Še nekaj o človešikcin očesn. Spisal Oblak. Koliko niore človek z očesom napraviti, je neizrečeno. V kratkem preletiš s hitrostjo tice od konca do kraja zemlje, v nekih trenutkih je beseda izrečena unkraj sveta. Okd je pripomoglo napraviti fotografijstvo, in čnda! s fotografijstvom se dti l'/j nierličevih očes uiorivec najti! Poglej nialo po naši zemlji, in sledi mi ix male svoje kočice, kjer med pndertijami in grobljanii vefer dili in lizaje ob kamnju pesem poje: »Oas nas zbudil V tiru dob, — Nas je zgrudil Časa zob«. — Vender tndi v teh krajih dobiš ostanke umotvorov nekdanjih mož: kraj puščav na Egiptovskem vzidigujejo piramide svoje verhe proti nebu, iznad kterih gledajo siva tisučletja. Pa tudi v civilizanih deželah nahajaš povsod dela človeškega uma in dlana; tii na poslopjih in stebrih marmcljnove podobe, tam v hramih božjih prekrasna dela Rafaelovega in MihelAngelovega očesa in roke. Stermel boš nad deli, iz kterih te dnh umetnikov ogovarja. Okd človeško ni sanio pripomoček, da občudujemo ž njim reči, ktere je stvarnik in umetnik vstvaril: ono je pervi, rekel bi, edini priponioček, po kojim se našemu duhu javi zvunajnost, in ga ofikuje. S tem se uči človek od človeka, da njegova dela gleda, in da ga potem posnema. Pa ne le bistri se duh samo po ocesu, timveč tudi žlahtni se po njem oboje skup. Iz drobnih pismenk na papirji slišiš govoriti s teboj veljavne in modre može preteklosti in sedajnosti, vlivajo se ti v serce tužne in vesele pesmi pesnikov, iz njih čuješ prijatelske opomine. Z očesom preletuješ drobne pikice na papirji, in tvoji persti izmikajo mile glasove na strunah; tvoj glas zadoni, in harmonija glasov, enaka harmonii vesoljnosti, vzdiguje se v zrak in se zgublja: tega je okd vzrok. Natančniše bi lahko govoril o očesu, veliko lepih reči bi lahko povedal, kar sem zamolčal. To pa, kar seni povedal, naj se ne jemlje kot neuinno hvalisanje edinega tega dela človeškega trnpla. Stvarnik, ki je okd vstvaril, vstvaril je tudi druge dela na životu človeškemu in posebno v glavi njegovi, brez kterih delov bi bilo okd ravno tako malo vredno, kakor demant brez svetlobe. Človeški život je tako soglasno, harmonično vstvarjen, da ako le nekaj od tega pokaziš, vse drugo ninia več vmlnosli. Med tenii deli človeskega trnpia pa se nahajajn glavnejši in izverstnejši le nekteri; mpd temi je tudi nkd.