'                               Jan Plestenjak
Letošnja jesen
Sonce se čudno je skalilo
in roie in dreoje nam zameglilo
in pesem ortoo in gozdoo na tuje spodilo-
Lisije bolestno se trga z dreoes,
kot da je pretrgana oez do nebes;
v praznoto tonejo dnevi in z njimi nada
z listjem o globine pada, pada.
Pa glej, kot skozi mrliške dlani,
skozi jublane na ortu pogled hiti,
iiče, reie d praznoto, nič ne doseže,
nikjer ni več coetja, ne sadja, še sonca ni.
O Bog, daj nam moči za te težke dni.