UVODNIK
Spoštovane bralke in bralci,
v enem od uvodnikov revije Uporabna informatika, ko se je "zgodila informatika " v NLB, sem ugotavljal premalo pomembno in odmevno vlogo informatikou ter ignoranco menedžerjev do uporabe poslovne informatike v slovenskih organizacijah. Tudi potek dogodkov in kasnejšega revidiranja informacijske rešitve v NLB je potrdil mojo slutnjo in trditev, da bi bilo bolj smotrno revidirati "lastnike", menedžment in vodstvo področja informatike.
Zaradi splošne razsežnosti tega problema smo njegovi širši osvetlitvi in poskusu reševanja namenili letošnje posvetovanje Dnevi slovenske informatike v Portorožu. Po končanem posvetovanju Menedžment in informatika ugotavljamo dobro odzivnost direktorjev in vodij informatike, ki so se ga udeležili o znatno večjem številu kot navadno. Na drugi strani pa žal ni bilo čutiti povečanega odziva krovnega menedžmenta naših organizacij. Kot da se ne zavedajo problema in pomena tesnega in neposrednega sodelovanja z informatiki na takšnih projektih.
Posvetovanje je potrdilo ugotovitve, da ostaja prenova poslovanja in neprestano prilagajanje programskih rešitev edina stalnica v hitro se spreminjajočem poslovnem svetu oz. poslovnem okolju. Korenite in stalne spremembe ne vplivajo le na potrebo po prenavljanju poslovanja, temveč tudi na prilagajanje informacijske podpore poslovanju. Nove razmere zahtevajo prenovo poslovnega modela ter učinkovito upravljanje s poslovnimi procesi in programskimi rešitvami Pri tem je bila poudarjena problematika miselne vrzeli med menedžerji in informatiki, možnosti in priložnosti informacijske tehnologije ter vplivnosti informacijske podpore na poslovno uspešnost in konkurenčnost organizacije.
Tudi okrogla miza Partnerstvo menedžmenta in informatike je ugotovila, da informacijska tehnologija, orodja in rešitve niso čarobna paličica, s katero bi reševali vse probleme. Nasprotno - podobno kot pri zdravilih neuporaba, neprimerna ali neustrezna uporaba lahko tudi v procesu informatizacije povzročijo pogubne posledice. Pri nas menedžerji navadno niso dovolj aktivni, odločitve prepuščajo informatikom, pogosto pa kar ponudnikom informacijske tehnologije. Na drugi strani pa nekatere organizacije preveč stavijo na tehnologijo, na orodja za modeliranje poslovnih procesov. Pri tem se pretirano ubadajo z analizo obstoječih procesov, zmanjka pa jim časa za njihovo uspešno poslovno prenovo. V teh primerih, po takšni analizi-paralizi si menedžerji upravičeno zastavljajo vprašanja o koristnosti modeliranja procesov, o potrebnosti podrobnega analiziranja stanja informatike in procesov... in rta koncu o vzrokih za neuspeh projektov informatizacije.
Ne glede na gornje dileme ugotavljamo, da so večje možnosti uspešne prenove in informatizacije poslovanja pri tistih projektih, pri katerih je stalno prisotna vodilna in usmerjevalna vloga menedžmenta oz. zagotovljen poslovni vidik in pristop k informatizaciji poslovanja. Izhodišče takšnega pristopa je za oba partnerja v procesu (menedžerja in informatika) jasen in nedvoumen poslovni model in iz njega izhajajoči modeli poslovnih procesov. Menedžment se mora odločati o prioritetah in intenzivnosti informatizacije predvsem na podlagi njenega vpliva na poslovanje. Le z aktivno ulogo na projektu lahko menedžment premosti ali odpravi tradicionalni prepad med »poslovanjem« in »informatiko«.
Na povetovanju smo na omenjeno problematiko poskusili odgovoriti v nekaj tematskih sklopih, vezanih na odnos med menedžmentorn in informatiko, odprli pa smo tudi več novih področij, ki jim bomo v prihodnosti namenili prostor v naši reviji.
Odgovorni urednik Andrej Kovačič
20M - Številka 2 • letnik XII
uporibm* informatika 55