Poštnina plačana X gtfovtt Leto X9 št, 226 Ljubljana, petek 27. septembra 1929 Cena 2 Din Narašča* su&a me*e£no 25 Dia, M Inozemstvo 40 Dia. Urena tam>ošnjih univerzah predavanja. Dr. Schober mu je brzojavno sporočil svojo namero ter pričakuje sedaj njegov odgovor. Vlada bo podala svojo izjavo jutri. Volitev novega kaJbfneta se Je Izvršila na seji narodnega sveta, ki je bila v to svrho preložena od 15 na 18 uro. Novi avstrijski kabinet je dobil 84 glasov meščanskih strank,'dočim so socl-jalni demokrati oddali 69 praznih glasovnic. Zanimivo ie, da organizacija Hefon-wehr v nobeni obliki ni zastopana v vladi. Novi zvezni kancelar dr. Schober je pritegnil v vlado osebe, ki so znane v inozemstvu, da ovrže v inozemstvu razširjene govorice o slabem gosipodarskem položaju Avstrije. Ugoden odmev v Franciji in Italiji Pariz, 26. septembra, s. Nova sestava avstrijske vlade po dr. Schoberju je povzročila v francoskih listih v siplošnem ugoden odmev. Listi povdarjajo, da se je dr. Schober večkrat v kritičnih trenutkih izkazal kot zanesljiv branitelj reda in miru. Rim. 26. septembra, s. Listi beležijo z zadovoljstvom izvolitev dr. Schoberja za zveznega kancelarja ter povdarjajo njegov energični značaj. Dr. Schober. pravijo listi je rešil Avstrijo v enem najhujših trenutkov. Oni povdarjajo, da je njegova oseba najboljše jamstvo za nepristransko rešitev avstrijske krize. Priprave za volilno borbo na Češkoslovaškem Katoliški škofi prepovedujejo podrejenim duhovnikom kandidature - Nezadovoljstvo Židov z dnevom volitev Praga, 26. septembra. 6. Glede kandidatov posameznih strank je že sedaj gotovo, da bo zunanii minister dr. Beneš nosilec liste narodne socijalistične stranke v praškem volilnem okrožju. Nosilec agrarne liste v Pragi bo bivši ministrski predsednik dr. Švehla. Gotovo je. da bo slovaška klerikalna stranka postavila kot nosilca liste v volilnem okrožju Košice dr. Tuko. Praški listi označujejo to kot predrzno izzivanje češkoslovaške državne ideje. Iz slovaške klerikalne stranke izključena poslanca Juriga in Thomanek, bosta samostojno kandidirala jn sta v ta namen že ustanovila novo Slovansko ljudsko stranko. Klerikalna stranka je prišla v konflikt z visoko cerkveno hierarhijo, ker 'hočejo škofje na Češkoslovaškem v smislu svoječas-nega pisma papeža kolikor mogoče omejiti kandidature katoliškega klera. Gre predvsem za kandidaturo dr. Budaya. kateremu pristojni škof noče dati dovoljenja za kandidaturo. Na inicijativo patra Hlinke pa je poslanski klub zavzel stališče, da se visoki klerus ne sme vmešavati v notranje zadeve stranke. Kako stališče bodo zavzeli do tega sklepa škofje še ni znano. Praga, 26. sept. gh. Določitev volitev za 27. oktober je pri nekaterih političnih strankah naletela na odpor. Ortodoksni židovski krogi opozarjajo na to. da je 27 okt. velik židovski praznik in da se ortodoksni židje na Slovaškem zaradi tega ne bodo udeležili volitev. Ker so tudi nekatere druge stranke za izpremembo volilnega dne so se jele širiti govorice, da se bodo volitve vršile morebiti že 20. oktobra. Glede na te vesti je notranje ministrstvo Izjavilo, da je nemogoče določiti za dan volitev drugi dan, nego 27. oktober. Glede dejstva, da je 27. oktober velik židovski praznik se bodo oblasti pomagale na drug način. Kakor doznava vaš poročevalec bodo židovski rabini izjavili vernikom, da udeležba židovskih volilcev na ta dan. ne bo pomenila nobene kršitve židovskih verskih predpisov. Pred spremembami v francoski vladi Calllaux in Herriot priporočata vlado — Opozicija Pariz, 26. septembra, d. Jedva je zaključeno jesensko zasedanje Društva narodov, že je izbruhnila v pariških političnih krogih zopet cstra notranje-po-litična borba. V ospredju boja stoji usoda Briandovega kabineta, ki je vedno bolj odvisna od taktike radikalnih socijalistov, med katerimi je opažati velik porast ofenzivnega razpoloženja. Odločitev bo padla na kongresu stranke radikalnih socijalistov. ki se bo vršil prihodnje dni v Reimsu. Glavna točka dnevnega reda kongresa bo vprašanje, dali naj sodeluje stranka v vladi, ali pa izsili odstop Briandovega kabineta. Sodelovanje priporoča zlasti Caillaux, ki je napisal že celo vrsto člankov za prelom z abstinenčno politi- toim »Unije katoliških držav srednje Evrope«, kateri bi pripadale poleg Avstrije še Madžarska, Italija in eventualno Poljska. Proti komu je v glavnem naperjen ta fantastični projekt, je prilično jasno. In da take in podobne ideje vznemirjajo vse prijatelje miru v Evropi ter zlasti nas ne morejo napolniti s simpatijami za heknwe'hrovce. je tudi razumljivo. Seveda pa vsebujejo take tendence težke opasnostl tudi za samo Avstrijo in nalagajo odgovornim avstrijskim državnikom posebno veliko odgovornost. Videti je iz vsega tega. da naloga, ki jo prevzema g. Schober, nikakor ni lahka. Iskreno želimo, da bi jo popolnoma obvladal. 2e opetovano je g. Schober rešil Avstrijo iz kritičnih situacij in naša javnost ga ceni tudi kot iskrenega prijatelja dobrega sosedstva z Jugoslavijo. Nanj se danes upirajo z zaupanjem tudi oči vseh prijateljev miru in reda v Evropi, ki so složni v želji, da bi Avstrija srečno prebolela hudo krizo, katero preživlja, ter uspešno likvidirala težke notramde konflikte, ki jo danes pretresajo. vstop radikalnih socijalistov v poslanca Daladiera ko v svojem listu »Volonte«. Z njegovim mnenjem je soglasnih tudi večje število uglednih voditeljev radikaino-socijalistične stranke. Proti vstopu in za zrušitev Briandove vlade pa se najbolj eksponira Daladier. Največjega pomena bo za nadaljnjo usodo Briandove vlade stališče Her-riota, ki pa se že nagiblje k naziranju Caillauxa, da je potreba vstopiti v vlado in aktivno sodelovati pri upravljanju države. Tako je izjavil Herriot novinarjem. ki so ga vprašali o njegovem mnenju glede vstopa radikalnih socijalistov v vlado: »Leta 1924 smo morda prezgodaj posegli po moči. Sedaj pa je prišla ura radikalno-socijalistične stranke. široki sloji naroda pričakujejo reform. Na nas in naši stranki je, da bo delo za te vodila in spopolnjevala. Koncentracija je formalna zadeva, ki je ni potreba niti odklanjati, niti sprejeti. Predvsem je treba ugotoviti pogoje za njo. Neuspehi madžarskih revizijonistov Praga, 28. sept. AA. »Češke Slovo« beleži neuspeh madžarske kampanje proti mirovnim pogodbam tekom zasedanja Društva narodov. Vendar pa list opozarja češki narod, naj budno še nadalje spremlja dogodke, ker pripravljajo Madžari novo akcijo, kakor je to razvidno iz pisanja madžarskih listov. »Češke Slovo« se sklicuje na izjavo jugoslovenskega zunanjega ministra dr. Vo-je Marinkoviča, da bo Mala antanta še nadalje ostala nasprotna vsem poskusom, ki bi bili naperjeni proti mirovnim pogodbam. Budimpešta, 26. sept. g. »Nepszava« objavlja članek angleškega delavskega poslanca Smitha, ki ?e bavi z vlogo lorda Rother-mera v Angliji in s stališčem angleške javnosti do njegove propagande za revizijo miTovnih pogodb. Smith izjavlja, da je delavska stranka in tudi ostalo angleško javno mnenje večkrat odkrito izjavilo, -plačila s temi obveznicami pred vsemi drugimi upniki. V primeru sporov med temi osebami, jih bo agrarna direkcija v Sarajevu pozvala na sodbo pot. Pooblaščenim osebam. se bodo izdajale zasežene obveznice f p -neru, ako dokažejo, da so navedene osebe popolnoma izplačale ali ako položijo odgovarjajočo zavarovalnino v gotovini. Ta določba se ne nanaša na primer, da gre za izplačilo in delitev skupne lastnine med nasledniki ali za pogodbe med solastniki ali nasledniki, šahovski turnir v Rogaški Slatini Nj. Vel. kralj prekinjen Novi avstrijski zvezni kancelar !>r. Johann Schober, ki je bil vfieraj izvoljen za predsednika avstrijske vlade, je bil rojen 14. novembra 1874 v Pergu na Gornjem Avstrijskem. Po končanih Študijah je stopil 1. 1898. v službo pri dunajski državni policiji, kjer ee je izbomo obnesel in naredil karjero, ki je bila za predvojne avstrijske razmere nekaj izrednega. V juniju 1. 1918.. torej po komaj 201etnem službovanju, je postal sam šef dunajske policije Beograd, 26. septembra. AA. Nj. Vel. kralj se je davi ob 9. vrnil z Belja v Beograd. Kralj bo moral ostati zaradi lahkega prehlada nekaj dni v svojih sobah. Piratska konferenca PIrot, 26. septembra. AA. Jugoslo-vensko-bolgarska komisija je imela davi sejo od 9. do 12. dopoldne. Delegaciji sta sestavili v obeh jezikih besedilo pravilnika o policijskih ukrepih za olajšani prehod preko državne meje ter nato podpisati oba pravilnika z današnjim datumom. Vrhu tega so bili podpisani pravilniki o obmejni službi, ki naj zagotove mir in red na meji. Tekom popoldneva se bodo sestavili začasni pravilniki o dvolastnikih. Obmejna pogajanja z Madžarsko Beograd, 26. sept. p. Danes so se pričela v zunanjem ministrstvu pogajanja med našimi in madžarskimi delegati zaradi ureditve obmejnega prometa med našo državo in Madžarsko. Naši delegaciji načeluje pomočnik zunanjega ministra dr. Lujo Bakotič, madžarski delegaciji pa beograjski poslanik Forster. Obema delegacijama so prideljeni razni strokovnjaki. Venizelos pride v Beograd Beograd, 26. sept. p. Kakor »e doznava iz krogov grškega poslaništva, bo 6. oktobra prispel v Beograd grški zunanji minister Venizelos, ki se vrača v domovino z daljšega potovanja po Evropi. Venizelos bo ostal v Beogradu bržkone samo en dan, ter bo 7. oktobra nadaljeval svojo pot v Atene. O jsriliki svojega bivanja v Beogradu se bo sestal s predsednikom vlade generalom 2iv-kovičem ter je verjetno, da bo sprejet tudi v avdijenci od kralja. Ker bo v tem času bržkone v Beogradu tudi že zunanji minister dr. Marinkovič, se bo vsekakor sestal tudi ž njim. Na grškem poslaništvu se vrše obširne priprave za sorejem Venizelosa. Atene, 26. sept r. Vsi grški listi prinašajo daljšo izjavo predsednika Venizelosa, v Kateri ostro zavrača napade opozicije na *jegovo vlado in ugotavlja, da je njegov režim po dolgem času zopet vlada reda in miru, ki ju je Grčija tako zelo potrebovala, Naloge, ki jih je prevzela venizeMstična vlada so velike in težke. Z združenimi močmi pa se ji bo kljub vsem oviram posrečilo v toku štirih let Grčijo tako preobraziti, da je tisti, ki danes zabavljajo nad režimom, ne bodo več poznali. Šumska afera Beograd, 26. sept. p. Danes je državni svet nadaljeval razpravo proti bivšim višjim uradnikom ministrstva za šume in rudnike, ki so obtoženi zlorab pri sklepanju dolgoročnih eksploatacijskih pogodb s šum-skimi podjetji. Tudi današnjo razpravo so izpolnili večinoma obtoženci 8 svojimi zagovori, v katerih so dokazovali, da so postopali vedno po veljavnih predpisih in imeli pred očmi le interese države. Razprava se bo jutri nadaljevala. Polfedelski minister na oddihu Beograd, 26. septembra. AA. Minister poljedelstva dr. Oton Frangeš je odpotoval v Vrnjačko Banjo, kjer ostane nekaj dni na oddihu in zdravljenju. Iz državne gradbene službe Beograd, 26. septembra, p. »Služben« Noivjue« objavljajo ufcas, s katerim le pri oblastmi tehnični upravi v Ljubljani imenovan ra ioženperja v 1-5. g. Ladislav Bevc, dosedaj v Novem Sadu. Flohr ln MaH>czy vodita — Pire se^ržl dobro ter ima le eno točko manj \ot prva dva. Rogaška Slatina, 26. septembra. Današnje partije so bile vse končane. Samisch je zmagal nad Jovanovičem r 30. potezah, Flohr je premagal dr. Singerja v 34. potezah, Pire je odpravil Brinckmanna v 40. potezah, Griinfeld pa je nadvladal Rožiča r 15. potezah. Remis »o končale naslednje partije: Canal : Takacs v 41. potezah, dr. Geiger : Hon-linger v 66. potezah, Rubinstein : Konig v 62. potezah in Maroczy : Przepiorka v 34. potezah. Ker je treba včerajšnje poročilo v toliko popraviti, da Brinckmann ni zmagal proti Jovauoviču in Rožiču, je stanje po VII. kolu naslednje: I.ohr, Maroczv 5 in pol, Griinfeld, Rubinstein, Samisch 5, Canal, Pire 4 in pol, Przepiorka, Takacs 4, Brinckmann 3 in pol, Honlinger 3, Konig 2 in pol, dr. Geiger 2, Jovanovič 1, Rožič, dr. Singer pol. Kitajci vpatfajo na rusko ozemlje in je ostal na tem važnem in vplivnem mestu tudi po razpadu monarhije in ustanovitvi avstrijske republike. Njemu gre velik del zasluge, da sd se izjalovili komunistični prevratni poskusi v prvih povojnih letih in da se komunizem tudi v Avstriji ni mogel razviti. Kot dunajski policijski predsednik, v današnji Avstriji eden najmogočnejših jjavnih funkcijonarjev, si je pridobil dr. Schober velik ugled in veliko avtoriteto med politiki in v javnosti. Ponovno se je v vladnih krizah prvih povojnih let imenovalo njegovo im-* med najresnejšimi kandidati za vladno predsedstvo. Schober je ponudbe sprva odklanjal, 21. junija 1921 pa je vendarle sestavil nevtralno uradniško vlado; ostal je zvezni kancelar do maja 1922, ko je odstopil, ker je parlament odklonil neki njegov predlog za naknadni kredit. v času svoje vlade je Schober mnogo doprinesel k notranji in zunanji konsolidaciji Avstrije. Izposloval je Avstriji pTi Društvu narodov velika sanacijske kredite, izvedel pripojitev Gracfiščanske ter sklenil s Češkoslovaško. znano pogodbo v Lani, s katero je bil položen temelj prijateljskim odnošajem med obema državama. Po svoji demisiji se je Schober vrnil na mesto dunajskega policijskega predsednika. V tej funkciji se je z^ova pokazal za doslednega in energičnega moža in š bolj utrdil svojo avtoriteto. Zaradi krvavega udu-šenja julijskih nemirov i. 1927. si je sicer nakopal srdito sovraštvo socijalistov, ki pa se je polagoma poleglo in danes je SchobeT bržčas tudi socijalistom najljubši kancelar med vsemi, ki prihajajo iz meščanskega tabora v poštev za to mesto. Železničarska deputacija pri ministra prometa Beograd 26. septembra. AA. Danes je minister prometa inž. Lazar Radivojevič sprejel deputacijo Ujedinjenega saveza železničarjev. V deputaciji so bili zastopniki vseh v Savezu včlanjenih organizacij. Deputacija Je izročila prometnemu ministru svoje predloge glede pragmatike železničarjev in glede načrta delavskega pravilnika. V delegaciji ie zastopal organizacije iz področja direkcije Beograd g. Bogdan Krekid iz Zagreba g. Djuro Brlič, iz Sarajeva g. Djordje Djurič in iz Ljubljane g. J. Jernejčič. Minister je izjavil deputaciji, ki jo je vodil g. Dragiša Lupčevič, da bo proučil predložene zahteve in da bo ugotovil, v koliko se predlogi Saveza ujedinjenih železničarjev razlikujejo od načrtov ministrstva. Izpred Državnega sodišča Beograd, 26. sept. AA. Pred Državnim sodiščem za zaščito države se bo vršila 7. oktobra razprava proti Ljubomiru Doliču, 23 let staremu študentu filozofije iz Zagreba, in proti Katarini Cvitanj, 25 let stari mestni delavki iz Zagreba. Oba sta obtožena, da sta širila komunizem in komunistično literaturo. Državni tožitelj obtožuje Doliča, da si je bil nabavil v Zagrebu šapirograf in da je na njem odtisnil razne komunistične letak- s katerimi je ogrožal mir in javni red s tem, da je pozival prebivalstvo, naj seže po zločinih in naj še z drugimi terorističnimi dejanji izpremeni obstoječi red v državi. Ti letaki so bili nalepljeni po zagrebških ulicah. Dolič je nadalje obtožen, da je meseca junija 1927. v Zenici organiziral ta-mošnjo komunistično omladino ter prisostvoval sestankom tamošnie komunistične trojice. S temi dejanji je Dolič pokazal, da je pristaš anarhizma in komunizma. Cvitanje-va je kriva, da je to gradivo, čeprav je vedela, da gre za komunistično agitacijo, skrivala pri Sebi. Posledica hmeljarske krize Novi Sad. 26. sept. č. Leta 1926. je bilo osnovano v Novem Sadu udruženje trgovcev komisijonarjev in izvoznikov hmelja za organiziranje in pospeševanje trgovine s hmeljem ter vzdrževanje stalnih zvez z inozemstvom, da bi se okrepila prodaja domačih proizvodov na tujih tržiščih. Udruženje je stremelo za tem, da bi Jugos>;vija postala središče trgovine s hmeljem. Zaradi kritičnega položaja v hmeljarstvu zadnji dve leti, v katerem so mnogi trgovci in ko-misionarji izgubili svojo eksistenco, pa je prevladalo v udruženju prepričanje, da ne more vršiti svoje naloge, vsled česar se je centralna uprava odločila, da predlaga njegovo likvidacijo :n da skliče za 13. oktobra izrednos kupščino,- ki naj to vprašanje prouči ter končno sklepa o njem. Spremembe pri zagrebškem gledališču Beograd, 26. septembra, n. Minister prosvete je imenoval dosedanjega gledališkega referenta v umetniškem odseku ministrstva prosvete gosp. Milutina Cekiča za vršilca dolžnosti upravnika Narodnega gledališča v Zagrebu. Za direktorja zagrebške opere je bil z istim sklepom imenovan dosedanji dirigent na beograjski operi in znani skladatelj Rrešimir Baranovič. »Bohemia« zopet dovo^ena Beograd, 26. septembra. AA. Minister notranjih del je s sklepom JB 29.529 od 28. t. m. dovolil, da se v našo državo zopet uvaža in pri nas razširja list »Bohemia<, ki izhaja v nemškem jeziku v Pragi. Podaljšan rok za anketo o socijaini zakonodaji Beograd, 26. septembra. AA. Obrtniška zbornica v Beogradu je v imenu gospodarskih zbornic v državi zaprosila ministra za soeijalno politiko in narodno zdravje, naj bi podaljšal rok za predložitev izpreminje-valnih predlogov k zakonu o zaščiti delavcev, zakonu o zavarovanju delavcev in k zakonu o inšpekciji dela. Minister ia Rocijal-no politiko in narodno zdravje je ugodil tej prošnji ter podaljšal rok do 15. novembra t. 1., o čemer bo obvestil zainteresirane zbornice. Komunistična zarota v Bolgariji Sofija. 26. septembra, s. Preiskava o odkriti tajni organizaciji komunistične orrua-dine ie v hiši nekega mizarskega delavca dovedla do najdbe arhiva centralnega komiteja stranke, v katerem so zlasti našli obširno korespondenco bolgarskih komunistov s kominterno, ključ za šifriranje, številno literaturo in več bomb, ki so bile skrite v nalašč za to prirejenem podzemskem prostoru. V zvezi s temi odkritji Je Ml aretiran delavec Karadimov iz tobačne tovarne v Plovdivu, ki se je pred tremi leti izselil in se je oo bivanju v Rusiji po nalogu komin-terne vrnil v Bolgarijo, da prevzame vodstvo centralnega komiteja komunistične stranke. Zarotniki se bodo morali v kratkem zagovarjati, pred sodiščem v Sofiji. Konferenca o vzhodnih reparacijah Pariz. 26. septembra, s. Po Youngovem načrtu ustanovljeni odbor za proučevanje vprašanja vzhodnih reparacij in Biens cč-des je imel danes popoldne sejo v poslopju pariške reparacijske komisije, ki je trajala le 25 minut. Seja ie bila zgolj formalnega značaja. Predsednik komiteja francoski delegat Aron je prisrčno pozdravil delegate Avstrije, Madžarske in Bolgarije, ki so danes prvič prisostvovali posvetovanjem. V imenu avstrijske delegacije se je zahvalil bivši avstrijski finančni minister dr. Kienboch. Komite je nato določil dnevni red prihodnjih sej. Na jutrišnji popoldanski seji bo voditelj avstrijske delegacije povzel besedo in v okviru splošnega eks-pozeja obrazložil stališče Avstrije v vprašanju reparacij. Pri tem bo opozori] na potrebo popolne in čimprejšnje likvidacije vseh finančnih in gospodarskih vprašanj, ki izvirajo iz sair.tgermainske mirovne pogodbe. Verouk na italijanskih prednjih šolah Rim, 26^ septembra, s. Ministrski svet se je včeraj ^avil z vprašanjem verskega pouka na srednjih šolah in sklenil, da se bo veronauk na vseh srednjih šolah brez izjeme poučeval po eno uro na teden. Učencev pa ne bodo izpraševali v veronauku,' temveč bodo določili veroučitelji samo, koliko je učenec napredoval v tem predmetu. Neresnične vesti o zaroki kralja Borisa Sofiia. 26. septembra. A A. Bolgarska brzojavna Agencija poroča: »Vesti, ki so jih objavili romunski listi, da ie bolgarski kralj Boris zaprosil za roko princese Ilea-ne. so popolnoma neosnovane in netočne.« Habibulah umorjen? Kalkuta, 26. septembra, o. Po vesteh iz Kabula, je bil umor jen od neznanega atentatorja afganski samozvanec Habibulah, ki se je baš pripravljal za odločilni udarec proti Nadir kanu Dunaj. 26. septembra. Demlsijo zveznega kancelarja dr. Streeruwitza komentirajo vsi avstrijski listi zelo obširno. Večina listov priznava dobro voljo kancelarja Streeruwitza, ki pa ni uspel zavoljo preza-motanih prilik s svojo taktiko prizanašanja in popustljivosti napram desničarskim in levičarskim ekstremistom. Kandidatura predsednika dunajske policije dr. Schoberja za zveznega kancelarja vlade jake roke je izzvala skoro v vseh listih odobravanje. Tako ga pozdravlja »Neue Freie Presse« kot up države in ugotavlja, da stoji v njegovem taboru danes cela Avstrija, ker ve, da bo kos težki nalogi pomiritve države in izvedbe revizije ustave, ki bo zadovoljila široke sloje naroda. Novega kancelarja sprejema simpatično tudi »Reichspost«, ki ugotavlja o njem, da bo dostojno reprezentiral pred širokimi sloji naroda državno avtoriteto. Stično pišejo tudi »Wiener Neueste Nach-richten« ln glavno glasilo kmečke zveze »Landbund«, ki z veseljem podčrtuje, da bodo sedaj prenehale govorice o bližnji dr-i žavljanski - vojni v Avstriji in vsa razburjenja, ki so tako neprijetno odjeknila na gospodarskem in finančnem polju. Z nekoliko rezerve sprejemajo dr. Schoberjevo kandidaturo socijalistični listi, ki mu pa zagotavljajo vso podporo delavskih mas, če bo prepovedal in onemogočil nadaljnje izzivanje desničarskih nacijonalističnih bojnih organizacij. Dunaj, 26. sept. d. Kandidatura dr. Schoberja je izvala vefiko zadovoljstvo tudi v vrstah Heimweh'ra, ki ima popolno zaupanje v njegovo osebnost. Poučeni krogi celo trdijo da bo vodstvo Heimwehra oficijelno podprlo dr. Schoberja v njegovi težki misiji preo?nove ustave in ureditve notranje političnih'fazmer. Konstituiranje okrajnega cestnega odbora v Ptuju Nepričakovan izid volitev Ptui, 25. septembra, d. Danes se je prvič sestal novi okrajni cestni odbor, da si izvoli načelnika in podnačelnika. Umevno je, da je za sejo vladalo v Ptuju in okolici precejšnje zanimanje, saj je institucija cestnih odborov za bivšo Štajersko novost. Veljalo ie za gotovo, da bo za prvega načelnika okrajnega cestnega odbora izvoljen ptujski župan in bivši ugledni veljak raz-puščene SLS g. Miha Brenčič in to tem bolj, ker je g. Brenčič že deset let gerent okrajnega zastopa. Tudi se ni vedelo o nobenem resnem protikandidatu. Zato so pomenile današnje volitve veliko presenečenje in senzacijo. Pri načelniških volitvah ie dobil namreč g. Brenčič samo dva glasova g. Franc Zupanič, župan iz Hajdine, je dobil en glas, dočim so vsi drugi člani okrajnega cestnega odbora glasovali za g. Jožeta Vršiča, župana pri Sv. Marku niže Ptuja. G. Vršič je bil tako z ogromno večino izvoljen za načelnika, za podnačelnika pa nato hajdinski župan g. Zupanič. Po Ptuju se zelo živahno razpravlja o teh volitvah, po katerih je bil menda najboli presenečen g. Brenčič sam. Končna imenovanja članov okraj, cestnih zastopov v onih okrajih, kjer so bile zaradi nekaterih formalnih pogrešk potrebne nove volitve: okrai Kozje: dekan Marko Tomažič, Kozje, posestnik Martin Vrečko, Žegen, in župan Fran Regrat, Pilštanj. — Slov. Gradec: Fr. Marčič, tesarski mojster Slov. Gradec, Ivan Vrhnjak, posestnik, Sv. Jedert, Anton Rogina pos., Podgorje. _ Okraj Murska Sobota: Ferd. Celeč, pos. v Rakičanu, Franc Barič, pos. v Gor. Lendavi. — Seje v svrho konstituiranja teh okr. cestnih odborov so določene za 1. okt Češkoslovaški trgovci in volitve Praga, 26. septembra. AA. Državna zveaa- Če-Skosbctvašikrih trgovcev je ofofrvila protest proti raiaptisatiiim skiupidinslkiim votehvam, ker bi sedal pred'v Meni rok za votebve mogeJ Škodovati trgovskim poslom pred božičnimi praarDlrf. Interparl amentarna trgovinska konferenca Berlin, 26. septembra. Medparlarnen tarna trgovinska konferenca je včeraj proučevala vprašanje podeželskega izseljevanja v mesta. Nato je konferenca razpravljala, da li ne bi bflo primerno predlagati francosko-italijanski dolžniški in menični zakonik kot podlago mednarodnega zakonika za ti dve pravni področji. Samomor pod vlakom Zagreb, 26. septembra, č. Danes ob 5.30 popoldne se je vrgel v Kustošiji neznan človek pod vlak ki ga ie pooolnoma raz-mesaril. Uradna komisija je kasneje ugotovila, da ie samomorilec Gjuro Novak, 67 let stari seljak iz Desiniča. Vlak mu je odrezal desno roko in desno nogo ter ga poškodoval tudi na glavi. Med prevozom v bolnico Je poškodbam podlegel. Bangkok, 26. septembra, o. Zaradi prepozne operacije vnetja slepiča, je umrl siam-ski prestolonaslednik Mabidol, brat siam-•kega kralja. Imenovanje novih kardinalov Rfm. 26. septembra, s. Po smrti kardinala Ouboisa je izpraznjenih že 13 kardinal-skih mest. Pričakujejo, da bodo v kratkem imenovani za kardinale po en Francoz, Irec, Portugalec. Španec in Nemec. Zlata obrestna mera na Češkoslovaškem Praga, 26. septembra. AA. »Narodni Listo« poročajo, da so končane priprave za uvedbo zlate obrestne mere na Češkoslovaškem, ki bo omogočila pristop Češkoslovaške k Mednarodni reparacijski banki. Sestavljen je bil tudi podroben program denarne politike za prehod k zlati obrestni meri brez škodljivih posledic za gospodarski in finnačni položaj Češkoslovaške. Žatee. 26. septembra, h. Položaj na trgu nespremenjen. Cene 360 do 650 Kč. Išče se prvovrstni in boljši srednji hmelj, ki se plačuje dražje. + 0ušt«k (26. t. m.). Po poročilu Zveze hmeljarskih občin je v OuštSškem okrožju bilo zadnje dni na deželi Živahno nakupovanje. Nastopali so nemški in domaČi kupci. Cene *vrstejie; gibljejo se med 250 do 875 Rč za 50 kg ekskluziv&o prometni davek (okrog 8 do 12.50 Din za kg). Za izvrstno blago te plača tudi več. Veliko je povpraševanje po prvovrstnem blagu, ki ga pa ni več mnogo. (Pred leli so običajno bile hmeljske cene v Oušteku in Savinjski dolini enake. Op. ur.) Naši Kraji in ljudje 0 Napoleonovem spomenika in francoskem neznanem vojaku LJubljana, 26. septembra. Okoli kamnosekov pn Napoleonovem spomeniku ves dan postajajo Ljubljančani, Inteligentni in preprosti, mladina in starina, upokojenci in aktivni uradniki, trgovci In obrtniki, meščani in deželani. Vsi motre spretne in krepke kamnoseke, ki z dobro kaljenimi jeklenimi dleti obdelavajo livarski beli kamen, da frče drobci na vse strani. Največ radovednežev, a tudi mnogo uka-feljne mladine se zbira okoli dveh kamnosekov, ki dolbeta na enem kvadru napisne črke. Na vseh štirih straneh dveh kvadrov bodo vdolbeni napisi Te napise bosta nosila tretji m drugI kvader od podstavka. Na četrtem kvadru, približno 5 m od tal bo vdelana pozlačena, 55 cm visoka bronasta glava Napoleona, umetniško delo kiparja Fr. Dolinarja. Napoleon bo obrnjen proti kongresnemu trsu in Zvezdi. Pod Napoleonovo glavo se bo blestel na tretjem in drugem kvadru pozlačen napis, sestavljen iz verzov Vodnikove »Ilirije oživljene« in sicer v bohoričici, kakor je pesem pisana v originalu. Napis se bo glasil: Napoleon rezhe: Ilirija vstan! Duh stopa v' Slov6nze Napoleonov, En sarod poganja, Prerojen, ves nov. ' Na strani, obrnjeni proti zapadu, to je proti Trnovemu, bo na četrtem kvadru vdelana glava Slovenke. Pod njo se bo nadaljeval napis iz Vodnikove pesmi in sicer: Na Grezie zhelu Korinto stoji, Ilirija v serzu Evrope leshl. Korintu so rekllr Helensko oko Ilirija perstan Evropini bo. Na strani proti Rimski cesti bo vdolben napis neznanemu junaku, ki. je padel pri Črnučah v bojih proti Avstrijcem Napis je sestavil g. Oton Župančič in se glasi: »Pod ta kamen smo shranili tvoj prah, brezimni vojak Napoleonove armade, da boš počival sredi nas, ti, ki si šel v boj za slavo svojega cesarja in si pal za našo svobodo.« V sredini tretjega ali drugega kvadra napravijo kamnoseki namreč primerno vdolbino, v katero shranijo prah francoskega vojaka, ki so ga izgrebli pri Nadgo-rici. Na grebenih hribov okoli Nadgorice in dalje proti Sv. Jakobu in ob Savi siploh je bila L 1813. razvita francoska fronta, ki se je postavila v bran proti avstrijski armadi, postavljeni okoli Homca in Domžal. Pri Nadgorici in okoli Črnuč je več grobišč. Pri Črnučah ob Savi so se sploh vršili boji v letih 1809. in 1813. Grobišča okoli Črnuč so zgolj francoska, kar dokazuje tudi okolnost, da so v njih našli tudi dele franc. uniforme in orožja. Pred tremi leti je neki kmet kopal pri Nadgorici gramoz ter nepričakovano zadel ob človeško lobanjo, ki se je takoj na svetlobi spremenila v prah. Našli so tam sedem okostnjakov. Kmet je s pieteto zbral kosti v veliko ruto ter jih zopet zakopal. Postavil je tudi vidno znamenje. V torek so na tem mestu izkopali prah francoskega vojaka ter napravili o tem tudi komisij onelni zapisnik. Prihodnji ponedeljek okoli poldne, ko bo najbrže dotični kvader že postavljen na podstavku, bodo s primerno skromno svečanostjo dejali ta prah v vdolbino. Tako bo hranjen z Napoleonovim spomenikom tudi spomin na francoskega vojaka. Na četrti, proti jugu obrnjeni strani, se bo blestel daljši napis v francoščini. Dne 14. oktobra 1929 poteče ravno 120 let, odkar je po sklepu miru v Schonbrunnu Napoleon izdal poseben proglas, s katerim NOG AV\CE i ŽIGOM Najboljše, naftrafnefše. rato ts najcenejše! je ustanovil kraljestvo Ilirijo. Proglas le bil v Ljubljani izdan v nemščini ln slovenščini. Njega vsebina je bila prav kratka in jedrnata. Proglas končuje slovenski: V na-shim shotoru Versdenz (Schonbrunn) 14 dan kosaperska 1809. Velik požar v kranjski okolici Kranl, 26. septembra. Sinoči okrog 8. se je raznesla po mestu vest o večjem požaru, kojega svit je bil viden v smeri desno od Šenčurja. Tudi s Šmarjetne gore je gostilničar telefonično javil, da gori v smeri proti Smledniku. V dopoldanskih urah se je ugotovilo, da Je gorelo v vasi Vogljah. Ogenj je uničil dvema posestnikoma s slamo kriti stanovanjski hiši, tretjemu pa gospodarsko poslopje. Skoda je zelo občutna ln znaša okrog 100.000 Din. Na pomoč je prihitelo več požarnih bramb iz bližnjih vasi tako iz Senčurija, Voklega, Smlednika, naposled tudi gasilci iz Trboj, ki so nastopili z novo kupljeno malo motorno brizgalno, ki bo v nedeljo šele blagoslovljena. Mala motorka je delovala z neverjetno učinkovitostjo. Kakor zatrjujejo, je bil ogenj podtaknjen. Smrtna nesreča LlubUana, 26. septembra. Ko ie šel sinoči okrog 22.30 progovni čuvaj na dolenjski progi Franc Pavjica na ogled proge, je naletel med dvema tiroma ob Hradeckega vasi moško postavo, ležečo vso v krvi. Ves prestrašen se je Pavlica sklonil in začul pritajeno hropenje. Istočasno je zagledal v svitu svetilke mlako krvi. Ker na tleh ležeči moški še ni bil popolnoma onesveščen ga je vprašal, kdo je? Ranjenec mu je odgovoril, da je Adolf Hud-nik, uslužben kot pisarniška moč v kurilnici na glavnem kolodvoru. Čuvaj, ki je prihodnji trenutek ugotovil, da manjka ia-njencu leva roka, je odhitel urnih korakov na poljansko stražnico, odkoder so telefonirali po rešilni avto. Ta je prispel že nekaj trenutkov za tem na mesto nesreče ter odpeljal ranjenca v splošno bolnico. 281etnega Hudnika so v bolnici takoj operirali, vendar je ostal po operaciji nezavesten, nakar je okrog petih zjutraj umrl zaradi izgube krvi. Kako se je nesreča pripetila, ni popolnoma pojasnjeno. Adolf Hudnik, ki je imel navado hoditi domov po bližnjici po progi, se je sinoči vračal iz mesta okrog 21.30. Na progi pa ga je bržkone pograbil dolenjski vlak, ki ga je potegni) podse, mu stri levo roko, nakar ga je vrglo kraj proge. V polzavesti je Hudnik naio plezal dalje in slednjič obležal med tiroma. Bil je že skoro tik domače hiše št. 38 v Hradeckega vasi, ki stoji pod progo. Nesrečni mladenič, čigar žalostna usoda je pretresla ne samo njegove prijatelje in znance, marveč vso okolico, je bi] agilen član Sokola I., kjer se je posebno pridno udejstvoval kot godbenik. Otroka ponesrečene vdove LlubUana, 26. septembra. Gospa Franja Zagorčeva s Kodeljeva je pripeljala v naše uredništvo oba nedoletna otroka vdove po vojnem invalidu Marije LIrankarjeve, ki leži v bolnici z zdrobljeno levo nogo. — Priporočila smo prišli prosit, da bi dali v liste, če se najde kaka dobra duša. ki bi se pobrigala za oba otroka. Po materini nesreči sem jih vzela k sebi... pa saj si lahko predstavljate: tudi mi imamo komaj kuhinjo in sobo. Fantek, svetlolas in nemiren, gleda vse-naokrog, kot da ga vse drugo bolj zanima kakor lastna usoda. — A. kako mi je ime? — odgovarja čez čas ves zamišljen. — Slavko Urankar. Star?.. Sedem let. Dekletce je starejše za tri leta In Je seveda mnogo razsodnejše. Ime ji je Anka In hodi v tretji razred v Moste. A slabotna je, mrazi jo, ker je za septemberski hlad pač ubožno oblečena. Bledikasta lica razodevajo, da ie že potrateno okrevanje, pridobljeno na počitniški koloniji tekom poletnih mesecev. — Kaj naj počneta? — pravi gospa Za-gorčeva. — Stanovanje, ki ga imajo v baraki, — oh kai bi vam razlagala! A nekdo ju mora nadzorovati, pa jima dati hrano, da bosta lahko hodila v šolo. Saj iaz bi rada, ampak verjemite, zares ne morem. Sama boleham. A skrb bo potrebna več tednov. — En mesec pa pol bo mama v bolnici. — Vidite, poldrugi mesec. Dajte, prosim vas, v liste, da se najde dobra duša. A če bi kdo dal kakšne obleke ali malo podpore za oba otroka, nai se zglasi pri meni. Na K odeli] e vem me vsi poznajo. Tako je končala gospa Franja Zagor- Kulturni pregled Repertoarji LJUBLJANSKA DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 27.: Zaprto. Sobota, 28.: Velika abeceda. Isven. Nedelja, 29.: Faust. Izven. Ponedeljek, 80.: Zaprto. MARIBORSKO GLEDALIŠČE. Torek, 1. oktobra ob 20.: Svečana proslava. Izven. Operne cene. Gostovanje g. Hin-ka Nučiča in Vike Podgorske. Sreda, 2. ob 20.: Pohujšanje v dolini fent- Dorjanski. Dramske cene. * Četrtek, 3. ob 20.: Operno-koncertni večer. Izven. Gostovanje gg. Šimenca, NeraPča in ge. ZamejiSeve. Ibsen: Strahovi * Za Ibsena smo si prikrojili na Slovenskem, to je v deželi, kjer preži za vsakim vogalom na človeka kakšna nova (ali stara) kritična potenca par excellence, svoje posebno merilo. Ne mine nobena uprizoritev njegovih del, da bi se ne oglasil nnisono zbor naših kritičnih duhov: Premagana umetnost, zastarela stališča. Danes smo že preko teh umetnosti in stališč. Med tem imata dva važna činitelja vsakršnega gledališkega življenja, igralec in pu-fclikum, svoje posebno veselje nad »prema- ganim« Ibsenom (to sem videl tudi v sredo pri »Strahovih«), in stavil bi 100:0, da ne bo v bodoče, vsaj za dogleden čas, nič drugače. Kaj upravičuje torej našo kritiko, da ga devlje v nič? Morda umetniška stran njegovih del, njegov slog, njegova dosledna, do potankosti premišljena in kruta realisti-ka? Da bi bila ibsenijanska dramatika baš umetniško toliko za nič, te trditve še nisem bral v določni oblild in s primernim dokazom, kakor se ni upal še nihče naravnost zapisati, da bi bil Ibsen manj upravičen do lastnega sloga nego katerikoli drugi umetnik do lastnega. Kajti takšnim trditvam bi se svet enostavno krohotal. Torej bo za nič Ibsenova tendenca, njegova jasna, nedvoumna, v premi potezi začrtana tendenca, ki je ni mogoče spregledati, da si videl ali čital ie eno samo njegovo delo? Ta tendenca je seveda zelo zastarela, najmanj toliko, kolikor so zastarele tendence kakšnega Shakespeara, Goetheja ali Evripida, najmanj toliko kolikor se nam zdijo obrabljena svetovna in življeneka naziranja v bspevih »Božanske komedije« ali v Aristofanovih satirah. In vendar še nisem bral (razen v Marinettijevih manifestih), da bi morali Shakespeara, Goetheja in Evripida, Danteja in Aristofana odložiti že končno enkrat v staro šaro, ker bi bili po svojih tendencah, naziranjih in pogledih na življenje »zastareli« in »premagani«. Ne glede na to, da je z našim, slovenskim Ceva. soproga upokojenega železniškega uradnika. — Nu le zahvalita sel — Hvala!... Hvala!... sta se nasmehnila otroka. In so šli zopet nazaj na Ko-deljevo. Še bodo lepi jesenski dnevi LlubUana, 26. septembra. Včerajšnji Jesenski mraz je danes znatno poč eni al. Pojavilo se je znova krasno, solnčno jesensko vreme. Barometer, ki se ifi že včeraj visoko dvignil, se je davi še višje povspel. Ob 7. je kazal 775 mm, popoldne je za nekaj točk zlezel nižje, kar pa ni povod za vznemirjenje. Tudi temperatura se je napram včerajšnjemu dnevu izboljšala. Termometer Je davi beležil 7 stopinj C. Sveti Matej, ki po mnenju starih kmečkih očancev dirigira vreme kar za štiri tedne do konca oktobra, je sicer najprej napravil »mokroto« za svoj god, a nato se je vendar-le odločil za lepo vreme. Izkušeni vremenarji pravijo, da bo lepo še več dni,, a potem nastane trajno deževno vreme in najbrže pritisne tudi mraz. Pravijo še. da bodo koncem oktobra trije vremenski svetniki Gal, Luka in Urša odločili o nadaljnjem razvoju vremenskih pojavov. O sv. Urši pravi vremenska prislovica: »Kakršna Urša prikima, taka bo zima. Lepi jesenski dnevi so prebivalstvu naj-prijetnejši. V mestu je zadnji čas na vseh stavbah zavladalo najživahnejše vrvenje, ker stavbeniki hite, da bi spravili pod streho vse stavbe, ki so jih začeli graditi šele v avgustu ali začetkom septembra. Zato potrebujejo mnogo delovnih siL Na borzi dela le največje povpraševanje po zidarskih delavcih. Kmetje hite s spravljanjem poznih jesenskih pridelkov In obiranjem obilnega sadja- Vagon mu je odrezal roko Celje, 26. septembra. Včeraj popoldne se je pri premikanju tovornega vagona na železniški postaji v Grobelnem primerila huda nesreča. 301etni železniški premikač Ivan Kosemik, doma iz Rogatca, bi bil moral ustaviti prazen tovoren vagon z malo železniško zavoro, tako imenovano cokljo. V trenutku, ko je položil zavoro na tir pred premikajočim se vagonom, pa je zavora spodrsnila s tračnic in kolo vagona je šlo premikaču čez pod-lehtje desne roke. Z zlomljeno ln razmesarjeno desnico je premikač pol nezavesten obležal poleg tira. Prvo pomoč je ponesrečencu nudil po-stajenačelnik, ki mu je obvezal roko nakar je bil Kosernik s popoldanskim vlakom ob pol 16. prepeljan v Celje, kjer je bil seveda takoj sprejet v bolnico. Danes se je Izvršila operacija in ponesrečencu so žal morali amputirati desno roko tik pod komolčnim sklepom. Nesrečni Kosernik ima šele osem let službe in ga čaka kot invalida le skromna nezgodna renta. Preokret v preiskavi o liberskem vlomu Maribor, 26. septembra. Veliki vlom, ki so ga izvršili neznani storilci preteklo nedeljo v Libercu na Češkoslovaškem in izropali kolodvorsko blagajno, je izzval splošno senzacijo. Razpisana je bila nagrada in o zločinu obveščene vse evropske policijske centrale. Senzacija pa se je še povečala, ko se ie do-znalo, da so v Mariboru aretirali na podlagi ugotovitev avstrijske obmejne policije v Špilju štiri mladeniče, ki so prejšnjega dne dopotovali v Maribor iz Češkega in katerim sta se bik že v Brnu pridružila dva neznanca ter skušala pasirati avstrijsko mejo brez potnih listov, kar je seveda zadostovalo, da je padel sum nanje. Domnevalo se je, da so prišli v roke oblasti pravi storilci. Toda češkoslovaški konzulat v Ljubljani le obvestil tukajšnji policijski komisarijat, da aretiranci niso osumljeni nikakega slič-nega zločina in da jih ne zasledujejo oblasti. Na podlagi tega obvestila je policijski komisarijat takoj ustavil preiskavo, ni jih pa izpustil na svobodo, temveč jih Je zaradi nedovoljenega uvoza večje količine orožja izročil državnemu pravdniku. S tem je preiskava v vlomilski aferi, ki se je zdela že zaključena, krenila v drugo smer. Sledovi vodijo baje v Nemčijo. Krvno, kožno in živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josef-ove gren-člce« urejeno prebavo. Špecijalni zdravniki silnega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preiskušene »Franz Josef-ove vode« zadovoljni v vsakem oziru. Franz-Josefova grenčlca se dobi v vseh lekarnah drogerijah in spec. trgovinah. premaganjem Ibsenovih tendenc tako-le: Pastorjev Mandersov in potuhnjenih sveto-hlincev Engstrandov nas je še lep kup (teh nam Ibsen ni postavljal za vzor), Alvingo-vih, Nor in kar je še drugega pola v Ibsenovih dramah, pa vidim še prav malo okoli sebe. Sem teoaj neznansko radoveden na tistega kritičnega Slovenca, ki mi bo dokazal, da smo v kakšnem drugem pogledu 50 let pred Ibsenom, kajti ▼ teh. dveh pogledih, umetniškem in tendenčnem, dajmo svojo sodbo rajši zaključiti. K uprizoritvi. Ga. Marija Vera je skušala režijsko postaviti delo na podlago enotnosti in se ji Je to bolj posrečilo, nego smo v splošnem pri nas vajeni. Vendar pa ostane še po najskrbnejši izdelavi toliko nedosiat-kov, da je dovršena skupna igra pobožna želja. Zdi se mi, da v našem gledališču vse preveč gojimo to taktiko, da dajemo istim igralcem večno iste uloge in takšne, ki so si med seboj podobne, tako da je igralec v svojih poedinih nastopih zase eventualno nerfekter., toda za trajno le preveč enoslran-tki in eno! ?cn. Tako fe n pr. v tem slučaju z Engetranriom (g. Kralj), ki ie pri vsej svoji izklesancstj spominja venomer na podobne uloge v »?!ivem mrt^Mru«, »Utopljencih« iti itd. Mislim, da stopa s pretiranim karikiranjem ti.di vse premočno i t okvira c-ot ne igre. Pi blika mu je seveda viharno ajtfav-dirala Sploh velja omeniti, da ni štedila z aplavz: nobenemu izmed nastopaj To je veljajo v pr/i vrsti tudi g. Debevcu, ki je kot Osvald menda prvi? nastopil v večji in nad vse kočljivi ulogi. Začetkoma sem se HiUan Oiarvey m (Danca J v briljatrtni veseloigri bohemskega čara in ljubezni Zbogom Masco tte Senzacija! Novo! Miss TShalia LjUbUančanlca sa. Sever Scherban Sava tovoJijema za M5ss ThaKo na bahems&om večera U. G. I. v filmu pni vseh današnjih predstavah. Posneto v Vaffl&andKai opernem gledaliis&iSu. L Ufa-fihn. Novo! Ob 4., H 6., K8. in 9. nri Smeh! Veselje! Zabava! Biitnl kino Matica Telefon 2124. Reeefrvfcajk« tatod potrebo« vstopnice! Senzacijonalen vlom pri »Dolgem mostu,, V noči od srede na četrtek je izredno rafinirana vlomilska tolpa popolnoma opienila Kušarjevo trgovino na Tržaški cesti Ljubljana, 26. septembra. Prebivalstvo vasi Vič-Glince, Ko-zarije in Brezovice je razburila davi novica o skrajno drznem vlomu, ki je bil izvršen tekom minule noči v znano veliko Kušarjevo hišo ob Tržaški cesti, ki slovi kot starodavna gostilna pri »Dolgem mostu« in je priljubljeno izle-tišče Ljubljančanov. Kušarjevi so šli zaradi utrudljivega dela snoči zgodaj k počitku. V gostilni je bilo zvečer le malo gostov, ki pa so tudi kmalu odšli in tako so se podali gospodinja ga. Ivana Kušarjeva, hčerka Frančiška, sinova Andrej in Vinko ter trgovska vajenka Ivana Šifrerjeva že kmalu po 22. v svoje sobe v I. nadstr. Prej so seveda kakor navadno zaklenili vsa hišna vrata. Po končanih opravkih sta se vlegla v posteljo v sobi dvoriščnega gospodarskega poslopja tudi hlar>ec Andrej Podbevšek ter sodar Anton Potočnik. V hiši, ki stoji precej samotno, in naokrog je kmalu zavladal blažen nočni mir m je tišino zmotilo le tu pa tam po cesti drveče motorno vozilo. Hišne stanovalce je zajel spanec, okrog polnoči pa se je rahlejše speča gospodinja nenadoma zbudila. Zdelo se ji je, da duje stopicati spodaj po veži neka bitja ,-.. - Navrtana vrata, Zjutraj okrog petih je gospodinja vstala in se nič hudega sluteč podala prva k opravkom. Čim pa je stopila s stopnjic v vežo in dalje proti glavnim hišnim vratom, je prestrašena zapazila, da udarja pri veliki luknji v temačno vežo širok pramen medle svetlobe. »Jezus Marija!« je vzkliknila vsa te sebe. Takrat se je že zavedla, da je morala doleteti hišo nesreča. Istočasno je opazila, da so odprta tudi vrata desne gostilniške sobe, v kateri je bilo vse razmetano. Pa tudi glavna vrata so bila le priprta. Navrtana so bila za močno pest: skozi to odprtino je pač posegla zločinska roka ter zavrtela v vratih ključ. Izropana trgovina. Na krik in vik gospodinje so prihiteli iz zgornjih prostorov vsi domači. V naslednjem trenutku je ugotovil starejši sin Andrej, da je izginilo iz veže tudi njegovo novo motorno kolo, vredno 16.000 Din. znamke BSA. Vsi prestrašeni so se znašli domači nato v levi gostilniški sobi, kjer so videli skozi steklena vrata razdejanje v trgovini. Bil je to naravnost grozoten pogled: v velikem prostoru je ležalo razno špecerijsko, galanterijsko in manufakturno blago razmetano križem kražem. Med moko na tleh, streseno iz vreč. so bile pomešane najrazličnejše slaščice. Tu po-hojeni bomboni, tam zopet kosi čokolade, drugod razni piškoti. Klobase so ob-grizene ležale po pultu in v odprtih predalih, razbitih je bilo nekaj steklenic likerja, a v veliki steklenici je tičala otročja cevka ter cucelj, znak, da so vlomilci v svoji brezmejni zločinski prešernosti uganjali celo šale in srebali likerje po »dudi«. Ker so vlomilci za »embalažo« nagrabljenega blaga potre- bal, da bo ostalo samo pri dobri memoraoiji, potem je pa od prizora do prizora naraščal in je na koncu z izredno silo obvladoval po-zorišče in publiko. Alvingova ge. Marije Vere je ena izmed ulog, v kakršnih smo jo videli že večkrat. Ce bi nekoliko zanesljivejši organ podpiral mimiko, bi jim ne bilo kaj oporekati. Sprejemljiva sta bila Manders g. Levarja in Regina ge. Neffatove. Karlo KoejančHL Antologija novejše slovenske lirike. Gustav Krklec, naš znani lirik, izbira in prevaja pesmi za Antologijo novejše slovenske lirike, ki v kratkem izide. Besedilo pesmi bo prevedeno v srbohrvaščino. Antologija pričenja z Otonom Zupančičem in končuje z najnovejšimi pesniki. Predgovor za antologijo napiše znani slovenski književnik Božidar Borko. Študija o Sergeju Jeseninu. Gustav Krklec objavi v kratkem svojo študijo o ruskem pesniku Sergiju Jeseninu. Fragment te študije je bil že objavljen v »Hrvatski reviji« v Zagrebu. Tri akademije ali ena sama? Beograjska »Pravda« je pred kratkim načela vprašanje ene ali treh akademij v naši državi. Prvi se je v tem vprašanju oglasil književnik Božidar Kovačevi d, kot drugi je prišel na vrsto tajnik Srpske Kr. Akademije, univ. prof. Belič, ki se izreka proti spojitvi Akademij v en zavod, pač pa je za to, da se vBe Akademije v naši državi združijo v enotno telo, ki bo reprezentiralo naše vrhovne institucije na zunaj. bovali vreče, so si pomagali na ta način, da so stresli v vrečo, v kateri se je na primer nahajala pšenica, tudi riž, nekaj kave, prnso ter še nekaj drugega žita in zmešali vse skupaj Vlomilci so uganjali v lokalu pravcate orgije. Poleg vina. likerjev in raznega žganja so si privoščili tudi vse razpoložljive konserve, kd so jih navrtali in kakor Humi pokvarili vse, česar niso mogli vzeti s seboj. Zadaj so trgovino, mogli vzeti s seboj. Zadaj za trgovino, kjer se nahaja pisarna, so prebrskali tudi vse spise, a so denarja našli vsega skupaj le okTog 200 Din. Storilcev je bilo vsekakor večje Število, ker so morali stati nekateri na straži. Drugi so bržčas že pol pijani odnašali manufakturo: blago za obleke, moške in ženske, razne barhante, klot in vso tako robo na voz, ki so ga imeli v grmovju onstran ceste. Ko so spravili manufakturo, so jeli odnašati galanterijsko blago, likerje, jestvine, cigarete, vino, pivo in slednjič še pisalni stroj znamke »Mignon«. dragoceno kroma-tično harmoniko in gramofon. Na voz so naložili tudi motorno kolo. ki so ga našli v veži. Izropali so skratka vse prostore in odnesli blaga v vrednosti nad sto tisoč dinarjev. Z vsem svojim početjem pa niso povzročili nikakega ropota. Dasi so se počutili neverjetno sigurne, so vendarle delali izTedno tiho in oprezno. Poleg voza so pred odhodom izpili nekaj steklenic piva, kar je razvidno po tem, da so zjutraj našli varnostni organi tam več praznih steklenic. Kušarjevi so obvestili orožnike takoj po odkritju tatvine. Med tem je neka gospodična že povedala na kolodvoru na Brezovici, da je opazila, vozeč se z vlakom, tik proge v jarku motorno kolo. Po navodilih šefa stanice so železničarji javili najdbo orožnikom in je obveščeni Vinko Kušar spoznal motocikel za bratovo last. Motocikel so spravili pozneje domov, vendar precej pokvarjenega. Obveščena je bUa o velikem vlomu tudi viška stražnica in sta prišla opoldne gori kriminalna uradnika g. Podobnik ter Tomic s policijskim psom. Domača psa čuvaja veliki »On« ter »Ada« sta topot popolnoma odpovedala. »On« je sicer orjak — Bernardinec, prav dober znanec stalnih ljubljanskih obiskovalcev gostilne pri »Dolgem mostu«, za ponočno straženje pa očividno preko-moden gospod. Enako krotka se je izkazala tudi bivša policijska psica »Ada«, ki je utekla za gospodom »Onom«, na* kar sta se znašla privezana na koncu hleva zaprta v drvarnici... Orožniki in policijski organi so dognali, da so imeli vlomilci v voz vpre-ženega Konja brez podkev, da je hodil po cesti tišje in ni bilo čuti prav nikakega ropota. Pri toliki previdnosti so vlomilci gotovo dobro namazali tudi voz, da ni škripal. Sled voza je bila dobro vidna. Vlomilci so odpeljali ukradeno blago po Tržaški cesti do Kanca, kjer so zavili po poljski poti proti progi m dalje v Mestni log. Ko so varnostni organi ugotovili, da je bil eden vlomilcev izredno previden, kajti pri vlomu si je nataknil na roko nogavice, da se ogne nevarnosti izsleditve po prstnih odtisih, pa je pozneje te nogavice pustil na mestu, so zasledovanje nadaljevali. Ugotovili so, da vodi siled voza kakšne tri kilometre daleč v Mestni log, nakar pa se prične sted mešati. Za to so poskrbeli prevejani vlomilci, ki so odšli po isti sledi morebiti nazaj na glavno cesto, ali pa so jo od-kurili še globlje v Log in dalje proti Krimu. Skratka: vlom je bil tehnično in uprav strateglčno tako dobro organiziran, kakor se čita le v kriminalnih romanih. Po današnji preiskavi je zatorej le težko izreči sodbo ali vsaj domnevo o tem kdo so storilci? Mnogi sodijo, da so izvršili vlom, ki je v zadnjih letih eden največjih v ljubljanski okolici najbrže cigani, ki se potepajo tam naokrog, ali pa imajo početje na vesti neki temni predmestni elementi. Kušarjeva hiša je v pogledu tatinski obiskov sploh izredno nesrečna, kajti v zadnjih letih so bili tamkaj izvršeni že trije vlomi in pa več mani-ših tatvin, ko so neznani storilci iskali na dvorišču kokošje pečenke, pa seveda tudi drugega plena. , Domače vesti »Življenje in svet" št 13 Pravkar je izšla štev. 13. tedenske revije »Življenje in svet« z naslednjo vsebino: Razgovor z Edisonom (Električna energija sotačmh žarkov in izkoriščanje prirod-«h sil — s sliko). Misli o mački (s sliko). Vreme in oblaki (s sliko). Policilski pes (Zgodba iz sedanje Rusije — M. Zoščenko). »Peklenske pivnice« (Zgodovina kav« — s sliko). Velikani ln pritlikavci med ptiči (z dvema slikama). V osrčju Azije (Nikola) Roerich — * tremi slikami). Triie v kupeju (Georges Sim). Čarovnlški procesi na Slovenskem {Dr. VI. Travner). Nove živalske pasme ▼ Ameriki. V objemu tajfuna. Zakaj ae maram govorečega iftma — (Charlie Chaplin — s sliko). Befls^i^is) v rdiiodh^iHii Številko krasi poleg naslovne risbe kiparja M. Pirnata in lesorezov slikarja E Justina lepa umetniška priloga Stari trg pod Miško po originalu Karla Kocjančiča. •Zivijneje ia svet« izhaja vsak teden in stane polletno (zaključena knjiga) 40 Din, Četrtletno 20 Din, mesčeno 8 Din, posamezna številka pa samo 2 Din. Naroča se pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. * Vojaška vest. V višjo So4o vojne akademije sta med drugimi sprejeta artilerijski poročnik Bajd in inženjerski poročnik Radukič oba iz Maribora. Tečaj se bo pričel 1. oktobra. * Zveza iugoslovenskth gasilskih društev. V Brčkem se Je preteklo nedeljo vršila skupščina Zveze gasilskih društev Bosne in Hercegovine. Gasilsko zvezo v LJubljani je zastopal drugi podpredsednik g. Musek. Na konferenci zastopnikov vseh gasilskih organizacij, ki je sledila skupščini, je bil storjen sklep, naj bi se ustanovila gasilska zveza za vso našo državo. Posebnemu odboru je bila poverjena naloga, da izvrši za ustanovitev potrebne priprave. Ustanovna skupščina se bo vršila v Zagrebu dne 8. decembra letos. * Oddala prostih mest ▼ Oražnovem dijaškem domu ▼ Ljubljani V zimskem semestru bo sprejetih v Oražnov dijaški dom v Ljubljani 50 stanovalcev (prosto stanovanje, kurjava, razsvetljava). V prvi vrsti se bodo sprejeli ubožni slušatelji tukajšnje fakultete. Prednost imajo po rojstvu neza-konskl prosilci. Ako bi potem ostalo kaj prostih mest, se bodo sprejeli revni slušatelji ostalih fakultet. Prosilci naj opremijo svoje prošnje z ipričevali o višjem tečajnem izpitu, odnosno o kolokvijih ln o državnih izpitih) ter z ne nad leto starim iz-pričevalom ubožnosti, Jd nai bo potrjeno od županstva, davčne uprave in glede event. zemljeknjižnih bremen od sodišča. Tako opremljene prošnje je treba vložiti najkasneje do 10. oktobra pri upravnem odboru Oražnovega dijaškega doma v Ljubljani (univerza). * Nova ekskurzija nemških zdravnikov v Jugoslavijo. Jutrj prispe v Zagreb nad sto zdravnikov iz Nemčije, ki si bodo ogledali tamkajšnje higijenske in medicinske institucije, potem pa odpotujejo v DahnacU Jo ter v Bosno in Hercegovino. * Nov parobrod »Prestolonaslednik Pe-tar«. Uprava Jadranske plovidbe je na poslednji svoji seji razpravljala o zvišanju plovnega parka. V prvi vrsti se predvideva definitivna ureditev parobroda »Prestolonaslednik Petar«, ki bo urejen enako kakor luksuzni parobrod »Karagjorgje«. Dovršen in opremljen bo v Angliji ter bo v početku prihodnje sezone prevzel službo na progi Sušak - Kotor. Nabavila se bosta razen tega še dva manjša parobroda za obalno plovldbo. * Razpisuje se služba pogodbenega poštarja pri pošti Kropa (H-3). Prošnje s prilogami nai se vlagajo na direkcijo pošt in telegrafov r Ljubljani do 4. oktobra. * Lisičje lobanje. Narodni muzej v Ljubljani potrebuje v znanstvene namene več lisičjih lobanj. Na željo plača tudi za dobro ohranjene lisičje glave Po Din 10 za komad. Skeletiranie se izvrši v muzeju. Navesti je treba tudi točno, kedaj in kje je bila žival ubita, sicer se -'honorar ne more izplačati. Materijal se naj pošilja muzeju po prinašalcih ali pa uradno potom šolskih vodstev, ki se s tem naprošajo, da blagohotno podpirajo naša domoznanska raziskavanja. * Prepovedan inozemski tisk. Francoski roman »Le Betail Hamain«, ki je izšel v Parizu, italijanski list »La Gazetta del Mez-zogiorno«, ki izhaja v Rimu, in knjiga »Neka se oglasi i drugo zvono lz Amerike«, ki ie izšla v Newyorku, so v kraljevini SHS prepovedani, ker pišejo proti interesom države. * Obledele obleke barra v različnih barvah is pli&ira tovarna Jos. Relch. r Trdovratni kašelj je pogosto vzrok težkih obolenj. Ne bodite lahkomišlje-ni, temveč odpravite Vaš kašelj brzo in temeljito s I Vj ArCSlVfli-om. * šolske sestra v Ptuiu otvorljo rrol kmetijsko - gospodinskl tečaj 15. oktobra. Natančnejši podatki se dobe pri vodstva. * V araOi župaaQe v DubHaat se bo od 1. oktobra 1329. naprej uradovalo: ob delavnikih od 8. do 12. in od 15. do 18., ob sobotah pa od 7.30 do 13.30. * Oblastna cesta Rimske toplice - JWiji dol bo zaradi obnovitve mostu med Brer-garjem in Blatnikom od 1. do 8. oktobra za vozovnl promet zaprta. * Znižana vožaja aa oarobrodlh za Split V Splitu bo kakor znaao prihodnja nedeljo na svečan način odkrit spomenik Grgurju Ninskemu. Jadranska pkmtba je vsem zastopnikom kulturnih in prosvetnih društev ia korporacij. ki žele pri tej priliki posetlti Split, dovolite 58ad-stotni popust redne tarife, državnim in sa-nioupi Tlim uradnikom pa 59odstotni popust tarife, ki je za nje veljavna. Uradniki se morajo izkazati z železniško legitimacijo, člani društev pa s potrdilom svojih društev, da potujejo k slavnosti. Kupi naj se cela karta, ki je veljavna tudi za povratek. * Velik požar v BaSd. V Tovariševu pri Novem Sadu je v hiši Milana Raliča nastal požar, ki se je zaradi močnega vetra razširil kmalu še na štiri sosedne hiše. Gasilcem se je posrečilo, da so ustavili nadaljnje širjenje ognja, a omenjenih pet poslopij je pogorelo do taL Požar je nastal na smetišču, kjer se je od tlečega pepela vnela S Ifl ITlžl * Zagreb pred 100 leti. Po ljudskem štet-ju, ki ga Je objavil stoletni koledar za leto 1829.. je imel Zagreb pred sto leti 10.594 prebivalcev in sicer 10.159 katolikov, 224 pravoslavnih, 33 unijatov, 158 Židov ia 20 protestantov. * Ponarejeni dvodinarskl novci. V Mo-starju so izsledili v prometu ponarejene dvodinarske novce, ki se znatno razlikujejo od pravih. Vliti so iz neke zmesi aluminija ter so spretno poniklani. Danes zaigreibSka Hfrnsfka tfjva, leipa in dražetstin a: Štefica Vidačič v fiftnsu »Td Evine hčerke« Datres ob 4.. 1/Ž6„ HS. in točno MlO. KINO IDEAL lz Ljubljane u— Iz gledališča. Opozarjamo na današnjo prvo reprizo »Velike abecede«. Zavoljo velikega zanimanja, ki ga je vzbudila ta ljubka in humorna igra pri občinstvu, se ponovi »Velika abeceda« v soboto izven abonmaja po običajnih dramskij cenah. V nedeljo zvečer se ponovi izven obonmaja Goethejeva tragedija »Faust« z gospo Na-blocko, Levarjem in Skrbinškom v glavnih vlogah. Cene bodo topot običajne dramske. Poleg vsega dramskega ansambla bosta sodelovala pri »Faustu« orkester in pevski zbor. Celokupno režijo vodi prof. O. Šest. u— ČeskosIovenskS Obec r Lnbianl. Obvykl£ Vaclavskč posviceni spojenč s krdtkou vzponminkou na tisi vyroči, konj se v sobotu, dne 28. žari o osmč večer ve Zvezde. n— Sokolski pevski zbor iz Moravske Ostrave bo koncertiral v Ljubljani 9. oktobra ob 20. v Filharmonični dvorani. Ostrav-ski sokolski zbor je v svoji domovini na izvrstnem glasu. 2e danes opozarjamo vse naše občinstvo na ta koncert. Zbor nastopi prvikrat v Sloveniji. u— Ravnateljstvo mestnega dohodarstve-nega nrada radi snažen j a in popravil v uradnih prostorih ne bo uradovalo za stranke v dneh 27. in 28. tm. u— Obrtno - nadaljevalna šola ▼ Mostah pri Ljubljani se je ustanovila. Vpisovanje bo v nedeljo 29. tm. od 8. do 12. v osnovni šoli v Mostah. V to obrtno nadaljevalno šolo spadajo vsi obrtniški vajenci in va-jenke, ki se uče obrti v občini Moste in v Štepanji vasi. K vpisovanju naj prineso vajenci in vajenke zadnje spričevalo in šolsko odpustnico ter učno pogodbo. Šolnina znaša 20 Din mesečno, vpisnina 3 Din. Pridni in ubožni vajenci jn vaienke se šolnine deloma ali popolnoma oproste. Gg. obrtniki in trgovci se naprošajo, da pošljejo svoje vajence in vajenke zanesljivo k vpisovanju. u— V glasbeni šoli operne pevke prof. Jarmile Lily Gerbičeve se bo pričel pouk I. oktobra. Pouk bo obsegal: klavir, solo-petje, teorijo in deklamacijo od orvf.i pri-četkov do popolne izobrazbe. Vpisovanje bo v soboto 28. in ponedeljek 30. t. m. od II. do pol 13. in od 14. do 16. ter v nede-Ijo 29. tm. od 11. do 12. v Čevljarski ulici 1-1J. u— Gospodinjska nadaljevalna šola > Mostah se bo pričela meseca oktobra t. 1. Vpisovanje bo v ponedeljek 30. tm. od 7. do 8. zvečer v osnovni šoli v Mostah. Pouk bo za vsa šoli odrasla dekleta 'brezplačen. Pridne ubožne gojenke bodo letos -oproščene tudi prispevkov za jedilnike, ki Jih bo krila občina Moste. Sprejemajo se gojenke, ki so dovršile osnovno ali kako drugo višjo šolo in so Izpolnile 16. leto. n— Ostanek od zbirke za venec pokojnemu g. Herberta Brandtu od carinskih de-kfarantov (80 Din) Je izročil g. Likar Podpornemu društvu slepih. Iskrena hvala! n— Društvo Soča ▼ Ljubljani opozarja da je današnja odborova seja pri Levu ob pol- 9. zvečer za vse odbornike brezizjemno obvezna. Prosimo točno! u— Podivjani sloni napadfl raščane. To je razburljiv dogodek, ki se je resnično pripetil ob snimanju filmi »Chang« v Siamu. Filmska kamera je ta prizor verno posnela. Zato je film »Chang« tudi prava senzacija. Predvajala ta bo ZKD jutri in v nedeljo v Elitnem kinu Matici. Jutrišnja predstava se bo vršila ob 14.30, sedeljska pa ob U. dop. Vsi ljubitelji kulturnih filmov na] si ogledajo ta Spored, zlasti naj Mska mladina ln dtjaštro ae pozabi posetlti to predstavo. K filmu bo predaval o živalstva v slamskia pragozdih znani naravoslovec prof. Dolžan. Izredno zanimivi prizori iz življenja eksotičnega živalstva tigrov, slo-nov ht kač v naravi bodo brezdvomno vzbudili splošno zanimanje. n— Obrtniki občine Zg. Šiška se obveščajo, da bo vpisovanje v obrtno nadaljevalno šole v Zg. Šiški v nedeljo 29. t m. od 10.—12. dopoldne v novi šoli. Reden pouk se bo pričel v ponedeljek 7. oktobra ob 16 n— Podeljena eobotebnfška koncesija. Po odloku ministrstva za trgovino in obrt je podeljena zobotehniška koncesija za področje ljubljanske občine g. Maksu Šram-lu, zobotehniškemu asistentu pri zobozdravniku dr. Verčonu. n— Po obleki segajo. S postankom hladnega vremena in mrzlih večerov so pričeli delovati že tudi tatinski ptiči, ki se 'hočejo greti na tuj račun. Povsod se pojavljajo tatovi, ki stikajo za toplo obleko. Predvčerajšnjim je nekdo vlomil v delavsko stanovanjsko barako ob Vilharjevi cesti ter pobral nekaj jestvin, še več pa tople obleke. Nakradeno blago je odnesel kar v kov-čegu, ki si ga je prisvojil v sosednjem stanovanju. — Delavcu v mestni elektrarni v Klečah Ivanu Kreču le neznan tat odnesel iz veže Kolizeja na Gosposvetski cesti suknjič. — Enako je prijavila zasebnica Marija Gobec, stanujoča na Starem trgu, da je nekdo odnesel z domačega dvorišča črno pelerino. ■— Dve tatvini. Zidarski delavec Alojz Stepančič Je našel zasebno stanovanje v kleti hiše št 12 v Zg. Šiški. Ker pa se stanovanje ni dobro zaklepalo, je neznan tat kmalu Izvohal lepo tatinsko priliko. Medtem ko se je nahajal Stepančič v sredo pri delu na stavbi, je izvršil tat v stanovanje vlom ter odnesel ubogemu zidarju 900 Din gotovine. — Traikant Ciril Kranic v Trnovskem pristanu je prijavil, da je neznan tat odnesel iz njegove trafike, ki jo popravljajo, električni števec. b— Ukradena palma. Dr. Milan Perko, stanujoč v Vodmatski ulici, je prijavil, da mu je te dni odnesel neznan tat z vrta pri hiši 800 Din vredno pahljačasto palmo. Ker so ostala vsa poizvedovanja za tatom brezuspešna, je oškodovanec naznanil stvar policiji In obenem obljubil izplačati izsledite-lju ukradene palme 200 Din nagrade. u— Vlom v delavnico. Ko je stopil te dni čevljarski mojster Karel Blas v svojo delavnico na Dvorskem nasipu, le opazil, da je notrj vse narobe. Ugotovil le, da je bil v posetih neznan vlomilec, ki je vdrl v lokal skozi odprto okno neke sobe v sosednjem stanovanju, nakar je prispel v vežo, tam pa vlomil vrata v delavnico. Ker v delavnici ni našel primernega plena, je vzel samo par nizkih rjavili čevljev. Za storilcem poizveduje policija. u— Dr. Dereaai, Kongresni trg 14. zopet redno ordinira za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni. 1181 u— Tatvine koles se nuiože. Mesarskemu pomočniku Rudolfu Ocvirku s Polianske ceste je nekdo v torek odpeljal iz klavnice 2000 Din vredno kolo. Ocvirkovo kolo je črno pleskano znamke »Diamant«. — Drugo kolo je bilo ukradeno naslednjega dne dopoldne zidarskemu mojstru Jakobu Brtrm-nu iz veže mestnega gradbenega urada. Brumnovo kolo je znamke »Puch« s ovar-niško številko 303.730 in je črno pleskano. — Trgovcu Štefanu Rajšiču z Valvazorje-tega trga pa je neznan tet ukradel v Kolodvorski ulici s kolesa zračno sesalko. o— Surov voznik. Na Aleševčevi cesti v Šiški se je nudil v sredo popoldne pa-santom neokusen prizor. Po imenovani cesti je vozil z dvovprežnim vozom 311etni hlapec France O. Ko so se konii upehani ustavili, je hlapec naenkrat izgubil potrp-ljnje ter pričel udrihati po konjih z bičem. Ko pa niti to ni zaleglo, je hlapec prijel za bičevnik in pričel biti po konjih z debelim koncem. Pri tem je kričal in robantil, vendar Živali tudi to ni premaknilo z mesta. Nekaj žensk se je zaradi njegovega surovega ravnanja s konji pričelo razburjati, a jih je surovež nagnal z grdim zmerja- £>«me/ Spretjmeijo se prijav« b posifau ta acvrše-vanje Iastoe saiKtemobe. Za vfrsofoošolkie znižane cene! Modni atelje M. Šare 11504 Miklošičeva cesta. Pouk živih jezikov (francoščina, angleščina, nemščina, italijanščina, španščina) v skupinah in za posameznike. Vpisovanje vsak dan od pol 6. do p®l 7. zvečer, Beethovnova ulica 7, pritličje, Ievoi — Vodstvo: Prof. S. J. Jeras - GulnoL >1473 so aaflaiH Pot. p« katerem prihajajo klice bolezni t nače telo. Razgreti pari uporabljajo na ANACOT-PASTILE DR-a WANDERA da se ofcvaraMo prcMada, nahoda la Mi« ene«. DoMvafo m ▼ vseh lekarna b. Čorajte s« pr*. paralo*, U zadnja čas« hnltirai« Anaco4«pMtHa! nJem. To Je fenske razkafifle. da ao pok!!- 1 cale stražnika. Hlapec pa je nastopil tudi proti temu li so ga »orali s silo spraviti na strežalco. Iz Celja o— »Jutro« oa P obrežju bomo oričeli dostavljati 1. oktobra po raznašalcih. Vsa one, ki si želijo list aa novo naročiti, vabimo, naj to prijavijo v mariborski upravi »Jutra«, Aleksandrova cesta St 13 Opozarjamo, da prične 1. oktobra r »Jutru« ve-lezanimiv roman »Gusar v afciakih«. — Mariborska uprava »Jutra«. e— Redna občinska sej« bo danes ob 18. na mestnem magistratu z obširnim dnevnim redom. e— Podaljšana Aškerčeva uHca ia most čez Koprivnic«. Kakor smo že poročali je pričela celjska mestna občina nedavno z gradnjo podaljška Aškerčeve ulice mimo cerkve sv. Maksimilijana čez Koprivnico do Westnove (nekdanje Jarmerjeve) vile, kjer se bo Aškerčeva ulica izlila v Mariborsko cesto. Celjsko mestno načelstvo ie zato zaprosilo pri celjskem sreskem načelstvu za podelitev vodopravnega dovoljenja za zgradbo železobetonskega mostu čez Koprivnico ob koncu Aškerčeve ulice vzhodno za cerkvijo sv. Maksimilijana. KomisIJonel-na poizvedba In obravnava sta določeni za danes popoldne ob 15. s sestankom pri sedanjem mostu čez Koprivnico na Mariborski cesti poleg rudarske šole. Pri tej obravnavi je vložiti eventualne ugovore, ki niso bili že prej ustmeno ali pismeno uveljavljeni, sicer se bo smatralo, da se udeleženci strinjajo z nameravanim podjetjem. e— Smrtna kosa. Včeraj zjutraj je umrl v celjskem Invalidskem domu v Gregorčičevi ulici 76-letni invalid Matevž Arh, rodom iz Srednje vasi pri Bohinju, ki je bil veteran izza časov okupacije Bosne ia Hercegovine. e— Ukradena drva. V noči od torka na sredo je neznan tat odnesel zasebnici Frančiški Vengustovi, stanujoči v poslopju starega okrožnega sodišča v Prešernovi rilci, s hodnika v pritličju več bukovih hlodov. O storilcu ni sledu. e— Kaj Je z ribarskim paviljonom v Celju? Ribarsko društvo v Celju je stavilo lani novembra, da zadosti splošni želji celjskega prebivalstva po ustanovitvi stalnega ribjega trga v Celju, mestnemu občinskemu svetu celjskemu naslednji predlog: »Mestni občinski svet postavi na Glavnem trgu ličen ribarski paviljon, v katerem bo mogoče spraviti do 100 kg živih rib. Ta paviljon naj bi se naredil po vzorcu Beograda. Ribarsko društvo Celje se zaveže, postaviti dvakrat tedensko na trg toliko množino množinskih rib, kolikor jih bodo konzumirali. Cena množinskim ribam se določi na 8 Din, ščukam 15 Din in salmonidom na 40 Din za kg. Ribarsko društvo odstopi mestni občini v kritje stroškov za postavitev paviljona 10% kosmatega dohodka, s katerim se bo paviljon tekom let amortiziral. V svrho kontrole je Ribarsko društvo pripravljeno prodajati ribe po žigosanih blokih mestnega magistrata. Prodajalca-ribiča bo vzdrževalo Ribarsko društvo.« Na vsak način je bila ponudba Ribarskega društva prav ugodna in jo je bilo treba vsekakor sprejeti glede na dejstvo, da nima mesto Celje z okolico, ki je z mestom tesno spojena, kljub 15.000 pre-bivalcem in izredno močnemu tujskemu prometu še doslej stalnega ribjega trga. O vlogi Ribarskega društva je razpravljal mestni občinski svet na svoji seji 12. aprila t. 1. in soglasno sprejel naslednji predlog referenta finančnega odseka: »Postavi naj se rrbarskt paviljon, toda ne na Glavnem trgu, temveč kje drugod (Dečkov trg). Občina naj zgradi paviljon po načrtih, katere naj oskrbi Ribarsko društvo in Jfa predloži v odobrenje, do zneska 30.000 Din, ki se izposodi lz vodovoda proti amortizaciji in obrestovani«. Sprejmejo se naj ostali pogoji, predlagani od Ribarskega društva. Penale za neizpolnitev naj znaša tedensko po 500 Din. če pa se prodaja ustavi, mora društvo plačati paviljon, ako pa ga ne plača, Izgubi ribolovsko pravico. Sestavi naj se pogodba.« Na podlagi tega sklepa sta se vršila 27. maia t. 1. na Dečkovem trgu komisijonelni ogled in razprava, katerima so prisostvovali zastopniki obeh zainteresiranih strank. Od tedaj pa leži zadeva na mrtvi točki, kakor ie podoba, ker paviljona še ni in o njegovi usodi tudi še ni bilo slišati glasu. Naj se vendar s stvarjo nekoliko pohiti. Kakor smo informirani. Ribarsko društvo o sklepu in pogojih občinskega sveta sploh ni bilo doslej še obveščeno. Iz Maribora a— Zastopnik iz Moravske Ostrave. Predvčerajšnjim Je prispel v Maribor zastopnik pevskega udruženja Sokola iz Moravske Ostrave, ravnatelj g. Pinkaz. da uredi vse potrebno za koncert, kj ga priredi Sokol iz Moravske Ostrave 8. oktobra v Mariboru in naslednji dan, 9. oktobra v Ljubljani. Pevci Sokoli pridejo v Maribor v torek 8. oktobra ob 14. z dunajskim brzovlakom m bodo koncertirali v dvorani pivovarne »Union«. G. Pinkaz je odšel naslednji dan v Ljubljano ter tudi tam vse potrebno uredil glede koncerta s sokolskimi krogi. Koncert obeta postati velik kulturen dogo. dek letošnje sezone. a— Pevski zbor Glasbene Matice Je imel 25. t m. zvečer svoj občni zbor. Poročila funkcijonarjev o delovanju zbora v minulem poslovnem letu so pokazala veliko aktivnost zbora, ki je zlasti lepo proslavil lOletnico ujedinjenja in lOletnico svojega obstoja, si nabavil svoi prapor ter priredil več dobro uspelih koncertov v raznih krajih Slovenije. Za načelnika Je bil soglasno izvoljen g. Janko Arnuš, za nam. prof. St Sila, za tajnika Joško Mohorko, za bla-gajničarko ga. Lizika Mravljakova, za ar-hivarko gdč. Marija Rozmanova. Dirigentom zbora je določen g. prof. in skladatelj Vasilij Mirk. a— Mariborski gledališki abonma se vpisuje še do sobote, 28. tm. Opozarjamo Je enkrat na veliko ugodnost za 25 predstav (med njimi 10 glasbenih), se plačuje v osmf.i mesečnih obrokih po Din 25 do 75 I Kino Ljubljanski dvor V SENCI HAREMA Aram DiiI— Grednfe železobetonskega mostu preko Se/Sčice ob tovarni »Sešir« zaradi ugodnih vremenskih prilik prarv uspešno napreduje. Obsežna betonsko opornika sta izdelana, nakar se bo pričelo takoj s konstrukcijo oboka. Gradbena dela so poverjena stavbnemu podjetniku g. Tomažrč«. Most gradi oblastni odbor. Z Jesenic s— Zatvoritev planinskih koč na Golici. Z nastopom jeseni sta se te dni zatvorrili obe ko5i na Golici ter bosta za naprej odprti le v nedeljah ob primeru lepega vremena. s— Smrtna kosa. Umrla je ▼ ponedeljek po kratki bolezni 8 letna Milena Ravniko-va, hčerka zaslužnega sokolskega m narodnega delavca g. Janka Ravnika. Kakor nje« ni starš in sestrica je bila tudi mala Milena marljiva Sokolica in izvrstna pevka, predvsem pa zelo srčkana in ljubezniva deklica. V sredo popokfne se je vršil na jeseniško pokopališče pogreb, katerega sta »e udeležili tudi sokolska deca ki šoilska mladina. Mladina je nosila mnogo vencev in šopko-. Neutolažljivim staršem, ki so pred leti na tragičen način izgubili edinega sina, naše iskreno »ožalje, mali Mileni pa bodi ohranjen lep spomin. s— lz športnega gfbanfa na Gorenfskem. SK Bratstvo bo igralo s svojo prvo garnituro igračev ▼ nedeljo nogometno tekmo t igrači SK »Kranj«: v Kranju. Rezerva »Bratstva« pa bo gostovala istega dne v Tržiču ter tekmovala z ondotnim klubom. Iz Litije i— Likvidacija Slomškove zveze. Učiteljska organizacija Slomškove zveze ra. litijski okraj je po sklepu članstva, ki je prestopilo v UJU, prenehala obstojati. t— Gospodinjski tečaj na titijski osnovni Šoli. S 1. oktobrom se bo pričel gospodin jski tečaj, ki bo trajal 12 tednov. Informacije m vpis v pisarni litijske občine. i— Otvoritev obrtne nadaljevalne Sote. Litija j« že dolgo pogrešala obrtno-nadalje-▼akio šolo. Učenci te šole so morali pohajati v sosedno Šmartno. S prihodnjim mesecem pa dobi tudi Litija svojo stalno obrtno nadaljevalno Šolo. Za reden pouk je že vse preskrbljeno, nabavljena so vsa potrebna učila, učilnice pa so že adaptirane za večerni pouk. Z letošnjim letom se otvorita samo pripravljalni in prvi razred. Iz Novega mesta n— lx stavbnega gibanja. Tvrdka A. Rei+z je renovirala svoje lokale t napravo lepea« portala. Sosednja manufaktuma tvrdka Mi-dorfer zgradi sličen portal, s čimer zopet pridobi Glavni trg na svoji lepoti. Iz Hrastnika h— Vpisovanje v obrtno-trgovsko šolo v Hrastniku bo v nedeljo 29. t. m. v deški soli ob 9. za vajence, ob pol 11. za vajenke. Redni pouk bo pričel v ponedeljek 30. t. m. h— Prebrisan kolesar. Henrik Urbane, bivši brivski pomočnik pri g. Rakerju, se je izposodil pretečeno soboto od brivskega vajenca Ambrožič« za malo časa kolo. Ambrožič čaka že od sobote na kolo, a ga 5s danes ni dobil nazaj; Urbane je izginil • kolesom brez sledu in od njega ni ne »hA« ki duha. h— Hiša, kjer h stanoval g. Kobale, se bo pomladi renorkala in preuredila za orožni.ško Staniča. Iz Trbovelj t—> Nag?« *mrt. Nagle smrti je umrl slu-|j rudniškega konzuma g. Jurij Mastnak. Ze nekaj d^i je tožil, da ga boli glava. Ker J« bil v službi zelo vesten, ga j« njegov ief naravnost silil, naj vzame bolniški dopust. Po par dneh ac j« zopet vrnil v »hibo. Ko je iel v ponedeljek opoldne v svoje •tanovanje, mu je naenkrat postalo slabo in ae je »rušil na tla. Odpeljali so ga v bolnico, kjer je po par urah umrl. Pokojni je bfl doma v Javorju pri Celju. V Trbovlje j« prišel kot priprost kmečki fant, vendar narodno zelo zaveden. Bil je član »Sokola« ia pevskega društva »Zvon«. Bil je v službi izredno marljiv. Spomladi se je nameraval povrniti, ali kruta smrt je pretrgala njegovo namero. Bil je šele 30 let star. Pogreb se je vršil v četrtek popoldne ob obilni udeleži občinstva. Dobremu mladeniču časten spomin. t— Stavbno gibanje. Gospa Nežika Prav-dič, posestnica in gostilničarka na Vodi, je dvignila in renovirala staro poslopje v najmodernejšem stilu v ravno streho. V I. in IL nadstropju bo 5 lepih stanovanj v pritličju pa 5 zelo lepih trgovskih lokalov. V enem jo trgovin« trgovca Tomana, v drugem ima svoj atelje modistka šoštarjeva, v tretjem pa je napravil mesar g. Plevčak najmodernejše in najhigijeničneje urejeno mesnico. S to stavbo se je zelo olepšal prostor okoli rudniške restavracije. Rudniška restavracija se tudi rerovira in bo dobila prikupnejšo zunanjost. Podrla se bo tudi stara lesena ledenica, na njenem mestu pa bo narejen restavracijski vrt, zasajen z drev jem. Cel prostor bo dobil zelo lično obeležje, ko bi ne bilo tistih nesrečnih »gavg« Srčne uspenjaSe, ki prav gotovo pokvari vso ostalo oklico. Zelo potrebno bi bilo tudi, da bi se olepšala zunanjost rudniškega konzuma. Iz Prekmurja pm— Avtomobili. V Murski Soboti ne obstojajo za avtomobiliste nobeni predpisi. Ves dan drvijo po mestu z brzino, s kakršno ne bi smeli voziti. Na Aleksandrovi cesti naredijo včasi prah, da se kar skrije sinje nebo. Ko pa pridejo izven centruma, so absolutni gospodarji brzine svojih motorjev. Na Tišinski cesti, vzdolž katere se še vrsti vse polno hiš, dirjajo z bliskovito hitrostjo. Z dvorišča pa lahko vsak čas pribeži otrok in nesreča je gotova. Ravno na tem mestu se je pred tremi tedni domala dogodila smrtna nesreča. Otrok je bežal s polja čez cesto, hoteč se skriti pred avtomobilom, v dvorišče. Toda avtomobil ga je dohitel. Ker je vozil z nenormalno brzino, je avtomobilist komaj ustavil i.io-tor in otrok je dobil k sreči le neznatne poškodbe. — Vsekakor je že zadnji čas, da se nastopi malo strožje proti avtomobili-stom. To zahtevajo varnostni in zdravstvo-ni interesi. pm— Gimnazijski kuratorij. Na seji gimnazijskega kuratorija je bilo v ponedeljek imenovanih 5 uanih moči za višje razrede. pm— Nesreče. Behek Franc iz Doliča je bil povožen od lastne vprege. Dobil je te>-je poškodbe. Prepeljali so ga v bolnico v Nlursko Soboto. Pričakovati je, da bo okreval. V Tešanovcih je Vitezova služkinja šla na podstrešje in tako nesrečno treščila z fiavo ob neki klin v tramu, da so jo morali odpraviti v ljubljansko bolnico. Ker si ie močno poškodovala desno oko. Plačevanje uslužbenskega davka Ministrstvo financ, oddelek za davke v Beogradu, je v smislu pooblastila člena 100. zakona o neposrednih davkih z naredbo z dne 10. septembra 1929, št. 83.390 odredilo sledeče: Delodajalci, ki zaposlujejo mesečno povprečno do največ 20 zaposlencev, plačujejo uslužbenski davek izza dne 1. oktobra 1929 v davčnih znamkah. Plačevanje uslužbenskega davka potom davčniii znamk je zabranjeno: a) državnim ln samoupravnim institucijam, kakor tudi b) dražbam, ki javno polagalo račune In ki so vsled tega načelno zavezane družbenemu davku in sicer v obeh teh primerih brez ozira na število zaposlencev in c) ostalim delodajalcem pa tedaj, če za-poslujejo mesečno povprečno nad dvajset zaposlencev. Davčne znamke se morejo nabaviti pri pooblaščenih prodajalcih taksenih vrednost-nlc, t. J. v trafikah. Davčne znamke se morejo v knjižici zn uslužbenski davek nalepiti ob vsakem iz plačilnem roku na zato določenem mestu in takoj nato uničiti z žigom aH svojeroč-nim podpisom delodajalca. V ostalem so knjižice za uslužbenski davek vodijo na dosedanji način. Davčne knjižice izdaja občinsko oblast-vo, vpisovanje krati podatke o rodbinskem stanju, t. j. imena in leta starosti otrok delojemalca. Uslužbenski davek se plačuie v davčnih znamkah za vse zaslužke, ki se izplačujejo izza dne 1. oktobra t. 1. Delodajalci, katerim je bilo nopreje do« voljeno plačevati uslužbenski davek tro-mesečno. plačujejo ta davek potom davčnih znamk za vse zaslužke, katere so izplačali tekom meseca julija, avgusta in septembra t. 1. Osebe, ki so s{ pridobile pravico, da od-prenfljajo uslužbenski davek v tromesečnfn obrokih, se za bodoče ne mcrelo posluževati te pravice, ako morajo po tej naredbi uslužbenski davek plačevati v davčnih znamkah. Davčne uprave vodijo strozo evidenco o delodajalcih, ki so zavezani plačevati uslužbenski davek v davčnih znamkah. Vsled tega so delodajalci zavezani, da za radi kontrole, ki se bo opetovano in strogo vršila, skrbno čuvajo knjižice o uslužben skem davku. V teku meseca januarja prihodnjega leta morajo delodajalci davčne kniižice predložiti v vpogled pristojni davčni upravi, še ne povsem Izrabljene davčne knjižice se bodo delodajalcem nato takol vrnile. Proti delodajalcem, ki knjižic za uslužbenski davek po končanem letu ne bi predložili pristojni davčni upravi v vpogled, odnosno, ld ne bi pravočasno In tofino v davčni knjižici nalepili davčnih znamk, se bo postopalo po odredbi člena 139. odnosno člena 142. zakona o neposrednih dfivkih. Sokol Otvoritev Sokolskega doma v Bjelini. Živahno delujoča sokolska društva v Bosni, zlasti pa v tuzlanski župi so polagoma pričela otvarjati svoje lastne domove. Tako je bilo v Bjelini v severni Bosni v nedeljo re.lko slavje, ko je tamošnje sokolsko društvo dogradilo in otvorilo prav lep dom ob veliki udeležbi občinstva in predstavnikom v-eh oblasti, zlasti pa vojske. Svetovadavska proslava češke napredne javnosti se bo vršila v Pragi v petek, 27. t. m. ob sodelovanju vseh petero praikih in okoliških sokolskih 2up. Slovesnosti se udeleži prezident br. dr. Masaryk, predsednik ministrskega sveta br. Frani Udržal, ki bo držal slavnostni govor, dalje predsednik proslave, poslanec br. Prokupek in župan Prage br. dr. Baxa. Razumljivo je, da bo udeležba pri proslavi naravnost ogromna, ker se je bo udeležilo na stotine drugih praških in okoliških kulturnih in prosvetnih društev in korporacij. Poljsko Sokolstvo v Češkoslovaški republiki se je v krajih, kjer prebivajo Poljaki, zlasti pa na Tešinskem, zelo lepo razvilo. Deluje pa seveda roko v roki s češkoslovaškim Sokoletvom. 2e leta 1925. so se društva združila v Zvezo poljskih sokolskih društev v ČSR, ki šteje sedaj 11 druitev e 723 člani, in sicer 620 mož in 108 žene. Telovadcev je 203, telovadk 78, naraščaja 66. Troje društev vežba po šolah, 5 v telovadnicah sokolskih društev in ostala v najetih prostorih. Spori VREMENSKO POROČILO Meteorološki zavod v Ljubljani, 26. septembra 1929. Športni drobiž Prihodnjo nedeljo se bosta vršili zopet dve državno-prvenstveni tekmi, in sicer bo v Beogradu igral Hašk proti BSK, v Zagrebu pa splitski Hajduk proti Gradjanskemu. Za beograjsko tekmo se bo zaprosil ali sodnik Gobi ali pa tudi nam znani »odnik Miesz, oba z Dunaja. Zagrebško tekmo pa bo sodil ljubljanski sodnik g. Schneller. Za njegovega namestnika je določen g. Ružič iz Beograda. Kakor znano, se bo vršila 6. oktobra v Bukarešti nogometna tekma med Jugoslavijo in Rumunijo za balkanski pokal. Sa-vezni kapetan dr. Pandakovič stoji zopet pred težko nalogo, da sestavi našo reprezentanco. Dr. Pandakovič je izjavil, da bo vzel z ozirom na slabo formo zagrebških igračev v reprezentanco skoraj samo Beograjčane. Od Zagrebčanov bo določen samo vratar Mihelčič. Reprezentanca bo najbrž izgledala takole: Mihelčič-Ivkovic, Pe-trovič-Arsenijevič, Marinkovič, Gjorgjevič-Tirnanič, Marjanovič, Sotirovič, Vujadino-vič, Hrnjiček. Naše moštvo bo torej sestavljeno iz 7 igračev BSK, treh igračev Jugoslavije in enega igrača Gradjanskega. SK Ilirija je zaradi pomanjkanja terminov morala odpovedati najavljeni dve tekmi z dunajskim Nicholsonom, ki bi se morali vršiti v soboto in nedeljo v Ljubljani. Nov talent v skoku v daljavo so odkrili na Norveškem. Jimior Berg je v treningu z lahkoto skočil 7.42 m. Zanimiv lahkoatletski miting s pomočjo brzojava se bo 27. in 28. t. m. VTŠil med moštvoma ameriške univerze Georges Town in švedsko univerzo v Upsali. Vsaka univerza bo startala na svojem igrišču ter se bodo uspehi in točke takoj po vsaki disciplini brzojavno medsebojno sporočili. ISSK MARIBOR : SK ILIRIJA V nedeljo 29. t. m. gostuje v Ljubljani naš državni prvak v hazeni ISSK Maribor, ki nastopi v prvenstveni tekmi proti družini Ilirije. Za tekmo vlada v Ljubljani velik interes, ker bo njen izid odločal, komu pripade letos ponosni naslov »prvak Slovenije«. Družine Maribora letos še nismo videli v Ljubljani, ali sodeč po njenih rezultatih v pomladanski sezoni je računati sigurno z njeno zmago. Vendar pa kljub izborni formi v kateri se nahaja, proti Iliriji ne bo imela ravno lahkega stališča. Ilirija razpo-aga trenotno z dobro vigrano družino, ki je na svoji turneji 19. uri v maiEi dMrajii Ddav- ®ke zlbcmnflce (MrlkfoSfičeva niltoa) seja kazenskega odtborst. Qg. odtoororM s« naprošajo, da sejci si- ono prfeosfcraMo. — Na to oe«o s* vabite n»- siiedmia i®ratt: OeetMfc Kari (Svoboda). Zor Ivan (Jadran), M«nWč Anton fRrakovo), Stamd Fr. (Natakar), Pečar Rnidd (Slovan), Brc ar Ivam (Jadran) ta Kosec Airttur (Svoboda). — Is seje postov««* odftora 28. t m. — M. O. v Mariboru se poertva, d«a težrefoa igraSča za prv. tefioroe je-sersflce tmont daroes v pertefc v prtsctaosffi deteta/tov manib. ka feT»jo lastna igrišče, v faoilfikw ni to ie storil. Tozadevno pismo s4«ft. Službeno la Lff. Sprejme se oa inamče (topiš SK Ilirije z dne 21. se.pt. 1039. ia »e dovcHfu-fe te&mov«mije v plavanju m »kotošh za prven-stivo sredmiftli So.!, ki za priredi imenovani klub v nedeiijo 29. t. m. v bazemw Ilirije. Podisavezna dedftgaita g«. Sn i. F. Bled>weis in JamSoo SkerteSj. SK Slovan (mo>giofnetoia se&ciija). V nedeljo ob 13.30 na igrS6n Fftritje IgraSi: GrobeAraiflc I.. II., Marcjiiiotti Pečar, Grm, Sleslj, VoCikar, ViUic, Bmcflk, CvnotviC, Ktučec, Ralkei, Seunig; daJJe Pe-temelij, Leiait, Kasdefflc, Vatovec, BojfL Vsi navedeni imamo primes!« opremo na igriSče. Tašink. ŽSK Hermes. Prvo mošfivo aoistoife v nedeljo 29. t. m. x {Jovem mestu proti, tamošnjem-u SK E!an-u. OdKod ti LjiAUsm« t M retrfun vlakom ob 7. uri. Postava moS'tiva je razvidna pri gosp. Bengantu. Dopisi ST. VID NAD LJUBLJANO. Vpisovanje v občo obrtno in strokovno mizarsko šolo bo še v nedeljo 29. t. m. od 9. do 10. v šolski risalnici. Vajenci nai prineso s seboj zadnje šolsko izpričevalo obrtne šole. odnosno oni, ki prvič vstopijo v šolo, delavsko knjižico in izpričevalo osnovne šole ali meščanske šole. Na mizarski nadaljevalni šoli se otvori letos tudi III. letnik, združen s pomočniškim tečajem. Vanj se sprejemalo vajenci, ki so dovršili uspešno II. razred, in mizarski pomočniki. Pouk bo v glavnem ob nedeHah dopoldne. Učna predmeta bosta strokovno risanje in motoro-znanstvo. Z otvoritvijo III. razreda bo stopila šola na višino, ki jo zahteva tukajšnja mizarska obrt. Opozarjamo na vpis mizarske pomočnike, ker Je še nekaj mest prostih. 2ALBG. Vpisovanje v obrtno-nadaljeyalno lolo v 2alcu bo 1. oktobra od 5.—7- zvečer v risalni dvorani Sole. Obrtniki in trgovci se naprošajo, da poSIjejo svoje vajence in va-jenke zanesljivo k vpisovanju. Zlasti se opozarjajo šivilje, da ee bodo vajenke vež-bnle piaktično in tudi v krojnem risanju ob nedeljah od 8. do 12 dopoldne v posebnem razredu po strokovni učiteljici. Sevr-da ve tja tudi obvezen obisk Šole ob delavnikih. Obveznost obiskovanja šole velja za >bdno Žalec in kraje Gotovlje, Griže, Dobrima vas, Fefrovče, Arja vas, Drešinja vas, Mesnice ia Podloa. PRAGERSKO. Pragerski dijaki so uprizorili 15. t. m. v prostorih g. Predoviča pod vodstvom g. Sramela razne pevske in gledališke točke. Pevske točke je absolvirala gdč. Frangeševa. S komedijo »Scapinove zvijače« so igralci prikazali tedanje življenje francoskih slojev, plemenitaških in meščanskih. Efekt igre so povečale še obleke tedanje francoske narodne noše. Obisk nadvse zadovoljiv, kar spričnje, kako zelo je potrebna na Pragerskem dvorana. — Potem pa še prosimo merodajne faktorje, da bi fe enkrat uvideli pomanjkljivost razsvetljave in da bi na oesti, ki vodi od gostilne g. LurČa-ka proti Lavam, Inštalirali vsaj tri luči. BOSTANJ. Nad vse srečna je bila misel tukajšnje sadjarske podružnice, da priredi prvo sadno razstavo, ki Jo je v nedeljo otvo-ril podružnični predsednik gosp. Lojze Dr-melj. Na razstavnem prostoru je bilo ves dan zelo živahno. Dopoldne je igrala na trgu domača gasilska godba, v sobi pa radio. Take- Nežno lice in fine, mehke roke so posebnost odlične dame. Z dnevno uporabo naše »ALEM« krene bo ostala srveZont vašega telesa ta doi«o • dobo nespremenjena. Vse nečistoče t kratkem isrfneio, ker »ALEM« glo« boko prodre v pore in daJe s tem kott zdravje m lepoto. l/M TO ga zanimanja niso pričakovali niti prireditelji sami. Popoldne smo imeli goste tudi is Sevnice, Mokronoga in celo iz Ljubljane. Vsi so se čudili našemu lepemu sadju in okusnemu aranžmanu. Opoldne je komisija, ki so jo tvorili gg. Levstik, inž. Skubic in Peter-nel iz Radeč, ocenili posamezne razetavljalce. Od 66 razstavljalcev s 455 vzorci, 12 normalnimi in 5 kabinetnimi zaboji, so prejeli prvo nagrado (velika diploma in za 100 Din sadjarskega orodja in knjig) naslednji razstavljal«: Slapšak Josip ml., Globočnik Mija, Dobovšek Franc, Papež Josip, Redenšek Franc iz Lešičje .jame; Drmelj Lojze, Erjavo Lojze, Radna; Lipar Ivan, Orehovec Ivan in Pečar Leopold. Priznanih je bilo še 24 drugih, 26 tretjih in 5 četrtih nagrad. Ta razstava znači za boštanjsko sadjarstvo velik, zelo velik korak naprej. TRŽIŠČE NA DOLENJSKEM. Naša dtoima |e preoaj trpeJa od suše. Ajde je dosti, te zrnja ji ponekod maralka Tem boljše pa so «raše gorice, fci nam obetajo dobro trgatev to imrstno kajpilijd-co. Kaikor rsaiko leto, taiko priredi tiudfl teftos gospodarsko <3tr;irstivo vefiko veselico s tmsaitiviitfo. Ta veselica bo 6. otktobra in je najboljše pre-sikrMOeniO za »albaivo im oikTepčila. Cista dobiček te prireditve je namenjen za podpor e prizadeta od mn«h mesTCč. Pretečemu teden smo imeni v farni ttrti požare. PosesfMkii Jamežčču ft zgorel ta*. Boleč. Njegovemu sosediu Fanstinu pa Je bfla zažgana bifia n« dtvdh ikirajlilh. Ogemfl so k »rečS še pravočasno opažali in zad'uSiii. BuJou ie Makno-nogit pa se je na cesto vmeJ avtomoiboi in »gorel. Gospodarstvo Višina barometra 9088 m Kraj C as Opazovanja Ljubljana Maribor Zagreb Beograd Ssralevo Dubrovnik Skoptie Split 8. 7. Barom. 7751 774-9 771-4 772 4 7f,9*6 767-5 j Temper. M S* > "aS OS Smer vetra ia brzina v m. in ! 9 12 13 8 i 60 50 59 b0 SSVV NW 5 NNE 10 mimo 10 i 90 SE 1 i 14 40 NE 18 •o ° O ® 1 Padavine Vrsta ▼ mm do 7. »• • • ■ • • Najvišja temperatura danes v Ljubljani 16.3, najnižja 8.4. Sobice vzhaja ob 5.52, zahaj ob 17.52, luna vzhaja ob 23.36, zahja ob 15.38. DnBaJska vremenska napoved s* petek: Jasno vreme, ponoči in zjutraj zelo hladno, preko dneva se bo temperatura dvignila. = Kakovostne in kolifinsk« ugodna letina koruze se nam obeta, kakor javljajo iz Vojvodine. Po cenitvah Je pričakovati letos okrog 40 milijonov meterskib stotov koruze, od katere bo pod odbitku domače potrebe (okrog 25 milijonov meterekih stotov) iz voziti okrog 15 milijonov meterekih 6totov. Obeta se torej živahen izvoz koruze, ki bo tem bolj uspeval, ker je blago izvrstne kvalitete. = Inoiemski kapital se baje zanima ia ladjedelnico t Kraljeviči. Iz Beograda poročajo, da se bo občni zbor delničarjev ladjedelnice Kraljeviča, d. d. s sedežem v Beogradu, ki je bil te dni preložen, vršil 7. oktobra v poslopju Jadransko-podunavske banko. Trdi se, da vlada za to podjetje zanimanje velikih domačih kapitalistov okrog parobro-dareke družbe »Jugoslovenski Llovd« (Ba-burica in drugi). Z njihovim posredovanjem je baje zainteresiran za to ladjedelniško podjetje tudi angleški kapital. = Produkcija premoga v naši driavi je po statističnih podatkih dosegla v prvi polovici t. 1. 2,668.000 ton proti 2.415.000 tonam v enakem času 1. 1928 in 2,167.000 tonam v enakem času 1. 1927. Samo na Sloveijo odpade za prvo polovico t. 1. 1,097.000 ton, kar znači 41.24 odstotka celotne produkcije. = Težave nage mlinske Indn^trlje. Sarajevski paromlin, d. d. v Sarajevu, bo imel 31. oktobra redno glavno skupščino, na kateri se bo sklepalo tudi o nadaljnjem obstoju družbe. To veet komentirajo nekatere novine tako, da se naša mlinska industrija vobče ne nahaja v rožnatem položaju. = Vodovodna dela v Splitu. V Splitu s« vrše že dlje časa vodovodna dela. Kakor se sodi, bo vodovod, ki bo ograjen na najmodernejši način, popolnoma gotovo do konca leta 1930. Ta pridobitev bo velikega pomena tudi za naš tujski promet v Dalmaciji. s Velika bančna fusija v Berlina. Iz Berlina javljajo, da se je fuzijonirala Nemška banka (Deutsche Bank) z Diskontno družbo (Diskontgesellschaft). S tem je nastalo največje nemško bančno podjetje, ki razpolaga z 285 milijoni mark delniške glavnice. Vest o fuziji je včeraj močno učinkovala na berlinsko borzno tržišče z bančnimi vrednotami. Delnice Diskontne družbe so poskočile za 10 % in dosegle tečaj Nemške banke, vendar je bilo malo blaga na ponudbo. Berlinsko časopisje obširno razpravlja o tej fuziji kot o največjem dnevnem dogodku. = Naraičanje meld v Avstriji. Po poročilu Dunajske delavske zbornice so se v prvi polovici t. 1. ponovno v večihl obratnih panog znatno povišale mezde. Zboljšanja mezd so zabeležena pri gradbenih delavcih (10%), soboslikarjfh (5.8 %), opekarniških delavcih (4.5 do 9.5 %), dimnikarjih (15 %)< pri posameznih skupinah kemijske industrije (5.5 do 8 %), ▼ Industriji gumija (8.8 do 12.3 %), v grafični indnstriji (8.2 do 4.8 g), v papirni konfekcijski branSI (2.9 do 6.7 %)» v posameznih panogah industrije usnja (3.8 do 7.3), v trgovinski branši in pri pri- staniških delavcih (6 %), v tekstilni industriji delno (6 %) in v nekaterih drugih panogah. = Močan padec indeksa cen za veletrgovino v Avstriji. V glavnem pod vplivom depresije, ki vlada na svetovnem trgu, so močno nazadovale tudi cene avstrijskih kmetijskih produktov, kar se občutno pokaže v celotnem avstrijskem indeksu cen v veletrgovini, ki je v septembru padel od 132 na 128. Indeks za skupino živil sam se je znižal od 126 na 119. Indeks industrijske skupine je zaradi podraženja bombaža, premoga, koksa, debele pločevine, bakra, cina, konoplje in jute poskočil od 145 na 147. = Povišanje diskontne postavk« v Angliji. Včeraj je Angleška banka povišala diskontno postavko od 5.5 na 6.5 %. = Povišanje švedske diskontne postavke. Z včerajšnjim dnem je švedska državna banka zvišala diskont za 1 na 5.5 %. = Ponovna pocenitev cinkove pločevine v Nemčiji. Iz Berlina poročajo, da je Zveza cin-kovih valjarn s 23. t. m. znova znižala temeljno ceno cinkove plačevine za 1 marko pri 100 kg. S tem je cena za 4 marke pod ceno v začetku t. 1. — Fnsija dveh velikih finančnih zavodov v Zedinjenih državah. Iz Newyorka poročajo o fuziji dveh finančnih zavodov, National Oi-ty Bank in Cornexchange Bond Trust, Com-pany. Skupni kapital fuzioniranih zavodov znaša 2900 milijonov dolarjev. Borze 26. septembra. V devizah je bil danes na ljubljanski borzi priličen promet. Največ je bilo zaključenih poslov v devizah na Berlin, Prago in Curih. Potrebo je pokrila Narodna banka in ie povpraševanja po devtei Trst je zadostila privatna ponudba. Malo oslabela sta Dunaj in Trst, dočim je Praga čvrttejša. — V efektih Je bil zabeležen zaključek Ljubljanske kreditne po 123. Na zagrebškem efektnem tržišču j« Vojna škoda malo popustila. Zaključila se je za kaso po 405.5. Drugi državni papirji so brez zaključka notirali nespremenjeno. V bančnih vrednotah, ki so ostali v glavnem nespremenjeni, so zabeleženi naslednji zaključki: Praštediona po 865, Union po 202, Srpska po 155, Jugo po 81 in Poljo po 15.75. V industrijskih papirjih je bila šečerana malo čvrstejša. Zaključek je bil v Unionu mlin po 145. Deviie in valnte. Ljubljana. Amsterd. 22.805, Berlin 13.525 —13.555 (18.54), Bruselj 7.9014, Budimpešta 9.9178, Curih 1094.4 - 1097.4 (1095.9), Dunaj 7.9795 — 8.0095 (7.9945), London 275 81 —276.11 (275.71), Newyork 58.72, Pariz 222.58, Praga 168.04 — 168.84 (168.44), Trst 296.4 - 298.4 (297.4). Zagreb. London 275.31 — 276.11, Newvork 56.62 - 56.82, Pariz 221.58 _ 223-58, Milan 296.50 — 298.50, Curih 1094.4 _ 1097-4, Am- sterdam 22.805 blg., Beriin 1S.525 - 18.556, Dunaj 7.9796-8.0065, Praga 168.14 — 168.94, Budimpešta 990.28 — 998.28. Curih. Beograd 9.1295, London 26.15&, Nevivork 518.025, Pariš 20.31, Milan 27.15, Madrid 76.65, Berlin 128.65, Dunaj 73.94, Beograd 912.96, Praga 15.86, Bukarešta 90.50, Sofija 3.755, Varšava 58.22. Dunaj. Beograd 12J50 _ 12.54, Berlin 169.15 — 169.65, London 34.4575 — 34.5575, Milan 87.185 - 87-285, Newyork 709.75 d<* 712.25, Pariz 27.83 — 27.98, Praga 21.02 do 21.10, Curih 186.915 — 137.415: dinarji 12.4625 - 12.5225. Bfektt. Ljubljana. Celjska 170 denar, Ljubljanska kreditna 123 zaki], Praštediona 860 d., Kreditni 170 d.. Vevče 130 d., Ruše 250—260, Stavbna 50 d.. Šellr 106 d. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda aranžma 404.5 — 405, kasa 404.5 — 405, za december 413 — 415, investicijsko 84— agrarne 58.5 blago; bančne vrednote: Praštediona 860 — 870, Union 202 — 203, Kreditni 93 den., Srpska 155 _ 156, Jugo 81 dw 83, Zemeljska 130 — 135, Poljo 15.75-16; industrijske vrednote. Narodna šumska 40 do 45, Našiee 1710 blago, Gutmann 185 do 194, Slavek« 97 — 100, Slavonija 120 — 140, Danica 120 — 131, Drava 400 denar, Šečerana 420 — 490, Ljevaonica 210 — 220, Brod vagon 190 — 138, Union mlin 140 — 169, Vevče 132 — 134, Dubrovačka 430 blago, Trbovlje 467.5 — 480. Beograd. Vojna Skoda 408.5, za december 414, investicijsko 84 — 85. Blagovna tržišča žito + Ljubljanska blagovna bori« (26. t. m.). Žito: Tendenca mlačna, Bres zaključkov. — Nadi se plenica (slovenska postaja, mlevska tarifa, plačljivo v 30 -Ineh): baška, nova, 80—81 kg, 1 % primesi, promptna po 247.50 — 250; »remska, hO k*, 1 % primesi, promptna 237.50 — 240; slavonska, 77 kg, 2 % primesi, promptna 227-50 — 230: ri: 72 do 73 kg, 2 % primesi, promptna 215—217.5o; moka' >Og<, franko Ljubljana, prt odiemu celega vagona, plačilo 30 dni 352.50 — 955; turščica: baSka. xd<-avs, mlevska voznina, slovenska postala, promptna, plačilf 30 dni 210—217.50; ovca: baški, novt. slovenska postaja, navadna voznina 210—212.50. -f Novosadsk* blagovna bora (28. t. m.) Promet: 5 vagonov pSenice, 1 vagon ječmena, 1 vagon ovsa, 185 vagonov koruze, 2 vagona moke, 2 vagona otrobov in 2 vagona krompirja. Plenica: baška 192.5 — 195, ladja >Begej< 192 — 202, 6remska 182.5 do 187.5. Ječmen: 125 — 127J5. Oves: 1*7-5 do 152.5 Kerusa: 150 — 155. Moka: >0gg< in »Og« 290 — 300, »2« 270 _ 280, »5< 245 do 25o, »6« 220 — 230, »7« 180 — 190, >8< 120 — 130. Otrobi: baški in hanaSki 106 do 110. Fižol: baški, beli, 2 % 460 — 470. + Dunajska bona sa kmetijske proizvod« (25. t. m.) Spričo mlačnega razpoloženja na prekomorekih borzah, se je slabljenje cen na kontinentalnih tržiščih nadaljevalo. Kmetijska poročila iz Argentine se po zadnjem deževju glase ugodnejše. Pod vplivom teh poročil je bilo dunajsko tržišče brez posla. Stagnacija je s>koro splošna in kolikor je bilo zaključkov, so se izvršili po znižanih cenah. Tudi posli v Braili so se zaradi mlačnih ameriSklh poročil zelo omejili. Uradno notirajo vključno carina in prometni davek: p8eaiea: mftrehfekUka 30^81.25, madžarska potiska 85.5 — 37-75; ri: march-feldska 26 — 28.75; ječmen: pivovarski, iz&rani 85.5 — 36.5, prvovrstni 32.5 — 84.5; izbrani 85.5 — 36.5; kornaa: jugosloveneka 28.5 — 27, romunska 27.5 — 28; »ve«: domači 24 — 25, madžarski 28.25 — 28.75; pšenična moka >0g<: domaČa 57.5 _ 50.5, madžarska 56 — 57« Jugoslovenska 52.5 do 54.5, rnmunska 58 — 54.5, ameriška 71 do 74.5. Živina + ZagrebSkl tedenski sejem (25. t. in.). Cene živini čvrste, zlasti teletom zaradi velikega povpraševanja domačih mesarjev in izvoznikov. Za kg Sive tele ao notirali: biki 8—9.50. molzne krave 7—10, krave za klanj« 4—5, junci I. 8—10, voli L 10-11, II. 8—8«), bosanski I. 8—10, II. 7—8, teleta 15—16 (zaklana 18—20), svinje domače pitane 12.90—16 (aremske zaklane 17—19), svinje do 1 leta 12.50-14 Din. Les + Ljubljanska blagovna bora (26. t. m.). Lest Tendenca mlačna. Zaključenih j« bilo 7 vagonov brzojavnih drogov. Iz življenja in sveta Avstrijski Heimwehrovci im dr. Steidle fiffca nredstaTOa Heldenplata na Dtrnafa • Hetawehrovcl y vojašld paradi. Zgoraj t desnem kota vod3a avstrijskih fašistov, dr. Steddle Zmešnjave zaradi nove mode Ii Pariza javljajo, da je tam Izbruh« nila ženska vojna zaradi nove mode. Ogromno število Parižank se protivi obleči daljša krila zvončaste oblike z dolgimi rokavi in je nezadovoljno z no« vimi modnimi kreacijami. In kar je ne* primerno hujše: med temi upornimi ženskami so dame vseh letnikov stare in mlade, ženske vseh družabnih pla* stL Delavke, umetnice, midinetke in cvet pariških dam — vse je ogorčeno nad 10 do 15 cm daljšimi krili, kakor jih uvaja v prakso najnovejša moda. Neka znana pariška igralka, ki nasto« pa že več nego 40 let na odru in izgle* da v sedanji obleki kakor kakšno 20* letno dekle, je poslala uredništvu uglednega modnega lista protestno pi* sanje, v katerem pravi med drugim, da noče biti v ničemur podobna svoji ba* bici... Na to pisanje jo je urednica modnega lista zavrnila, da je dovolj, če bo izgledala kakor babica svojih last« nih vnukov... Parižanke se torej resno potegujejo zato, da bi še nadalje nosile kratke obleke z globokimi izrezi in golimi ro« kami, čeprav jih zdravniki svare pred temi odeli, češ da se v njih lahko pre* hlade in zbolijo zlasti letos, ko se po« javlja mraz tako zgodaj. Pravijo, da bodo celo priredile demonstracijo zo« per novo modo in kričale pred vsemi saloni, ki jim hočejo vsiliti nove mode« le. To bi bilo morda dobro in prav, če ne bi se demonstracija proti dolgim oblekam izpremenila v manifestacijo zoper kratke obleke, kar je v Parizu čisto mogoče in verjetno. Zakaj v me« stu, ki propagira vsak dan novo modo, sploh ni mogoče, da bi se zgodilo na« robe. Cesarjeva sestra v konkurzu y nekem berlinskem listu čitamo na« znanilo licitacije konkurzne mase se* stre bivšega nemškega kajzerja Vilje« ma, princese Viktorije, omožene Zub* kov. Konkurz napoveduje neki anti« kvar iz Kolna. Njegov seznam navaja številne predmete, ki bodo naprodaj na javni dražbi. Med drugim se nahajajo v seznamu kosi pohištva iz palače ce* sarja Friedricha v Berlinu, portreti in J »oprsja knezov in kneginj Hohenzol* ernske in Welfenske hiše, zbirke sre* brnine prejšnja last princese Vikto« rije, londonski srebrni predmeti, 22 kg težko srebrno posodje iz Japonske, ki ga je daroval cesar Viljem I. svojemu sinu in hčeri za srebrno poroko ter jedil« no orodje, ki ga je svojčas poklonilo berlinsko mesto tedanjemu princu Fri« deriku Viljemu. Poleg dragocenih slik bo naprodaj tudi 140 dragocenih per« zijskih preprog. Licitacija se bo začela dne 15. oktobra in bo predvidoma tra« jala pet dni. Undberghova avijatična misija Pred kratkim je dospel v Havano polkovnik Charles Lindbergh. S tem poletom je otvoril etapo velike zračne Eoti Sirom centralne in južne Amerike, jer misli posetiti vlade šestnajstih dr« žav ter se z njimi pogajati glede uved« be rednega zračnega prometa med nji* mi in Zedinjenimi državami. Lindbergh leti na velikem aeroplanu in z njim po* tuje tud njegova žena bivša gdč. Ana Morrowa, ki vodi dnevnik in beleži vse važne dogodke iz moževega življenja. Poleg Lindbergha in njegove žene se vozijo z aeroplanom še štirje možje, ki so prav za prav posadka aeroplana. (Vsote c as tm« svoj« lepote Jesen m zima sta nam vsem prijetaa, če smo v elegantnih toplih ulstriih in suknjah. Segajmo po najboljših. SuMe in blago v številnih modernih uzorcih samo pri tvrdki 2 Drago Schwab, Ljubljana Konec plešočih medvedov Evropsko središče za dresuro plešo* čih medvedov js bila skozi dolga sto in stoletja vasica Uston v Južni Fran* cijL Zdaj bo naselbina izgubila sloves in tradicijo. Prebivalci so se namreč naveličali dresure in se hočejo lotiti ko« ristnejšega dela, ker se dresura kosma« tinca baje pe izplača več. Bilo je pa prejšnje čase tako, da je imela vsaka hiša pred vrati kol in verigo, na kateri je plezal medved na gospodarjev ukaz. Vsaka žival se je naučila hoje po dveh, dviganja steklenice s šapama in slič« nih veščin. Ko je odrasla, se je odpra* vil gospodar ali njegov sin s kosmatin* cem po svetu in je služil denar. Kadar pa se je medveda naveličal, ga je pro« dal prvemu zverinjaku in se je vrnil domov na dresuro nove živali. Delni povod za opustitev medvedarstva v Ustonu je tudi iztrebljenje živali v Pirenejih, kjer so medvedi postali že prav redke prikazni. Ljubček v dimnika Kmet Sziics v Bekescabi na Madžar« skem je imel svojo ženo že delj časa na sumu, da mu ni zvesta vedel pa ni, s kom ga vara. Te dni se je v predpol« danskem času nepričakovano vrnil s polja domov, da bi zalotil zakonolom« ko z ljubezenskim tatom. Ko je vdrl v kuhinjo, je pa na svoje veliko prese« nečenje našej^ ženo samo. Šele ko se je ozrl po kotih in ni našel ničesar, mu je prišlo na um, da bi pogledal še v dimnik. In glej, iskani ljubimec se je bil res splazil v dimnik, ker je mislil, da se bo tam skril kakor skrije noj gla« vo v pesek. Mož ni bil nihče drugi ka« kor vaški policaj Kiss in je sprožil v zalezovalca več strelov, tako da je ob« ležal Sziics na mestu mrtev. Kissa in Sziicsovo vdovo so zaprli. Zagovarjati se bosta morala zaradi zakonolomstva in zaradi uboja. Petdnevni teden v Rusiji Svet ljudskih komisarjev ▼ Moskvi je sklenil uvesti namesto dosedanjega ted na nov teden s 5. delovnimi dnevi. Ta razdelitev dela in časa bo veljala za vse urade in industrijska podjetja. De* lo bo tako urejeno da bodo delavci šti« ri dni delali in en dan počivali Hkratu je izšla odredba glede nedelj in praz« nikov. Dosedanji prazniki, posebno Božič, Velika noč, binkošti in drugi pražnji dnevi se ukinjajo. V veljavi ostaneta samo dva revolucijonarna spo* minska dneva v mesecih maju in no* vembru. Otrok na verigi V Pesterszedu na Madžarskem so oblasti odkrile zverinskega človeka. Pi* še se Peter Szabo in je sluga. Pred časom je vzel otroka nekega drugje za« poslenega kamnoseka, 10 letno Katari* no Menerjevo v oskrbo. Oče mu je plačeval dogovorjeno vsoto denarja za stanovanje in hrano hčere. Szabo se je nvto lotil »sistematične vzgoje«. Zaprl je deklico v hlev L* jo je prive* zal na verigo. Katarina je sicer večkrat klicala na pomoč, pa je sosedje niso ni* koli slišali. Slednjič jo je nekdo videl m naznanil živinskega skrbnika poli* tičnemu oblastvu. Ko je to pozvalo Szabo* 1 na odgovor, se je rudnik izgo* varjal. da je hotel otroka navaditi na red in poslušnost. Trdil je tudi, da je hotela Katarina pobegniti in da ?o je zaradi tega priklenil na verigo. Proti Szaboju je uvedeno postooanje kakor predpisuje kazenski zakon. Napepša plavolaska Je po sodbi Amerike miss Betty Bannon, devojka 16 let, ki Je odnesla na tozadevni lepotni teknil v Z edl njenih državah prvo nagrado. Cirkuški jambor 111 elektrika V Schiwelbeimi na Nemškem so postavljali šotor nekega velikega cirkuškega podjetja. Ko so dvigali z železno vrvjo visoki srednji jambor, se je ta zaradi močnega viharja nagnil v stran in se dotaknil električne napeljave 15.000 voltov. V istem hipu je treščil električni tok v enajst oseb. dve je na mestu ubil, ostale so morali prepeljati težko ožgane v bolnišnico. Zadnje norosti letošnje ženske mode Eleganten čeveljček ln ročna torbica. Oboj« izpopolnjuje damsko večerno toaleto Nesreča na žični železnici Na progi žične železnice, ki vodi iz Orupe proti italijanskemu industrijske* mu kraju Bielli, se je med vožnjo utr* gala vlačilna vrv. Voz je zletel z divjo brzino proti dolini, kjer bi se raztre« čšil gotovo na tisoč kosov, da se ni po« sre čilo sprevodniku ustaviti ga v zad* njem hipu z zavoro. Še tako je bila ne* sreča dovolj velika. Četvero potnikov je bilo težko ranjenih, dvanajst pa lažje. Radio-postaja Društva narodov Slednjič je Društvo narodov v Ženevi sklenilo, da ustanovi lastno radlo-postajo, ki mu bo omogočala neodvisno oddajanje radiogramov. Antena, kt bo oskrbovala službo, je 430 m dolga ki trna dva 125 m visoka stolpa. V vsaki minuti je mogoče oddati 200 besed. Kraj postaje je Prangtag v Švici. V ovala Sir Eric Drammoad, generalni tajnik Dntštva narodov Zanimiva športna prireditev v Parizu Zadalo nedafto zfetr*!, bo vtada v francoski metropoli običajno ■ilmMm odmor ▼ cestnem prometa, eo Imel francoski tootald aro) dan. PriredBI ao tekmo, kf ie Ba od Plače de ia Concorde Plače de le Natton. Dosedanji fnmcoeH SunpDon LeMHe (v nradegona Jt % Mvkoto odnesel novo zmago. LJUBLJANA (572 m). ZAGREB (307 m). BEO GRAD (429 m), PRAGA (342 m), BRNO (432 m), VARŠAVA (1411 m). DUNAJ (517 m). BERLIN (418 m). FRANKFURT (390 m), LANGENBERO (473 m). STUTTGART (360 m), BUDIMPEŠTA (550 m), LONDON (Daventry 1533 m), RIM (441 m), STOCKHOLM (Motala 1348 m).* Petek, 27. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Napoved časa. borza, reprod, glasba. — 13.30: Poročila iz dnevnikov. — 17: Koncert radio-orkestra. — 19: Delavska ska ura. — 20: Grillparzerieva tragedija »Ljubezni in tnoria valovi«. — 21.30: Koncert radio-orkestra. — 22: Naooved časa in poročila. Soboto, 28. septembra. LJUBLJANA 12.30: Reproducirana glasba. — 13: Nepovcd časa. borza, reprod. glasba. — 13.30: Poročila iz denvnikov. — 17: Kancert radio-orkestra. — 19: Delavska ura. — 19.30: Dr. Brežnik: Moie potovanje po Ameriki. — 20: Prenos iz Prase: Foer-sterjev oratorij »Sv. Vaclav<. — 22: Napoved časa in poročila. — 22.15: Koncert radio-orkestra. HOKUS - POKUS in vaS radio-aparat vam mudi za 100 % fooftši sprejem. Kako neki? Ni nikaka čarovnija! Potaknite vanj Ie 6 TUNGSRAM BARIJEVE CEVI ZAGREB 11.30: Reprod. glasba. — 17.30: Koncert radio-orkestra. — 20.30: Koncertni večer. — 22: Ariie iz operet. — BEOORAi) 12.45: Koncert radio-kvarteta. — 17.30. Koncert radio-orkestra. — 20.30: Operni večer. — 21.30: Poročila. — 22.45: Narodna glasba. — PRAGA 16.30: Popoldanski koncert. — 20: Koncert češke filharmonije. Foersteriev oratorij: »Sv. Vaclav«. — 22.25: Godba za ples. — BRNO 16.30: Koncert iz Prage. — 20: Prenos iz Prage. — VASRSAVA 16.30: Reprod. glasba. — 20.30: Koncert lanke glasbe. — 22.45: Godba za ples. — DUNAJ 11: Dopoldanski koncert. — 16: Koncert orkestra. — 18.20: Odlomki iz starih operet. — 19.25: Komorna glasba. — 20.15: Komedija. — Večerni koncert orkestra. — BERLIN 18.40: Schumannova glasba. — 20: Prenos programa iz Frankfurta. — Godba za ples. — FRANKFURf 16.15: Koncert orkestra. — 20: Mešan program. — 22.15: Program iz Stuttgarta. — LANGENBERG 17.35: Koračnice. — 20: Prenos programa iz Frankfurta. — Lahk» godba in ples. — STUTTGART 16.15: Koncert iz Frankfurta. — 20: Koncert pevskega zbora in solistov. — 23.30: Plesna godba. BUDIMPEŠTA 9.15: Koncert kva* teta. — 12.05: Ciganska godba. — 17.4S: Popoldanski koncert. — 19.40: Zborovski koncert — 20.45: Poljski večer. — Cigar, ska godba. — LONDON 19.30: Orkestralei, koncert. — RIM 17.30: Popoldanski koncert. — 21: Dramski in koncertni večer. STOCKHOLM 20: Verdijeva opera »Rieoletto«. — 22: Godba za ples. Novomeško pismo Novo mesto, 25. septemt«ra. Jože PadarSič iz Ljubljane, stanujoč na Vidovdanski cesti, je prijavil tukajšnji varnostni oblasti da se je pretekle dni mudil v Novem mestu, kier je shranil v gositilni Fr. Kosa v Ločini kovčeg. V njem je Lmed dragocen mašni plašč, last šeotjpetrskega župnika g. Lesjaka, več ženskih rut in razne drobnarije. V gostilno je iprišel z ndfm istočasno neki Alojz Žaberl, doma iz Celja in pristojen v Sv. Štefan. Le-ta ie prišel naslednjega dne k gostilničarju Kosu in zahteval Padaršičev kovčeg. Gostilničar, misleč, da ga je poslal lastnik g. Padaršič, mu fle kovčeg izročil Žaberl se je napotil k župniku v Št Peter in mu oddal plašč, češ da ga prinaša po naročilu g. Padaršiča. Obenem Je zahteva! za popravilo 100 Din, ki jih je tudi dobil. Račun za plašč je znašal znatno več. Padaršič je prišel ob kovčeg in zaslužek, tako da tnpa občutno škodo. Žaberl ki je znan kriminalen tip, je bil že ponovno kaznovan. Za njim je izdana tiralica. Po sobotnem deževnem nalivu smo imeli krasno nedeljo s čistim zrakom in brez prahu. V prvi popoldanski uri so Jo mahnili številni novomeški avtomobilisti in motociklisti proti Stični. Medpoioma so si ogledali Jurčičev dom. izvirek Krke, Za-gradec, Šmihel, Žužemberk in končno Dvor, kjer bo stala novomeška hidroelek-trična centrala. Preden so si ogledali vodni padec Krke, so se zglasili pri »slepem birtu« v Šmihelu, ki zna gostom najboljše PostrečL Precej Novomeščanov se je podalo na Izlete tudi v trškogorske in štražlke vin. gorice, na Gorjance na Cerovec, kjer je vzidana pri Cimermančiču plošča v spomin pisatelja Trdine. Na Cerovcu je imelo ob tej priliki tamburaško društvo s Težke vode svojo prvo javno prireditev. Obisk je bil velik že zaradi lepe izletne točke. Vožnjo iz mesta do Gorjancev Je preskrbela tvrdka More. Razstava živine v Metliki Metlika, 23, septembra. Domačin, metliški rojak, veterinar g. Fvex Ludovik si je nadel plemenito, a obenem težko nalogo, da povzdigne v našem okolišu živinorejo. Ne straši se znanega rekat Nemo pr opne ta ln patrial, ampak gre n** ustrašeno ne ozirajo »e ne na levo, ne na' desno svojo pot naprej k cilju. Zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača. Pred nednvnim časom mu Je uspelo ustanoviti živinorejski odbor za metliški »odnl okraj. Že sama osebnost predsednika g. dr, Širko Ivana, sodnega predstojnika, nam lahko jamči, da bo ta odbor za povzdigo živinoreje napravil vse mogoče in si prizadejal, da bo spravil živinorejo na oni vi-šek, katerega pač zahteva sedanji gospo«' darski položaj naših Belokranicev. Saj so naši belokranjski kmetje dovzetni za vsak zdravi napredek, le da imajo dobre in vztrajne inicijatorje in delavce, ki jih vodijo. Ta živinorejski odbor registrira v sw jem začetnem delovanjn ž« prvi uspeh. Priredil je prvo razstavo plemenske goveje živine. Na razstavi je bila pripuščena 1« enobarvna siva in pšenična goveja živina in sicer krave, telice in biki 2 let. Obor je dal razglasiti, da se prijave sprejemajo le do 5. tm. pri ž^padstvih in pri odboru, toda ni računal na površnost naših živinorejcev v tem oziru. Računal je na manjši dogon živine na razstavo, zaradi česar se je našel v mučni zadregi, ko Je bilo prignano tudi veliko nepriglašene živine v celoti 207 glav. Prignanih Je bilo 111 krav. 91 teiic, 3 biki od 16 do 18 mesecev in 2 bika od 6 mesecev. Ob sejmih izgleda sejmski živinski prostor precej pestro, to pot je imel pač skoro enobarvno lice, kajti prevladovala je osobito pri telica.i domača siva in svetlopšenična barva poleg montafonk in križank. Ocenjevalna komisija Je sestojala poleg strokovnjakov, inženjerja-ekonoma g. Eiselta in kmetijskega nadzornika g. Wer-niga iz Grma, tudi iz sreskega načelnika g. Poljanca, zastopnika okrajne blagajne g. Makarja in živinozdravnika g. Fuxa. Pri ocenjevanju so pač nekateri razstavljald ugovarjali, kakor je to vedno, ker je bil eden domačin v ocenjevalni komisiji, kar naj bi se v bodoče popravilo tako da ocenjujejo izključno le tujci-strokovnjaki. Največ besedičenja je bilo, razumljivo pri razdeljevanju nagrad, ker je bilo diferencirano nagrajena priglašena živina od nepriglašene. Ce bi ne bilo diferencirania, bi bila razstava odnesla najlepši utis. Razumnejši razstavijalci so si dali pojasniti neugodno stališče odbora zaradi nepriglasitve živine in našli so se celo talij, ki so odkrito priznavali večjo vrednost oceni živine kot pa nagradi sami. Nagrajenih je bilo skupno 122 glav in sicer s prvo nagrado 24 glav z drugo 40 glav in tretjo 58 v skupnem iznosu 14.100 Din. K temu znesku so prispevali: oblastna samouprava 4000 Din, 2000 Din Kmetijska družba, okrajna blagajna 4000 Din, ostalo pa občine in domači denarni zavodi. Dosegljivih točk pri oceni je bilo 30, pri čem se je ocenjevalo konstitu-cijo, pleme, dlako, spiošni utis in uporabnost Dosegla Je 29 točk naslenia živina: krava last g. Ivana Sušteršiča iz Gradaca št. 90, krava g. Matjašiča Josipa iz Rosal-nic 19. 2 kravi g. Guština Antona iz Dra-šič 31, krava g. Starca Martina iz ČuriJ 19. Ta živina je bila naravnost najlepši okras razstave. Vsak začetek Je težak. Led ie prebit fn delo živinorejskega odbora ima dober začetek. Take razstave naj bi se prirejale pogostoma, o nagrajeni živini nai bi se vodila kontrola, da se vpelje zopet že davnaj preizkušena domača siva doleniska pasma, ki je med vojno postala skoraj prav redka, sedaj je videti da zopet narašča. Živinorejskemu odboru kličemo: Le pogumno naprej saj je lepota živine našega okoliša na daleč znana. Ki-pejte šolske knjige v Ticksvni zadrugi! Primorske novice Dostavljanje pisem se v Trstu s 1. oki temeljito izpremenl. Pismonoše ne bodo več hodili v stanovanje, marveč bodo odlagali vsa navadna pisma in dopisnic« t nabiralnike po Mšnlh vežah. Poštno ravnateljstvo pravi, da je letanje po stopnicah premučno in da že po par letih obolevajo najtrdnejši pismonoše. V Trstu se razdeli dnevno okoli 60 tisoč pisem in dopisnic in od tea 45 tisoč po višjih nadstropjih. Razdeljevanje bo točno in sčasoma bodo stranke po hišah natančno vedele kdaj pride irismonoša. Brzojavke ta priporočene ter zavrovane pošiljatve se bodo dostavljale kakor doslej. V ljudskih rajonih in v predmestju ostane dosedanje dostavljanje pisem še nekaj časa neizpremenieno. Novi vodovod za Postojno bo otvorjen 28. oktobra. Staj bo dva milijona in sto tisoč lir. Denar so dobili pri neki banki za dobo 30 let proti 6 odst obrestim, katerih dve tretjini prevzame vlada. Voda je zaleta iz treh nanoških studencev nad vasjo Stra-ne 760 m nad morjem. Voda se bo zbirala ▼ ograjeni kotlini, ki drži 410 kubičnih metrov. Dnevna količina vode lz onin treh studencev znaša deset tisoč hektolitrov. Vode bo dovolj za Postojno in za vasi oh novem vodovodu. Napeljava Je dolga 15 kilometrov. Jeklene cevi stanejo 810 tisoč ltr. V Ilirski Bistrici gradi država veliko poslopje, v katerem se nastanijo vsi nradi, ki so nameščeni sedaj po raznih hišah. Mno gi domačini so razširili svoje prostore in vzdignili poslopja, računajoč na vedno več* Ji dotok letoviščarjev in drug promet oh meji. Kamnolom rjavega marmorja v Samator-ci na Krasu v naših poročilih že omenjen, lepo napreduje in je zaposlenih tam več domačinov. Marmor se pošilja največ v Južno Ameriko in Nemčijo. Kamnolom le last g. Legiše iz Šempolja. Po podatkih kmetijskega urada so pridelali letos v goriški pokrajini 62.670 kvinta-tov pšenice na približno 4000 hektarjih. Srednji pridelek znaša 16.35 kvintalov, Jani je znašal 14.S8, predlanskim 9.65 kvintalov pšeničnega zrnja na nektar. Srednji pridelek v celi Italiji je zabeležen s 14.4 kvin-iali na hektar. Tako je srednji pridelek na Goriškem za 2 kvintala višji kakor po celi Italiji. V splošnem le v goriški deželi komaj 10 odst. vseh njiv oziroma komaj 3 odstotke vse kmetijsko izrabljene zemlje posejane s pšenico. Kako je slovenski kmet dostopen kmetijskemu napredku, se vidi iz naraščajoče vporabe izbranih semen in umetnih gnojil. Število traktorjev je poskočilo v treh letih od 4 na 12. število sejalk od 6 na 16. Leta 1926. je bila finančna oblast obveščena. da se vrši široko zasnovano tiohtap. stvo na obmejni postaji v Prestranku. Po dolgem poizvedovanju se je dognalo, da dosega vtihotapljeno blago 357279 kg in =. Teief. 33-01. 201a 0 i® inHjCt prfiKft* Md&kte, snrrssi tofeeHe la ne »raven spadajočo prejo in votoo dobite najceoej« pri JONI JAGER, Dvorni trg 1, Ljubljana. rUf i 'trni' Uit« 4 i Šolske violine in potrebščin* po tovarniških najnižjih cenah, kvalitetno blago nurH Alfonz Breznik, Ljubljana, Mestni trg št. 8. 83610 Planino dobro ohranjen kup! gostilna pri »Tičku na gričku«. 33027 Mlade volčje pse z rodovnikom proda konjski mesar na Rimski cesti St. 19. 83595 rnmm Sivo boo » rolSje koSe sem Izgubila ob Večni poti. Pošten najditelj ee naj»oia, da jo proti nagradi vrne lastnic! hiše na Starem trgu St. 8. MM Na osflorvu ČL 1. Privremenog Pravi- mika o činovnicima PrlvHegovane Agrarne Banke. Uprava Bančina razpisuje: Stečaj: Za sledeče potrebne joj fflnovnice: 1. za četiri šefa odelenja; 2. za pet višjih činornika (bet naročite titule); 3. za deset činovnika. Prema a. 2. Pnjvrtrnoano-g F*aiv«te8ca» banJea prtma za ®nmufee samo Bca, koga šapunjavali sledeče ustave: 1. da Je gradCaiaši Kraften^ne Site, t!.iv«ita I Stovernoa; 2. da je navmSk) 21 sodševu; 3. da ž« svir&So na^mamj-e TnaoivaiScu Afcademie ffl stMr&Mi šfeol/u tr©otva.3km raraga o>ve, toofla viiš>u Sko.fc» iM naiposiletteu fafcutte* praivstfc • e9conomslko-%ianci!|Ilsiklh oamSca; 4. da je dcubrota: vSadanda; 6. da nii<3e pod st-arafe&trvom H St«c®t«m; 6. da iKije o®ffl®n'am irM Je pod Bftnasotn as Bio&instfrva iK predtinpe Sto be»£as*ie. Bored totga, reMkftainita morajo imati baakareta praJcstL, dofeaiza o flofl pralksS i pOTCtlfan ocena ustanova n kogtata &11 d-osada radšM, o smotrne radia. sprem i vUadarjjai. Pralkisa mora odipoivafBd i po vremen« i po vnsiti radia potežaj« na kofi .refte&itsra Sice Joctle *e baocj o ovoine ®t«-čatjtu tuljavi. JFVianaidfi^eižfnoisifE SireoMTKiiSce jvr-esdrvMOettfe so t MsA-rame 31. 18. Pfmir-eimenog PraivSevilka o SfeoaiKdl. ma Prw53egorva»ie A®rart»e Barifce. Oina k ca fcofc su ranflje podhefa moJbt Vk-dtortoii Koimeisaim, 10. cfc-t, t. 11503 Mariborčani!!! Mariborčani!!! C!su3e Geveh Valovi Ijubavi Bila sta še vedno nerazdružljiva. Od njune poroke je bilo minilo deset let, potekla so bila leta, ko se zakonci lju* bijo, m leta, ko se pojavlja sovraštvo. Nič ju ni bodrilo k nezvestobi: ne temperament, ne posli in ne poželji« vos t. Varala nista drug drugega, tudi mrzila st nista. Ligeroujeva sta živela tako v mirni domačnosti, ki ste ju mogli posetiti brez bojazni, da postanete kdaj priča kakega zakonskega prepira, v katerem igra tretji pritepenec zelo nehvaležno vlogo. .Vendar pa sem nekega večera takoj Ep juhi začutil tisto težko ozračje, ka« šno ie običajno nri prepirih. Pri pre* pirih, ki pošiljajo pod nebesni obok stropa temne oblake, iz katerih utegne vsak trenutek treščiti. Kakor šetalec brez dežnika sem se silil, da bi bil ve« sel, toda moj ton je zvenel krivo. Za« doščala je ena sama Ligeroujeva kret« n'- da je počilo. Potefnil je uro iz že« pa. »Poglejte si ^a samo, r oglejte!« je vzkliknila Alberta Ligeroujeva, jem« ljoč me za pričo. »Samo na njo misli in od nestrpnosti drhti! Smešen si že, ubo<*i prijatelj!« Za leva je stara ln običajna. Vem, Sa se pojavlja med zakonci časih lju« bosumnost, in domnevam, da gre za ženo, za prijateljico, ki jo Raoul Lige« rou nestrpno pričakuje. On se je zadovoljil s t:*n, da ;a« mo skomignil z rameni, kar je, kakor znano, edino sredstvo, da si zavaruje« mo vrat, in to je v nevihtah, mno«o< krat potrebn Meni se je delo pri« merno, da začnem vneto ugovarjati. »Raoul je nezmožen«... tako sem pričel K sreči mi je Alberta segla v besedo ter me tako očuvala smešnosti. »On! Ne poznate ca. Kaj mislite, kaj dela v tem trenutku?« Raoul je bil pravkar položil na re* ženj kruha kockico masla in košček si« ra. Bil je povsem miren. »Drhti,« je nadaljevala Alberta, »dr« hti z vso notranjostjo... Rad bi vam prepustil vse sadje in vse poslastice. Pa le pojdi! Pojdi! Ne sramuj se!... Ne brigaj se za naju!... Le pojdi k njej!« Raoul si tega ni dal dvakrat reči. Mirno je c^tal in izginil v salon. Umolknil sem, saprepaščen po tolikem cinizmu, ter se nisem niti upal pogle« dati Alberto, ki je vsa besna lupila hruško. , Skozi priprte duri je skoro zadonel zvok, podoben globokemu vzdihu, po« tem pa? sem zaslišal ženski glas, ki ga je spremljala pridušena godba na kla« virju. Razumel sem. Albertina tekmica je bila radijeva elektronka. In med zvoki otožne pesmi mi je go« spa Albertina zaupala svojo bol. »On je ves blazen za njo. To ni več življenje. Kakor kakšna bolezen, tako se ga je lotilo. Ko je govoril z menoj o tem, da bo kupil radio, mu nisem nič ugovarjala. Saj si je to mogel privo« ščiti... In razen tega sem si takrat za« želela plašča iz srebrne lisičine, ki mi ga po vsej pravici ni mogel odreči, ko je izdal toliko denarja za samega sebe. Dobila sem plašč — pa če bi bila ve« dela!... Radio je prinesel v to hišo ša* mo nesrečo... Sleherni večer vam je tako! Kakor hitro napoči ura, nazna« njena v časnikih, plane Raoul k tej ne« srečni pripravi in ne spravite ga nika* mor... Nič več ne pridem iz hiše... Za naju ni več ne kina, ne gledališča in ne razgovorov. Ničesar razen teh gumbov in žic. Od kraja sem se mu ce* lo laskala. Delala sem se, kakor da me stvar zanima; bila sem presenečena, ko je manipuliral s temi gumbi, »našel Rim« ali »vjel Petrograd« ... Nisem pa verjela, da bi to trajalo tako dolgo... Oh, gorje! Zdaj moram pogrešati vse* ga ter prebiti vse večere z Raoulom, ki sedi kadeč v svojem naslanjaču ter po* božno posluša »Traviato« ali »Lunin svit« iz »Werterja« ali »Surovine slad* korja« ali kak jazz iz hotela Savoya ... Ako se nočete z njim sporeči, pojdite k njemu in poglejte!... Jaz pojdem v posteljo... Lahko noč!« In nežna Alberta je odšla ter zalo* putnila duri za seboj. Poiskal sem te* daj Raoula, da bi ga obsul z očitki. To« da mignil je, naj molčim, mi vtaknil smotko med zobe in primaknil zame stol; potem mi je dal v roko čašo vina in tako sem prebil prijetno uro, poslu« šaje razne komade iz oper, moderne plese, ruske zbore in vesti s konferenc v Togu. E Toda ko sem bil zopet doma, sem si risegel, da ne pojdem nikoli več k igeroujevim. Res je — priznam, da sem prisego prelomil, kakor se to godi z vsemi na« šimi prisegami. Stopil sem zopet k Li* geroujevim, ker me je gnala tja rado« vednost. Raoula nisem bil videl od ti« stega večera, ko sem postal žrtev nju« nega nesoglasja. Boječe sem ga vpra« šal, kako se godi njegovi ženi, priprav* ljen na vest o skorajšnji ločitvi zakona. Presenečen pa sem zvedel, da je z nju« nega zakonskega neba izginil sleherni oblaček in da se je gospa Ligeroujeva razvila v ljubiteljico radia. Raoul se je hotel pred menoj pobahati s svojo zmago in me je povabil na večerjo. Našel sem ju v prijetnem razpolože« nju, ki ga je sladila lahka veselost. Po večerji smo šli v salon, kjer sta dva stola pred čarobnim zabojčkom pričala o zopetnem soglasju. Zdaj je Alberta manipulirala z vsemi tistimi gumbi, vzvodi in vijaki. Ona se je zdaj ozira* la na uro ter čitala programe na pred* zadnji strani dnevnika. Zdelo se mi je, da je kakor v vročici in da leži na nje« nem obrazu izraz zasanjenosti in lju* bavne utrujenosti. Slišali smo komade iz oper, moderne plese, zbore in neko blebetanje o kon« ferenci v Beludžistanu. Ura je bila de* set. Alberta je vstala, premenila kote igel ter zopet sedla. Gospod Ligerou je, pobožno poslušaje, pošiljal proti stropu dim svoje smotke. Po kratkem odmoru je dejal oglaševalec: »Zdaj boste slišali pesnika Maksa Dčtampa, ki bo čital svoja dela.« Moški glas je predaval dve pesmi, katerih prva je imela naslov »Ljubav«* druga pa »Sestanek«. V tej drugi pesmi sta zbudila mojo pozornost naslednja verza: »Jutri bom čakal na te v senci bez« govcev, rastočih na travnikih blizu Tr. ga sloge.« Alberta je poslušala s polzaprtimi očmi. Oglaševalec je nato dejal: »Slišali ste pesnika Maksa Detampa, ki je čital svoia dela.« Alberta je vstala ter me odvedla v jedilnioo z izgovorom, da mi ponudi čašico pomarančevca. Raoul je ostal pri radiu ter poslušal »Lunin svit« iz »Werterja«. »Ali ste razumeli?« me je vprašala Alberta. Ozrl sem se na njo s pogledom, ki ni dopuščal nikakega dvoma o tem, da mi nedostaje vseh vedeževalskih zmožno« sti. »Maks Detamp je moj ljubimec,« je dejala preprosto. »Iztuhtal je to pot, ki ga v ostalem precej stane, da bi mogel vsak večer govoriti z menoj ob dolo« čeni uri. Pred samim Raoulom mi citi* ra verze, ki jih je zložil zame. Ko bi vedeli, kako razburljive so te besede Ijubavi, ki lete do mene po prostoru! Razen tega pa je to zelo udobno. Prav« kar mi je, kakor ste slišali napovedal za jutri sestanek na Elisejskih polja« nah.« Prev. J. B. Objava. Uprava Državnih Monopola naba-vSče poitem prve ofertalne licitacije, koja če se održati na dan 19. oktobra 1929 god. u kancelariji Upravnika Državnih Monopola u 11 časova pre podne i to: 2730 m* dasaka i 280 m' letava raznih dimenzija od mekog drveta za potrebe iabriku Ehi-vana, Uslovi, kao i sva ostala obaveštenja mogiu se dobiti u kancelariji Ekonom-inog Odelenja svakog radnog dana od 10 — 12 časova. Iz kancelarije Uprave Državnih Monopola EM Br. 18.011 od 10. septembra 1929 god. u Beogradu. 11.380 ttEEEHEL lesenih tekstilnih rolet (dervonitki) rolete iz gradelna se dobe najceneje pri tvrdki PETER KOBAL Kranj - Slovenija TeL interurb. 32 □□□HI0E3EI Nabavka geodetskih instrumenata i - pribora ===== Vojni Geografski Institut Ministarstva Vojske i Mornarice nabaviče putem prve ofertalne licitacije na dan 12. oktobra 1929 godine sledeče instrumenate i pribor i to: 22 komada stočiča za krokiranje i 8 komada kompletnih kipregela Predračunska suma je 110.000 Dinara. Rok isporuke je 15. juna 1930. godine. Zainteresovani licitanti dužni su položiti kauciju po odredbama Čl. 88. Zakona o Državnom Računovodstvu i čl. 24. pravilnika za izvršenje odredaba istog zakona, na kasi Vojnog Geografskog Instituta u od-redjene dane do 10 časova. Uslovi kao i spisak materijah mogu se dobiti u kancelariji administralivnog Odseka Vojnog Geografskog Instituta svakog radnog dana od 8 do 13 časova. Iz kancelarije Vojnog Geografskog Instituta Ministrstva Vojske i Mornarice G. Br. 7472 Za ozkotirno industrijsko železnico na parni pogon t Sloveniji iščemo izprašanega strojevodjo, Prednost imajo oni, ki so že bili v podobni elužbi. Ponudbe z navedbo plačilnih zahtev in opremljene s prepisi spričeval je poslati na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro: Strojevodja. 11466 Dva elektrika, dobra delavca, vešča teorije in prakse za visoko in nizko napetost, za vzdrževanje in popravila vseh v lo stroko spadajočib strojev in naprav pri rudokopu in zraven spadajočem indu atrijskem podjetju, se sprejmeta Prosto stanovanje in druge ugodnosti. Absolventi srednje teh nične šole in drugi boljši delavci naj se ponudijo z lastnoroč no pisano prošnjo, opremljeno g prepisi spričeval na uprave > Ju tra« pod šifro »Prvovrstni s prakso«. 11466 Na dr. Krekovi meščansko gospodinjski šoli v Zg. Šiški pri Ljubljani se prične novo šolsko leto 1929/30, dne 1 oktobra Sprejemajo se notranje, ki plača;o Din 1000-— mesečno, in zunanji Din 650*— mesečno. Prospekti na razpolago. 10927 strune in vse glasbene potrebščine kupite najceneje in najsolidneje pri 11497 •Minili »Medic LJUBLJANA KOPITARJEVA 1 (nasproti Jugoslov. tiskarne) Zahtevajte naš novi katalog! Teč j o množino maknlatarnega papirja po 4*- Din za kg oddamo Naslov se dobi v opravi „JITRA" L. MIKUS Mestni trg St 15 Tvonrica dežnikov,