Cerkvene zadeve. Srebrna sv. meša v Konjicah, dne 19. julija 1893. (Dalje.) Za prihod bil je odločen torek 18. julij popoldne. Silna burja in vihar okoli poldneva sta nas strašila, da ne bode nič prijetnega — vendar hvala Bogu, okoli štiri ure popoldne se zjasni in nebo pokaže svoje jasno obličje — tudi ono se je veselilo z nami. s Konjiškimi župljani. Željno smo se ozirali v daljavo, da bi se kmalo in kmalo prikazal hlaponček in nam prinesel mile goste. Hitro po peti uri prisopiha in tokrat nekako ponosno pridrdra v Konjiško postajo in imeli snio čast pozdraviti drage goste, preč. gg.: dr. .1. Križaniča, kanonika, Antona Lacko, župnika pri Sv. Križu na Murskem polji, Frančišeka Ferk, župnika pri Sv. Marjeti na Pesniči, Martina Lapuh, župnika Sv. Barbare pri Vurberku, Jan. Lenart, župnika Polčanskega, Vinka Plaskan. župnika v Zibiki, Janeza Vraz, župnika pri Sv. Florijanu pod Bočem in Jurija Žmavec, župnika na Remšniku. Tem č. gospodom jubilantom pridružili so se tudi kot gosti preč. gg. iz Maribora: kanonik F. J. Bohinc, stolni župnik nekdanji profesor, dr. Mlakar, bivši vikar Konjiški in vrli kapelnik L. Hudovernik. Došle pozdravila sta Konji.ska gg. kap^lana in potem smo se peljali med silnim gromenjem topičev v Konjiški trg proti nadžupnišču, ki se je za ta dan slovesno, praznično obleklo. Kraj ceste vsajene so bile mlade smrečke pred vhodom v dvoriSče nadžupnijskega dvorea stal je prav ukusno okinčan slavolok z napisom: »Ecce, quam bonum et jucundum fralres babitare in unum«. »Glejte, kako dobro in prijetno, bratje, je prebivati skupaj« (Ps. 132, 1). Nad vhodom v nadžupnišče stal je še jeden slavolok z lepim ki-sčansk'im pozdravom »llvaljen bodi .lezus Kristus!« Tukaj so svoje mile sošolce pozdravili in objeli vidno ginjeni preč. gosp. nadžupnik .Ternej Vob. Po kratkem odpočinku podali smo se v cerkev, katero so za to slovesnost lepo okinčale in ozaljšale pridne roke Križevskih deklet. Tukaj snio odmolili pred sv. Kešnjim Telesom sv. rožnivenec, dekleta pa so zapela med spreinljevanjem orgelj več krasnih Marijinih pesmij. Gerkev pa je tudi od zunaj bila lično ovenčana. Iz mogočnega zvonika plapolale so tri velike zastave, papeževa, cesarska in avstrijska in iz visokih lin spuščen je bil lep zelen venec, ki je segal do tal. Pred velikirai vrati pčstavljen je bil velik slavolok s slavnosti primernim napisom: »Ouid retribuam Domino pro omnibus, quae retribuit mihi?« »Kako bom povrnil Gospodu vse to, kar mi je storil?« V prvem mraku prihitela sta še čč. gg.: Blaž Cilenšek, župnik pri Mariji v Zagorji in Martin Rodošek, župnik pri Sv. Martinu za Dreto — in tako nas je bilo zbranih 11 jubilantov in več gostov, ki so se v prisrčnih zdravicah pozdravljali in pripovedovali dogodke minolih 25 let. Tega večera naredila je godba iz bližnjih Zreč podoknico in Konjiški domačin umetalni ogenj, ki je naredil gledalcem, posebno mladini veliko radosti in veselja. Večerni zrak pa je pretesala močna strelba in oznanjevala srečnim Konjiškim faranoni in sosednim župnijam ter odmevala na zelenem Pohorju, da se v Konjicah pripravljajo za neko posebno svečanost. Cerkev Matere Milosti v Mariboru. Benedicti erunt, qui aediticaverint, Tp. Tob. XIII. 16. Velika in redka svečanost se bode obhajala 10. avgusta v Mariboru. Naš milostJjivi knez in škof bodo z veliko slovesnostjo temeljni kamen položili za cerkev Matere Milosti v Mariboru. Da smo si ravno ta dan izvolili, je poglavitni vzrok, ker ,je 10. avgusta — dan blažene smrti veličastne device in mučeniee, sv. Filumene. Ta velika in čudodelna svetnica je dobrotnikoin naše cerkve že dovolj znana, saj že veliko število izmed njih opravlja šestnedeljno pobožnost v čast sv. Filumene in priporoča njenemu mogočnemu varstvu srečen izid našega bogoljubnega dela. Priskrbeli smo, da se bo ravno ta dan t. j. 10. avgusta v Magnani na Laškem, kjer počiva sv. Filumena, na njenem oltarju sv. meša služila za srečen konec našega podvzetja, zakaj veliko delo je to, ker ne pripravlja se hiša za človeka, ampak za Boga samega. — »Blaženi, ki bodo Tebe zidali, Jeruzalem mesto Božje!« — Tako je zaklical pobožni Tobija, ko je v čudoviti krasoti in bliščobi v duhu gledal spet sezidano Jeruzalemsko mesto in njegov tempelj. Nam sicer pribodnjost cerkve Matere Milosti ni odkrita, vendar smenio zaupati. da bode preblažena devica Marija, Mati Milosti, velike milosti delila posebno tistim. naj so se živi ali že pokojni, ki so s svojo pobožno molitvijo in milodari pripomogli, da se njena cerkev srečno dokonča. Daj mili Bog, da bi se preroške besede pobožnega Tobija nad vsemi našimi dobrotniki izpolnile in bi mi smeli zaklicati: Blaženi bodo, ki bodo Tebe zidali, cerkev Matere Milosti v Mariboru! Vse po Mariji! Vse z Marijo! Vse v Mariji! Vse za Marijo! Boldogasszony na Ogerskem, 2. avg. 1893. P. Kalist Heric iz reda sv. Frančiška.