------ 336 ------ Šolske stvari. Načrt, kako naj bi si naše šole osnovale inventare, to je, zaznamke za vpisovanje svoje stalne lastnine. Slavni deželni odbor kranjski je letos obdaroval mnogo šol naše domovine s sprelepim vrtnarskim orodjem, in je zraven zaukazal, naj se te reči vpišejo v šolski invent&r. Mislim, da tu in tam imajo pri naših šolah že vpeljane take inventarje, to je, zaznamke vseh reči, ki so stalna šolska lastnina, akoravno se ne vem spominjati, da nam bi bil kdaj kak ukaz veleval to napravo. Tudi jez sem si bil iz lastnega nagiba osnoval šolski inventar že pred kakimi 10 leti; in če bi ga zlasti pri kaki novejši šoli še ne imeli, ter si ga želijo osnovati, ponudim bratoljubno mlajšim učiteljem načrt za tak zaznamek, ki je za vsako šolo neobhodno potreben. Namen njegov namreč je, da iz njega razvidi vsak učitelj, ki kako službo nastopi, kaj njegova nova učilnica ima; — po tem inventaru pa tudi svo« ------337------ jemu nasledniku vsaki odhodivši učenik razkaže, kaj mu prepusti. Za inventdr, ki je odmenjen za mnogo — morebiti za 50 in še več let, naj se napravi ali vzame precej obširna knjižica; — najbolje je, kupiti jo pri bukvo-vezu, ki take reči čedno in tudi trdno napravi. Vendar na tem ni toliko ležeče, veliko pač pa na tem, da se vsaka za šolo na novo pridobljena reč vestno in natančno v inventar vpiše. Da pa v teh zapisnih knjigah ali zaznamkah ne bo vse na enem kupu in navskriž, naj se razredijo v več oddelkov. Na prvo stran naj se na pr. zapiše naslov: Inventar J—ske šole. Osnoval in vpeljal leta 18.. J. J. učenik (župan, duš. pastir — sploh dotični osnovatelj). Na drugo stran naj pride kazalo. Ako ima osnovatelj invent&ra morebiti pri tem popisu le kaj posebnega dostaviti, na pr. zakaj dozdaj še vpeljan ni bil itd., naj se vpiše to kot vvod na tretjo in po potrebi na naslednje strani. Potem naj pridejo posamesni oddelki, ki se morejo zaznamvati s črkami A, B, C, D itd., ali pa s številkami I, II, III, IV itd. V te razdelke naj se potem vpisuje na pr. pod črko: A ali številko I. a) šolska liisna oprava. To naj se zapiše, kolikor je le mogoče, natančno, koliko ima šola orodja. Po mojem mnenji spadajo le-sem: šolska katedra ali miza, stoli, knjižne omare, predpisne table. b) Šolsko učno orodje. Zemeljske oble, računske mašine, vrtnarsko orodje. Pod črko B ali številko II. v Šolske podobŠine. Tu sem naj bi se vpisale na pr. šolska zastava, šolske podobšine (table), zemljovidi, Hartingerjeve table in druge enake slike. Dobro bi bilo tudi dostaviti ter natančno povedati, ali so na trdi papir, platno itd. napete. Pod črko C ali Štev. III. Šolske knjige, in sicer vse (razun knjig za revne učence), ki so njena lastnina. Dobro je, da se na vsako tako knjigo tudi koj na sprednjo stran vpišejo besede: „Lastnina J—ske šole, 18..", da se že potem koj na prvi pogled vč, kaj je šolskega, in kaj privatnega. Pod črko D ali štev. IV. Šolski zaznamki (zapisniki), ali tako imenovani preskušenski katalogi. Vpisujejo naj se po naslovu in po letni številki natančno v invent&r, da se v6, ali so taki zaznamki pri šoli ali ne, ki bi se čez kaj let za izdavanje kakih spričal ali kaj ena-cega morebiti utegnili rabiti. (Konec prihodnjič.) ----- 345 ----- Šolske stvari. Načrt, kako naj bi si naše šole osnovale inventare, to je, zaznamke za vpisovanje svoje stalne lastnine. (Konec.) Pod črko E ali št. V. Konecletni Šolski lepopisi. Sicer je bil zadnja leta neki visi šolski ukaz pisanje konecletnih šolskih lepopisov (kartelcev) odpravil, ter veleval, naj se le pisne knjižice (tčke) pri javnih skušnjah na ogled predlagajo. Res je, da z odpravo pisanja konecletnih lepopisov se je učiteljem veliko breme, prava pokora odvzela, vendar pa marljivi učitelji še vedno dad6 konecletne lepopise pisati, in prav imajo. Čez leta in leta se bo namreč še po lepopisih v šolskih arhivih shranjenih soditi moglo, kako je mladina v prejšnjih Časih v pisanji napredovala. Pod črko F ali pod štev. VI. Šolstvo zadevajoči dopisi, ukazi itd. Prav dobro bi bilo, ako bi se za vse te dopise omislil poseben vložek v obliki velikih knjižnih platnic, da bi se va-nj zaporedoma pokladali vsi prejeti dopisi, ukazi itd. — Dalje bi bilo prav, da se vsi ti spisi na vrhu zaznamovajo s številko po vrsti, kakor so učitelju došli, da bi se^, kedar bi jih bilo v roke vzeti treba, lože dobili. Se lože pa se bodo dobili, ako se vsako prejeto pismo z isto številko zapiše tudi v vložni zapisnik. Če ima šola dalje tudi še kake druge reči, na pr. fizikalna orodja, mineralne, denarne ali druge zbirke itd., naj se temu odločijo daljni oddelki G, H, I, K itd., ali pa številke VII, VIII, IX itd. — To pa je treba posebno opomniti, da se med vsakim oddelkom pusti nekoliko listov praznih, da se morajo na novo k šoli pridobljene reči ali tudi kake opombe dostaviti. Tudi naj se k vsaki novi reči vpiše natančno, kdaj se je ali kupila ali v dar dobila, in od koga, ker mnogo tacega je zgodovinsko znamenito. — Na vsaki način naj bo inventar tudi paginiran, to je, listi naj bodo zaznamovani s številkami na vrsto, kakor se to vidi pri tiskanih knjigah. Napačno bi ne bilo, ako se more napraviti inven-tdr, dvojin, ali kakor se po latinskem izrazu pravi „in duplo". En del (prepisek) naj bi bil vselej v rokah dotičnega učenika, en del pa v rokah vsakkratnega kraj nega šolskega nadzornika. Vsako leto o šolskih počitnicah naj bi se ta dva inventarja pregledala, in naj bi se vse tako pripisovalo in vravnalo, da bi oba zaznamka enoglasno govorila, kaj šola vse ima in premore. Predlagal naj bi se šolski inventar vselej tudi očitno pri skušnji, ali pri kaki inšpekciji. Tako bi bil lahko visim znan ves stan in zaloga šolskih lastnin in učnih pripomočkov; ne mogla bi se pa od šole tudi nobena reč lahko zgubiti. Sicer se kaj tacega ni ravno bati; vendar pa pravi stari pregovor, da „pod solncem je vse mogoče", — in to še toliko lože ravno v šoli, ki je očitna hiša, kamor je mnogim prost vstop. Natančni inventar bi pa nakladal vsakteremu učitelju toliko večo pozornost na varstvo tujega blaga. ------ 346 ------ Toliko po večem o napravi inventara ali zaznamka za šolsko lastnino. Ker vem, da „več oči več vidi", zato ne trdim, da ta moj načrt je popolen. Nasvetaje naj nam še kdo drug kak dostavek o tem; vsak skrben učenik in vestni prijatel šolstva bode mu z manoj vred hvaležen za to. Iz Železnikov. Jos. Levičnik.