in uspejo izravnati Miller, S. (2012): Easter egg hunt for motor skills. Dostopno na: https:// svoje primanjkljaje, medtem ko drugi otroci tega starfishtherapies.wordpress.com/2012/03/02/easter-egg-hunt-for- -motor-skills/ (25.3.2022) niso zmožni. Pomembno je vedeti, da lahko z dolo- Smith, A. (2011): We/re going on a word hunt sight word activity. Do- čenimi vajami otrok napreduje tudi v tistem, v če- stopno na: https://www.walkingbytheway.com/blog/were-going- -on-a-word-hunt-printable-power/ (25.3.2022) mer je razvoj oviran, vendar je za majhen napredek Thompson, V. (2018): Feed the dog sight word activity. Dostopno na: potrebno več truda in časa kakor takrat, ko razvoj ni https://www.totschooling.net/2018/03/feed-the-dog-sight-word-ac- tivity.html?m=1 (25.3.2022) oviran z ničimer. Napredovanje pa ni odvisno le od Žerdin, T. (2003): Motnje v razvoju jezika, branja in pisanja. Priroč- sposobnosti za razvoj spretnosti kot tehnike, temveč nik za pomoč specialnim pedagogom in učiteljem pri odpravlja- nju motenj v razvoju jezika, branja in pisanja. Ljubljana: Svetovalni v marsičem tudi od jezikovne razvitosti. Otrok, ki ima center za otroke, mladostnike in starše, Ljubljana in društvo Bravo. 17 Didakta