Leto I. — Štev. 33.
Celje, dne 16. oktobra 1948.
Cena 2 din
Poštnina pjač3.-.i". v gotovlra
Od pestrosti deta pionirske or^anizaciie je odvisno
ali bomo pritegnili vse piowrre v ahitno defo
Prve dni po pričetku šole so si pio-
nirji po vseh šolah utrdili vodstva, iz-
popolnili so štabe odredov in čet in iz-
delali načrte za bodoče delo. Ustano-
vili so interesne krožke, v katerih se
bodo pridno pripravljali za bodoče po-
klice.
Odred v DoberAi ima interesne krož-
ke in delavnico, katero so sami uredili.
V delavnici se usposabljajo mladi te-
sarji in zidarji.
Odred Vitanje je eden izmed najbolj-
ših. Napovedal je tekmovanje vsem od-
redom v okraju. Ustanovili so literarne,
pevske, risarske krožke in zbirajo de-
nar za Mladinsko knjigo, za Pionirja,"
Cicibana itd. Modelarski krožek je le-
tos naredil 7 modelov. Imajo delavnico,
in v povezavi z raznimi podjetji na-
bavljajo material ter orodje. Imajo
tudi ugankarski krožek. Najboljše re-
ševalce in sestavi j alce ugank nagradijo
s knjižnimi nagradami, za katere zbe-
rejo denar v šoli. Njihova delovna eki-
pa pa pridno dela in pomaga pri grad-
nji zadružnega doma.
Pionirski odred v Dobrni vasi si je
postavil v nalogo: skrbeti v šoli za red,
disciplino in higieno. Sodelovali so v
tednu gozdarstva pri čiščenju gozdov
in zložili 2500 komadov opeke za za-
družni dom.
V Sv. Jurija je odred uredil šolo, na-
pisal nove parole in Stenčas. V Petrov-
čah so si organizirali pionirsko hišico,
ki bo, spremenjena v delavnico, žarišče
njihovega dela v prostem času. Pionirji
v Braslovčah imajo 93 članski pevski
zbor. Kovinski krožek je napovedal
tekmovanje, kdo bo nabral več s'arega
železa za »Odpad«. V Novi cerkvi pio-
nirji zbirajo vrste lesa, na katerih bo-
do spoznavali zaklade naših gozdov.
Okrog šole bodo posadili in vzgajali
novo živo mejo, sadjarski krožek pa
bo spoznaval sadje in sadjarstvo. De-
lovna skupina bo pomagala staršem
pionirjev. Dopisujejo si tudi s pionirji
v Beogradu.
Delo pionirjev bi še bolj napredova-
lo, če bi jim Mladinska organizacija
bolj pomagala in jim dajala dobre vo-
ditelje. Mnogo pa bi stanje v organi-
zaciji lahko poboljšali tudi učitelji. Ce
bo delo s pionirji pestro, jim prinašalo
razvedrila in znanja, bomo pionirje
prav lahko odtegnili izpod kvarnih
vplivov, katerim so še podlegali.
Z odmero dohodnine kmetom mo
ramo v naši vasi pc staviti ostro
mejo med naprednimi in
izkoriščevalnimi elementi
Nova uredba o dohodnini, ki jo je
izdala Zvezna vlada, dopolnjuje v skla-
du z razvojem našega gospodarstva in
graditve socializma dosedanje predpi-
se, odpravlja napake in nepravilnosti,
ki so se izvršile pri lanski odmeri, ka-
tere pa se ne morejo in ne smejo letos
ponoviti. Poleg finančnega je predvsem
važen gospodarski in politični pomen te
nove uredbe: s pravilnim ugotavlja-
njem tržnih viškov onemogočiti izkori-
ščevalcem na vasi špekulacijo s polje-
delskimi pridelki na črni borzi, zasigu-
rati preskrbo našim borcem za petlet-
ni plan v tovarni, mestu in vasi, s pra-
vilno odmero ločiti malega in delovne-
ga srednjega kmeta od velikega in ga
zaščititi pred izkoriščevalskimi nameni
vaškega kapitalista.
Prvi pogoj za uspeh tega dela je v
dobro sestavljenih krajevnih davčnih
komisijah, na katerih leži težišče vsega
dela in v katerih ni mesta za izkorišče-
valske elemente. Kljub budnosti so se
vendar vtihotapili v sestav teh komisij
ljudje, ki tja ne spadajo in jih je ljud-
ska oblast v interesu poštene odmere
morala odstraniti. Naši mali in pošteni
srednji kmetje, bajtarji in delavci
odobravajo nov način odmere, ki raz-
lično obdavčuje vnovčenje tržnih pre-
sežkov po vezanih cenah in vnovčenje
na prostem trgu. Vendar imamc pri-
mere, ko se mali in srednji kmet še ni
mogel odtrgati od vaškega bogatina. V
Slivnici je krajevna davčna komisija
znala ugotoviti pridelke malih kmetov
in bajtarjev, ni pa mogla ugotoviti to
za velike kmete in je — da se ne bi
zamerila — vabila iste na krajevni od-
bor, kjer jih je zasliševala o njihovih
pridelkih! Popolno nerazumevanje za
duh nove uredbe kaže krajevna davčna
komisija v Žalcu: administrator Uršič
vabi kmetovalce v pisarno in jih spra-
šuje o pridelkih in tržnih viških! Iste
težnje kažejo tudi komisije v Zusmu in
Sv. Jeronimu.
Član krajevne davčne komisije Sv.
Lovrenc pri Prožinu Jager Anton je od-
rekel sodelovanje, Koštomaj Franc, do-
bro situirani srednji kmet, ki se bavi tu-
di s prevozništvom, se ni hotel udeležiti
zaprisege. Za oba je značilno, da imata
slabo preteklost izza časa okupacije,
Koštomaj pa se skuša izogniti vsem ob-
veznim oddajam.
Na sektorskih konferencah dne 8.
septembra 1948 se je vršila inštruktaža
članov komisij, nakar so člani okrajne
davčne komisije in uslužbenci poverje-
ništva za finance OLO-ja praktično
uvajali člane v njihovo delo. Rok za
sestavo predlogov je bil do 10. oktobra,
ko so se vršile sektorske konference in
pregledali rezultati dela. Kjer so ko-
misije pravilno in pravočasno stvar pri-
jele, so predlogi v celoti ali vsaj večidel
zagotovljeni. Najbolj marljive komisije
so: Teharje, Svetina, Vojnik, Nova cer-
kev. Griže, Planina, Kozje, Dobje, Li-
sično. Laško, St. Lenart n. L., Rečica pri
Laškem, Braslovče, Store, Sv. Lovrenc
pri Prožinu, St. IIj, v zadnjem času tu-
di Petrovce in nekatere druge, k. so
svoje delo v glavnem dokončale, če-
prav nekatere od njih z manjšimi ali
večjimi pomanjkljivostmi. Najmanj
razumevanja do tega dela kažejo ko-
misije v Žalcu, Kalobju, Sv. Štefan, Tr-
novlje, Trnava, Marija Reka, Debro,
Marof, Zusem, Buče in Zagorje. Te ko-
misije niso končale niti za 50 odst. svo-
jega dela, dočim so druge lahko pred-
loge sestavile celo pred določenim ro-
kom.
Razumljivo je, da imajo komisije pri
tem delu težkoče. Člani komisije ne
zmorejo vsega, njih naloga je presojati
in ugotavljati dohodke in tržne viške,
za administrativno delo pa je treba
pritegniti druge ljudi. To je stvar orga-
nizacije. Ne moremo razumeti izgovar-
janje krajevne davčne komisije v Žal-
cu, češ da za tehnično delo ne morejo
dobiti pomoči. Za vzgled naj jim bo
hribovita vas Svetina, ki je pred rokom
opravila delo in to dobro in pošteno.
Krajevni davčni komisiji v Žalcu in
podobnim naj bo za vzgled tudi Tehar-
je, kjer je predsednik komisije tovariš
Suštaršič kljub temu, da je kot šolski
upravitelj in predsednik KLO-ja pre-
obremenjen, vendar našel čas in način
organizirati delo tako, da bo pravočasno
in pravilno opravljeno.
Dolžnost masovnih organizacij, usta-
nov, podjetij, našega učiteljstva, upoko-
jencev in drugih je, da komisijam po-
magajo in jim gredo na roko. Zato je
nerazumljiv in graje vreden nastop
personalnega referenta v rudniku Za-
bukovca, ki je članu komisije iz Sv.
Lovrenca pri Preboldu, ko ga je za-
prosil za dvodnevni dopust zaradi celo-
dnevnega sodelovanja pri komisiji iz-
javil, da ga lahko dobi, čeprav hoče,
toda izredni dopust, izgubil bo pa za
to starostno premijo in pravico do kur-
jave. Podobno nerazumevanje je po-
kazal tov. Kus iz tekstilne tovarne
Sv. Pavel pri Preboldu.
Pri pregledu opravljenega dela je
ugotovljeno nesorazmerje med posa-
meznimi KLO-ji. Niso vestno ugotav-
ljali dejanski dohodek. V Kozjanskem
okolišu jemljejo pridelek mleka in po-
rabo povrtnine odločno prenizko. Dasi-
ravno je ta okoliš hudo trpe^ pod oku-
patorjem, vendar je že od nekdaj ži-
vinoreja zelo razvita in pridelek mleka
od 400 do 800 litrov na molzno kravo
nikakor ne odgovarja stvarnosti. V Sa-
vinjski dolini je važen narodni doho-
dek tudi svinjereja, vendar krajevne
davčne komisije pozabljajo na ta do-
hodek. Isto velja tudi za donos žitaric,
katerega jemljejo prenizko — ne more
biti isti donos na Svetini in v Petrov-
čah! Večina komisij ne polaga važno-
sti na dohodek in porabo perutnine in
jajc. Pri tem se držijo točno števila pri-
javljenih kokoši, katera pa v mnogih
primerih niso točna. V laškem okolišu
je pravilno zajela dohodke komisija v
St. Lenartu, dočim bodo druge morale
odmero več ali manj popraviti.
Zamujeno delo se mora v teku tega
tedna nadoknaditi, komisije, ki so delo
končale pa popravljati, uravnovesiti,
dopolniti tako, da bodo predlogi pošte-
no in pravično zajeli dohodke in ugo-
tovili tržne viške. S takimi predlogi bo-
mo šli v najkrajšem času na masovne
sestanke. Pri gospodarskih akcijah, od-
kupih, kontrahažah, si je mali kmet
pritrgal od ust, da je dal skupnosti, do-
čim so se veliki kmetje temu izognili,
kljub temu, da so pridelali neprimerno
več. Takim je treba ugotoviti natančno
njihov pridelek in zajeti tržni višek, ki
ga ima ali bi ga moral imeti.-
Odmera dohodnine je orožje delavca
in kmeta v borbi za socializem,' v bor-
bi proti vaškemu oderuhu. Poskus za-
tajevanja stvarnih dohodkov in nede-
lavnost članov komisij zavira delo in
pomaga vaškemu izkoriščevalcu v nje-
govi želji, da bi še naprej sabotiral na-
še gospodarske ukrepe, da bi prevalil
davčno breme na malega kmeta. Sku-
pen nastop delavca, malega in sred-
njega delovnega kmeta je zagotovilo
za uspeh pri graditvi boljšega življenja
v naši deželi.
Posebne brigade OF bodo na
mestih, k.er p.imsnikuie delavcev
pomagale izpolniti letne plane
Pr' izvajanju petletnega plana se z vso ostrmo postavlja pred nas
vprašanje delovne sile. Njeno pomanjkanje se občutno kaže v rudnikih,
kakor na gradbiščih, v opekarnah, v gozdu, skratka na vsej široki ustvar-
jalni fronti, na kateri se bije borba za socializem. Danes se že jasno kaže,
da vzrok za neizpolnitev letošnjega plana v nekaterih panogah gospodar-
stva ne bo v pomanjkanju materiala, pač pa prvenstveno v pomanjkanju
delovne sile.
Da bi vprašanje delovne sile vsaj nekoliko rešili, bodo frontne orga-
nizacije naših ickrajev začele na mesta, kjer najbolj manjka delavcev
pošiljati posebne brigade frcntovcev, da bi tako čim uspešnejše rešili
problem.
Kakšne pa bodo te brigade? Sestavljene bodo iz članov OF, ki so
pripravljeni oditi v sestavu brigade na delo iz svoje vasi za en do dva
meseca. Brigadirji bedo za svoje delo plačani. Na čelu brigade bo štab,
vsa formacija in delo v teh delovnih enotah bo podobno mladinskim bri-
gadam na raznih delovnih akcijah. Posebne brigade OF bedo velikega
političnega pomena. S tem, da bodo vaščani za nekaj časa zapustili svoj
ozek življenjski krog in odšli na drugo delo, kjer se bode borili za izva-
janje petletke, se bodo še bolj približali socializmu. Člani fronte bodo s
prostovoljnim vključevanjem v te brigade okrepili svojo politično zavest.
Delo v brigadah bo imelo velik vzgojni pomen, saj bo dvignilo dosti novih
kadrov, ki bodo lahko opravljali odgovorne funkcije po vrnitvi z ,dela.
V vsakem naših okrajev bo formirana ena brigada, ki bo štela do 250
brigadirjev. Prav v mesecih pred zimo, ko se ljudje po vaseh lažje od-
trgajo od dela, bomo to akcijo izvajali brez večjih težav. V pcštev za
vstop v brigado pride predvsem podeželsko prebivalstvo, ki bo razumelo,
da je predpogoj za dvig kmetijstva in vzpostavitev blagostanja, čim hi-
trejša zgradnja težke industrije in elektrifikacija zemlje.
Z organizacijo teh brigad se bodo vrste OF še nadalje širile in orga-
nizacijsko krepile. Vrste fronte se bedo ob tej akciji tudi čistile. Saj
bedo brez dvoma razni elementi skušali ovirati to važno akcijo. Z ostro
borbo proti vsem, ki bi na kakršen koli način onemogočali mobilizacijo
prostovoljcev, bomo uspeli in dosegli svoj namen. Akcija pa bo sigurno
ponoven drkaz, kako je naše ljudstvo pripravljeno vložiti vse sile za
izpolnitev plana.
Krafevni ljudski odbori bodo morali aktivneje
posredovati pri mobilizaciji te ler t ne deloine sile
Uprave za delovno silo pri poverje-
ništvih za delo na OLO in MLO imajo
izredno važno in pomembno nalogo:
izvesti mobilizacijo, rezervne delovne
sile, ki je našemu gospodarstvu za iz-
vedbo petletnega plana neobhodno po-
trebna. Pojavlja se vprašanje, zakaj
vendar toliko delavcev, saj jih prej v
stari Jugoslaviji ni bilo treba toliko in
so posamezniki čakali dolgo časa na
borzi dela, da so dobili sploh delo. Od-
govor na to je pač enostaven: industri-
ja se v našem načrtnem gospodarstvu
nenehno razširja, saj je naše načelo
osamosvojiti se v gospodarskem pogle-
du — zato je delovna sila tudi potrebna
in prav zato so se osnovale te uprave,
katerih naloga je tako velike važnosti.
Dejstvo je, da še mnogi dela sposobni
ljudje stoje ob strani in se nikamor iz
kakršnih koli vzrokov nočejo vključiti
v delovni proces, ampak žive brez po-
sla na račun drugih, ki vlagajo ves svoj
trud za zboljšanje in zvišanje živ-
ljenjskega standarda najširših mas
ljudstva Jugoslavije.
Mislim, da ne bo odveč, če navedem
nekaj primerov nepravilnih odnosov
do tega važnega vprašanja, posebno,
ker se mi zdi, da na podlagi konkret-
nih primerov pridemo v drugih tre-
nutkih do večjih rezultatov.
Pri vseh KLO so bile osnovane ko-
misije za mobilizacijo rezervne delov-
ne sile, katerih naloga je bila prepri-
čati posameznike, da se vključijo v
delo. Te komisije so v večini primerov
popolnoma neaktivne in niso v tem po-
gledu storile prav ničesar. Prav tako
ne razumevajo pravilno vprašanja mo-
bilizacije predsedniki in tajniki KLO-
jev, katerih dolžnost je seveda, največ
pomagati tem komisijam odnosno upra-,
vi. Tako je n. pr. uprava za delovno
silo zaprosila KLO Braslovče, naj skli-
če masovni sestanek in naj povabi vse
one, ki še niso vključeni (šlo se je
namreč za gozdne delavce). KLO je to
nalogo izvedel tako, da so na sestanek
prišli samo penzionisti in pa stare že-
nice ter kmetje, ki sploh za vključitev
v delo ne morejo priti v poštev.
Ko so se člani uprave za delovno si-
lo oglasili na KLO Drami je in govo-
rili z uslužbenci, so dobili vtis, da tu-
kaj rezervne delovne sile sploh ni. Ko
so sami šli po vaseh, so našli 28 ljudi,
ki so bili takoj pripravljeni nastopiti
službo. Se več, sami so se prijavljali,
ker so na eni strani videli ugodnosti,
ki jih ima vsakdo, ki je vključen v
delo, na drugi strani so se pa že konč-
no enkrat hoteli osvoboditi izkorišča-
nja kulakov.
Ko je naslednji dan poslala uprava
avto, s katerim naj bi se prijavljeni
odpeljali v Celje, jih je pa bilo prav
malo, kajti med vsemi je zavladal ne-
kak strah, katerega so jim vcepili
tamkajšnji kulaki, češ, v Srbijo vas
bodo dali, v Rusijo boste šli delat itd.
S tem so hoteli doseči to, da bi jim
delavci še naprej delali zastonj ali za
bore pare na njihovih posestvih. Ra-
te j Franc iz Pl eto var j a pri Drami j ah
je imel zaposlenega delavca tov. Mi-
haela Pečka, ki mu je delal po 20 din
dnevno, seveda mu dal Ratej ne-
kaj pijače, kar je delavca pritegnilo.
Isti je imel fanta, 15 let starega, ki
bi se šel rad učiti. Ko mu je vodja
uprave za delovno silo to predočil, je
Ratej rekel »kdo mi bo pa krave pa-
sel«. Jager Franc iz Laz pri Drami j ah,
ki živi na račun sinovega zaslužka in
stalno postopa je izjavil uslužbencu
uprave za delovno silo: Delati ne
grem, saj mi niso miši pojedle mož-
ganov.
Predsednik KLO v Zagorju na Ko-
zjanskem je v letu 1947 dal delavcu,
ki mu je šel kositi, za nagrado nakaz--
nico za obleko.
Na Krajevnem ljudskem odboru v
Socki so vedno trdili, da pri njih ni
delovne sile. Uprava za delovno silo
je tam našla 15 moških in 6 žensk.
Takih in podobnih primerov bi lah-
ko našteli mnogo. Iz vsega tega se pa
vidi, da bi bila izvedba mobilizacije
rezervne delovne sile uspešnejša, če
bi KLO-ji delali v tem pogledu tako,
kot je potrebno. Na drugi strani je pa
vidno, da je zaostalost v kulturnem
in ideološkem pogledu ljudi na pode-
želju tako velika, da so raje izkori-
ščani, kakor pa da bi si svoje življe-
nje uredili človeku dostojno. V tem
pogledu čakajo OF še velike naloge.
Pohvale vredni so pa v pogledu mo-
bilizacije delovne sile KLO-ji Griže,
Liboje, Svetina, Sv. Lenart nad La-
škim, Jeronim itd. Funkcionarji teh
odborov pravilno razumejo važnost
vključitve rezervne delovne sile v naS'
splošni delovni proces, zato je mobili-
zacija v teh KLO-jih tudi uspela.     "
Gradbeni delavci fefcmufejo
v čast /• kongresa ESJ
Tekmovanje, ki je po vsej naši drža-
vi zajelo ogromen obseg, se z vsakim
dnem, čim bolj se bližamo kongresu,
stopnjuje.
Tudi naši gradbeniki so v tem času
dosegli prav lepe uspehe. Pred tremi
meseci so imeli vključenih v organiza-
cijo 80 odst. vsega delavstva, do sedaj
pa so dvignili ta odstotek na 94,4. Le
dobrih 5 odst. delavstva imajo še izven
organizacije, ki pa bo do I. kongresa
tudi vključena, tako, da bodo >vsi de-
lavci dočakali kongres včlanjeni v sin-
dikalno organizacijo.
Nekaj mesecev nazaj so plačevali
članarino le 60 odst. V tekmovanju pa
so dvignili že toliko, da sedaj plačuje
6 podružnic stoodstotno, ostale pa čez
90 odst., ki pa bodo še zvišale.
Gradivo V. kongresa KPJ pridno štu-
dirajo. Posebno iznajdljivi so bili na
gradilišču ceste v Zalcu, kjer so re-
organizirali študijske krožke v delav-
skih stanovanjih. Pri Betonu imajo do
sedaj že 14 študijskih krožkov.
Člani  sindikalne  podružnice Beton
so v začetku obljubili, da bodo v čast
kongresu  zgradili  posebno  stavbo,  v
kateri bodo   imeli   rdeči   kotiček   in
druge prostor za prosvetno delo. Do
sedaj so jo sezidali že do prvih oken.
Delajo po rednem delovnem času, po-
sebno pa je treba omeniti, da. sodelu-
jejo vsi člani podružnice. Izredno se
trudi pri delu tov. Faktor. Delavci o-
pekarne Ložnice so preuredili nerabno
! mizarsko delavnico v dvorano. To so si
i okrasili: jo opremili   in nabavili tudi
I radio aparat. Tudi na gradilišču ceste
j v Zalcu so sklenili, da bodo do kongre-
sa preuredili nek prostor v rdeči ko-
Učelc,
Ce hočemo z uspehom končali akcijo
preskrbe Celja s kurivom motamo nujro
poi;ećaf j število stalnih sekačev
Pol ure od Svetine seka v godzu sku-
pina 24 ljudi les za preskrbo Celjanov
z drvmi. Štiri dni so že na delu. Pose-
kali so 17 m^ hlodovine in 24 prostor-
ninskih metrov drv za oglje. Skupaj so
naredili 412 delovnih ur, pri čemer so
očistili 800 kvadr. metrov gozda. Po-
sekano hlodovino spravljajo 200 metrov
daleč do vlečne steze. V skupini 24 lju-
di je 23 moških in ena ženska, ki so
prišli na sečnjo drv iz sindikalnih po-
družnic. Med njimi je največ delav-
cev iz Mohorjeve tiskarne, ki je za seč-'
njo drv odstopila 9 ljudi.
Življenje teh novih gozdnih delavcev
je dobro. Kuhinja, ki se nahaja v šoli
na Svetini, skrbi za dobro in izdatno
hrano delavcem. Kuhajo tri tovarišice
iz Celja, ki so se na poziv AFZ orga-
nizacije prostovoljno javile za ta pre-
cej težak in odgovoren posel.
Pretekli ponedeljek so stalnim de-
lavcem priskočili na pomoč člani sin-
dikalne podružnice iz Mestne klavnice.
15 tovarišev in 3 tovarišice so napravili
126 prostovoljnih ur in posekali 4 kub.
metre hlodovine in 4 prostorninske
metre drv za oglje. Posekano hlodovi-
no spravljajo na Sodinovo žago, kjer
je lesa za žaganje in cepljenje toliko,
da lahko prostovoljci začno z delom pri
obdelavi drv. Težave so v glavnem v
tem, da morajo vsakodnevno prenašati
na Svetino hrano in druge potrebščine,
za kar morajo skrbeti sindikalne po-
družnice, ki pošljejo svoje člane za pre-
nos teh stvari.
Potrebno je pripomniti le toliko, če
hočemo izkoristiti čas, do tedaj ko bo
kurivo nujno potrebno, je treba nemu-
doma povečati število stalnih sekačev.
Da bomo tej nalogi kos, je potrebno
najmanj 60 stalnih sekačev. Kakor vi-
dimo, je treba temu vprašanju posve-
titi še več pažnje, če hočemo preskrbeti
Celje z drvmi.
Dan pionirskega tiska
Dne 10. oktobra je bila v Celju raz-
stava pionirskega tiska. Več dni so pio-
nirji skrbno zbirali material za raz-
stavo. Poiskali so vse številke Ciciba-
na, Pionirja, tudi iz leta 1943, ko je iz-
hajal še ilegalno in bil pisan s pisal-
nim strojem, pozneje pa razmnoževan.
List Pionir je stal mnogo truda borce
— mlade pisatelje. Ze takrat je naša
oblast polagala pozornost našim naj-
mlajšim, kajti vedela je, kako se so-
vražnik trudi, da bi zastrupil našo
mladino.
Naši pionirji že poznajo zvezni pio-
nirski tisk, to so pionirske novine, Pro--
letarac, list za podmladek pionirjev
Srbije, Pionirski rukovodilac in še dru-
ge.
Pionirji I. in II. gminazije znajo či-
tati tudi ruske časopise, Pionerskaja
pravda, Pioner, Družbina rabotja.
Vse te liste in časopise so pionirji
vseh odredov zbrali za razstavo. Izbrali
so tudi najpestrejše Stenčase, rokopise
in risbe.
Na razstavi je bila tudi prikazana
pionirska soba odreda F. Prešerna in
Slavka Slandra.
Tudi udarne diplome in pohvale so
bile razstavljene. Po stenah so bili gra-
fikoni učnih uspehov, slike naših ve-
likih mož,  slike pionirskega dela in
še več drugih stvari.
V soboto 9. oktobra so imeli Tomši-
čev, Prešernov in Slandrov odred Slo-
vesne zbore, posvečene pionirskemu
tisku.
Odredi so pripravili zelo pestre pro-
grame, tudi nekateri učitelji so vložili
dosti truda, da je bil program zborov
za pionirski tisk dobro pripravljen.
stran 2.
»CELJSKI TEDNIK«
Leto I. — Stev 33.
Kako iai ik KZ v Bočni spoštuje
mladinsko organizacijo . •.
Ker v Bočni še nimamo dograjenega
zadružnega doma, niti ne primerne so-
be, kjer bi mladina lahko imeia se-
stanke, se moramo pač boriti z raz-
nimi nazadnjaškimi elementi za košček
prostora, kjer bi se lahko sestajali in
pogovorili o nadaljnjem delu.
Vse od osvoboditve do pred krat-
kim smo imeli ses'anke pri kmetu
Zmavcu. Ker pa se je dejavnost mla-
dine zadnje čase vse bolj kazala, je,
kakor izgleda, hotel to na nek način
zavreti. To je Zmavc Stanko napravil
na ta način, da je začel dvorano podi-
rati, oziroma popravljati. Pred tremi
tedni je v dvorani razbil tla, tako da je
dvorana sedaj neuporabna.
Po diplomatski odstranitvi se je mla-
dina zatekla v prostore krajevne go-
stilne in se tam sestajala. Pred kratkim
so pa v gostilno dobili vino, kar je
onem.ogočilo nadaljnje sestanke in je
tajnica odbora LMS, ki je obenem po-
slovcdkinja KZ, dobila od tajnika KZ
Ivana Zagožena ključ od pisarne KZ z
dovoljenjem, da imajo lahko tam mla-
dinski sestanek. Na prvem sestanku se
je zbralo lepo število mladine, ko je
naenkrat vdrl v pisarno tajnik KZ Za-
gožen Ivan, pijan, in začel razgrajati
ter odganjati mladino iz sestanka. V
vinjenosti je pozabil na obljubo, ki jo
je dal poslovodkinji Tesovnikovi ter
brezpogojno zahteval umik mladine iz
njegove pisarne. Vse prošnje in priza-
devanje navzoče mladine so bile brez-
uspešne. Tov. iz okraja mu je lepo
prikazoval, da mu mladina s tem, če
ima sestanek v njegovi pisarni, ne bo
napravila nikakih neprilik, kar je on
zavrnil z izrazom »Okraj mene ne bo
nič komandiral, brez oblasti bom jaz
lahko živel, saj mi nič ne pomaga, pa
če me kar zaprete.«
Tajnik KZ je pozabil, da je ravno
mladina prva začela orati ledino pri
zadružnem domu, v katerem bo tudi
on imel prostore za pisarno, pozabil na
vse uspehe jugoslovanske mladine, ki
je prostovoljno gradila progo Brčko—
Banoviči, Samac—Sarajevo, Zeleznik,
ki gradi Novo Gorico, progo Sežana-
Dutovlje in še nešteto drugih mladin-
skih objektov. S tem dejanjem se je
tov. Zagožen pokazal kot skrajni ne-
prijatelj mladine, ki jo na vsakem po-
kretu skuša ovirati, proti čemur mla-
dina aktiva Bočna odločno protestira.
2e razni drugi reakcionar j i so morali
zatisniti svoje zvočnike, naperjene pro-
ti mladini, ko jih je ta z vztrajnim de-
lom, prisilila k molku, tako bo tudi Za-
gožen Ivan nujno moral spremeniti
svoje mnenje o Ljudski mladini Jugo-
slavije.
V Šoštanju sta pokazala dva razbijača sestanka
svoie p^ave obraze
Na predavanju Ljudske univerze v
Šoštanju so meščani po končanem re-
feratu tov. Košana razpravljali o pro-
storih, kamor bi se moral vseliti
Okrajni ljudski odbor iz Mozirja. Šlo
je namreč zalo, da se oni, ki niso
vključeni v produkcijo, preselijo iz Šo-
štanja. Na ta način pa bi prišli do
potrebnih pisarniških prostorov. Raz-
voj industrije v Šoštanju je pokazal
nujnost preselitve Okrajnega ljudske-
ga odbora.
Obisk je bil na tem sestanku velik.
Diskusija pa je pokazala, da sta se
dva človeka odlično pripravila na ta
sestanek, kljub temu da jih nikoli po-
prej ni bilo videti na sestankih, kjer
je šlo za občo ljudsko blaginjo. Čev-
ljar Frece Franc je odločno zahteval,
naj se Okraj ne preseli v Šoštanj, bivši
bančni uradnik Mazej Jože pa je sra- j
motno napadel   predstavnike   ljudske j
oblasti, češ, da je le okupator prese- j
Ijeval ljudi. Pri tem si je seveda na- i
del masko borca za blagor ljudstva, j
Njegov blagor so okusili ljudje v pred- |
aprilski Jugoslaviji,   ko   je   pomagal
potom bank izžemati ljudi. Kako danes
skrbi za blagor ljudstva, je dokaz nje-
gova hiša, katere popravilo je očitno
sabotiral, boječ se, da bi se v njegovo
hišo vselili stanovanja potrebni ljudje.
Svojega namena ni dosegel. Razkrin-
kan je bil pred vsemi. Dovolj jasno je
pokazal svoj dvojni obraz, prav tako
Frece Franc, ki ni dosedaj plačal niti
dinarja davka.
Va Državnem zavarovalnem zr^vodu so podelili
prehodne zastavice
v soboto 9. oktobra dopoldne je ime-
la podružnica DOZ-a v Celju slavnost,
na kateri so bili razglašeni rezultati
tekmovanja za tretje tromesečje letoš-
njega leta, ko so ob tej priliki tudi
kritično premotrili dosedanje delo te-
renskih inštruktorjev in krajevnih za-
stopnikov.
Prehodno tekmovalno zastavico te-
renskih inštruktorjev je že v drugič
prejel tov. Kranjc Avgust, terenski in-
struktor organizacijske enote Mozirje,
ki je presegla če'rt^e'ni plan za 52 od-
stotkov ter tudi sicer izpolnila tekmo-
valne pogoje. Prehodne zastavice teren-
skih zastopnikov pa so prejeli tovariši:
Cvetko Leopold (organizacijska enota
Celje-mesto), Kopriva Josip (organiza-
cijska enota Celje-okolica vzhod), Lu-
dvik Šmajs (org. enota Celje-okolica za-
pad), Romih Franc že v drugič (org.
enota Celje-okolica jug) in Plaskan An-
ton (org. enota Mozirje). Tekmovanje,
ki je bilo uvedeno že v začetku letoš-
njega leta po organizacijskih enotah in
krajevnih zastopih v okviru enot, je
zajelo slehernega člana te podružnice. y
Člani podružnice dosegajo vedno večje
uspehe v izpolnitvi plana in v kvali-
teti dela, s čimer dvigujejo življenjski
standart naših delovnih ljudi ter se
tako uspešno uvrščajo v armado bor-
cev za izgradnjo socializma v naši do-
movini. ......
V mozirshem okraju je še
600 ljudi nezaposlenih
Ena izmed osnovnih nalog letošnjega
gospodarskega leta je zadostna mobi-
lizacija delo\Tie moči, ki jo občutno
primanjkuje za pospešitev izvedbe vseh
planskih nalog. Posebno v rudniku lig-
nita Velenje lahko vidimo, da je glav-
ni vzrok nedoseganja dnevnih planov
pomanjkanje delavcev.
Uprava za delovno silo pri OLO Mo-
zirje je uredila vse potrebno, da bi pri-
dobila čim več delavcev za našo indu-
strijo. Stopila je v stik s KLO-ji, da
bi preko njih pospešila mobilizacijo ,
delovne sile. Toda pri posameznih od- I
borih je uprava naletela na nerazume-
vanje, saj niti niso hoteli vzeti mobili-
zacije kot eno izmed osnovnih in važ-
nih nalog. Kljub temu, da je bilo več
masovnih sestankov, in da je sedaj
vsak posameznik dobro poučen o po-
trebi delovne sile, je še vedno na teri-
toriju okraja Mozirje cca 600 ljudi
nezaposlenih. Ne zavedajo se še vsi, da
bi si s tem, če se bodo vključili v in-
dustrijo, izboljšali svoj življenjski
standart z druge strani pa pomagali k
izgradnji socializma pri nas. U.
Zakaj se gradnja zadruž-
nega doma v Smartnem
ne zgane |
Razen malenkosti lesa, deloma izko- i
panih temeljev in razstreljenega ka- j
menja, nimajo na gradilišču zadružne- i
ga doma v Šmartnem v Rožni dolini
še nič. Težave imajo z gramozom, ki
ga morajo dovažati 14 kilometrov da-
leč. Kljub tej težavi bi gradnja ven-
darle morala biti mnogo dalje kot pa
v resnici je.
Glavni vzrok, da gradnja ne napre-
duje, so povzročili veliki kmetje, ki so
grozili, da bodo vse, kar se bo po
dnevu naredilo, ponoči zopet razdejali.
S tem so uspeli spraviti v malodušje
one ljudi, ki so imeli voljo za gradnjo
doma. Pred vsemi, ki grozijo, pa pred-
njači Kovač, ki je najbolj glasen. Ob
koncu povemo toliko:
Zadružni dom bo kljub njihovemu
razbijaštvu postavljen. Zavirači pa
bodo za svoje protiljudsko de^o prejeli
odgovor tudi od tistih, ki jih hočejo
zapeljati na svoja pota. ' ■,   ^
Loke   ■■^'^'^ '
Pred IV. kongresom SKOJ-a se je
tudi tukaj razživelo delo mladinske or-
ganizacije. SKOJ-evska organizacija je
resno razpravljala, kako pritegniti mla-
dino. Dne 9. oktobra 1.1. je bilo pri
Korenu v Lokah lickanje. Sem je pred-
sednica mladine sklicala mladinski se-
stanek, kateremu je prisostvoval mla-
dinski instruktor. Mladina se je ude-
ležila sestanka polnoštevilno, nekdo je
prinesel tudi harmoniko. Sestanek je
bil prav živahen. Razpravljali so o
tem, kako bodo pritegnili še ostalo ne-
organizirano mladino. Inštruktor je
govoril o razvoju mladinske organiza-
cije in o zlitju SKOJ-a in mladine. Ob-
ljubili so, da bodo odslej imeli študij
redno vsak teden. Do konca oktobra bo-
do preštudirali vse teme, ki jih je pred-
videl CV NOJ-a, kakor tudi material
V. kongresa. Do IV. kongresa SKOJ-a
bo vsak mladinec napravil 5 udarni-
ških ur v tednu cest. V to akcijo bodo
pritegnili tudi ostalo neorganizirano
mladino. Poživeli bodo kulturno pro-
svetno delo. Med mladino bodo pro-
pagirali za vpis v kmečke zadruge, ter
aktivno sodelovali v izvajanju vseh go-
spodarskih akcij.
PredvojasRa vzgoja - nov ^ elik do-
piinos v krepitvi obr<:iml>rie moči
naše z«>mlj«
Uredba o predvojaški vzgoji vklju-
čuje vso mladino od 17 do 21 leta v
vrste borbenih kadrov, ki se bodo si-
stematično izpopolnjevali v tehniki na-
še moderne, sodobne armade. Osvojili
bodo čim več strokovnega znanja, ta-
ko v svoji pripravljenosti čuvanja ve-
likih pridobitev narodno osvobodilne
borbe in socialistične izgradnje domo-'
vine, kot v svoji osebno politično-kul-
tumi izpopolnitvi.
Predvojaška vzgoja bo s svojimi
praktično-tehničnimi in teoretičnimi'
metodami še čvrsteje navezala najšir- ■
še ljudske plasti, našo mladino, na svo-
jo Armijo — obenem bo še okrepila za-
vest lastne notranje moči in sposobno-
sti.
Za uspešno sprovajanje uredbe so
organizirani učni centri s komandirji
in predavatelji iz vrst naših demobili-
ziranih oficirjev, borcev in učiteljstva.
Zveza borcev in ljudski odbori so pred-
vsem odgovorni za pravilen in nemo-
ten potek te vzgoje.
V okraju Celje-okolica opažamo po-
nekod še malomarne odnose do tako
pomembnih nalog. Tako je KLO Pe-
trovce prejel pravila za izvajanje vežb
s tem, da jih izroči komandirju cen-
tra, pa so obležala kar 10 dni v pisar-
ni. Tudi komandir sam se še ne zaveda
prav, kako odgovorna dolžnost mu je
zaupana.
V Zusmu se ^e zbrala mladina in ča-
kala — voditeljev pa od nikoder. Taj-
nik KLO-ja, ki je zadolžen za organi-
zacijo, išče nešteto izgovorov in od-
logov. V Braslovčah prvotno določena
odgovorna voditelja sploh nista prevze-
la funkcije, v Prevorju, Letušu, Sv.
Andražu pa se mladina ne odriva, ker'
ni pravilno poučena in obveščena. V
takih primerih je dolžnost Ljudske ob-
lasti, da slcupno s komandirji centrov
prikaže predvojaško vzgojo kot patri-
otično, častno dolžnost in nov korak v
razširjenju znanja vsakega posamez-
nika.
Veselje je prisostvovati vežbam vzor-
no urejenih centrov, kot so Štore, Do-
brna, Žalec, Laško, Sv. Pavel. Disci-
pliniran nastop, pesem, živahno sode-
lovanje pri predavanjih dokazujejo, da
je mladina, kjer koli je pravilno zajeta,
ponosna na zaupanje in nade, ki jih
državno vodstvo polaga vanjo.
Žene v Velenju in Pesju «o s<« dosledno pripravite
na volitve
v Pesjem se vršijo živahne priprave
na volitve v odbor AFZ. Vse žene so
seznanjene z volitvami in se priprav-
ljajo na predvolivni sestanek, na ka-
terem bodo izbrale kandidatke za svoj
bodoči odbor in hočejo doseči, da bo-
do že na tem sestanku pri izbiri kan-
didatk, vse navzoče. Priprav pa ne
vrši odbor sam, ampak aktiv 40 žena.
Ta aktiv vključuje v priprave še dru-
ge žene z namenom, da čim več žena
sodeluje v pripravah. Vsaka posamez-
na žena zelo rada sprejema večjo ali
manjšo odgovornost, ker vsaka sma-
tra ■ to nalogo za večvredno in bolj od-
govorno kot n. pr. kakšno navadno
zbirko in je ponosna, da spada v aktiv,
ki pripravlja prve volitve v AFZ.
Njihovo navdušenje dokazuje, da se
zavedajo pomena volitev in pravijo,
da hočejo tudi pri volitvah biti prve
in najboljše, saj so doslej vedno in
povsod prednjačile.
Toda žene v Pesju niso same v pri-
pravah na volitve. Tam se tudi front-
ni odbor in mladina pripravlja in čuti
soodgovorne za izvedbo in jim ni vse-
eno, kako bodo volitve izpadle in ka-
tere žene bodo izvoljene. Odbor OF
smatra dobro pripravo in izvedbo
volitev za svojo nalogo in se je obve-
zal, da bo to nalogo v celoti izvršil. Vr-
ši agitacijo, vodi skupne seje z akti-
vom žena in aktivom mladine. Mladi-
na pomaga ženam pisati parole, izmed
sebe pa je izbrala aktiv, ki bo v po-
moč ženam, da bo zagarantirana lOO-
odstotna udeležba.
Kot vedno je tudi v teh važnih pri-
pravah gonilna sila vsega tamkajšnja
partijska organizacija, ki je znala pra-
vi čas vse množične organizacije pri-
pravljati na to nalogo. Posvečala je
vedno dovolj pažnje vzgoji naših žena
ter sprejemala v svoje vrste najbolj
revolucionarne žene. Tako je partij-
ska organizacija delala že v stari Ju-
goslaviji, saj je že takrat znala pove-
zovati borbo žena s splošno borbo de-
lavskega razreda. Odraz takšnega vz-
trajnega dela partijske organizacije
med ženami so vse uspešno izvedene
gospodarske in politične akcije z ak-
tivno pomočjo žena. Odraz takega dela
partijske organizacije bodo tudi vo-
litve, na katerih bodo žene ponovno
manifestirale svojo strnjenost okrog
Partije z zavestjo, da jih le taka moč-
na in enotna Partija, ki jo vodi tako
enoten CK s tov. Titom na čelu lahko
vodi po tako jasno začrtani poti do
cilja — v socializem. Za dosego tega
cilja se žene ne bodo ustrašile nobe-
nih zaprek, saj se dobro zavedajo, da
pomeni borba za socializem — borba
za boljše življenje njihovih otrok. Par-
tijska organizacija v Pesju se je ob-
vezala, da bo pomagala izvajati volitve
tudi v sosednih vaseh.
V Velenju se je vršil predvolivni se-
stanek žena, na katerem so se sezna-
nile o vlogi in nalogah organizacije
AFZ, ki jih nalaga vsem ženam V.
kongres KPJ, o pomenu in poteku
volitev ter o drugih gospodarskih
vprašanjih. Ob izbiri kandidatk za vo-
litve so najprej pretresle stari odbor,
od katerega so aktivne članice ponov-
no predlagale za kandidatno listo, ne-
delavne pa so odpadle. Predlagale so
še nekaj novih tovarišic, katere imajo
voljo in možnost ter so z dosedanjim
delom dokazale, da bodo garancije za
izvedbo vseh nalog. Navzoče so naj-
več diskutirale o samih volitvah in po
diskusiji prišle do zaključka, da hoče-
jo voliti "že prvi dan, to je 15. okto-
bra, ker vedo, da bodo v Pesju in v
Šoštanju tudi že prvi dan volile. Ob-
vezale so se, da bo udeležba na vo-
litvah stoodstotna, da bodo volivni
prostor kar najlepše okrasile; zaradi
večjega poudarka bo pred volivnim se-
stankom kratek kulturni spored s pev-
skimi točkami, zbornimi recitacijami
itd., ter bodo do III. kongresa AFZ
Slovenije delale na gradilišču zadruž-
nega doma vsak torek in petek. Konč-
no so sklenile, da napovedujejo tek-
movanje po vseh teh točkah obvezno-
sti sosednim odborom AFZ v Šaleku,
Stari vasi in Pesju, kje bodo boljše in
več napravile. Nekatere so imele po-
misleke, če bi napovedale telimovanje
še Pssju, ker poznajo aktivnost teh
žena, vendar je zmagala večina, čeprav
vedo, da bo treba vložiti res vse sile,
če se hočejo kosati s Pesjem. Toda že-
ne v Velenju so pripravljene storiti
vse in dokazati, da se zavedajo pome-
na pr\'ih svojih volitev. Težave imajo
pa zaradi tega, ker nimajo prav no-
bene opore v partijski organizaciji, ker
ta ne smatra volitve v AFŽ za važne,
saj sam sekretar celice vztraja na tem,
da se volitve njega nič ne tičejo, zato
ne daje celica nobene pomoči odboru
in ne posveča pažnje vzgoji žena. Tudi
odbor OF kot celota ne pomaga pri
pripravah.
Vztrajnost žena v teh dveh krajih
naj bo vzgled ostalim ženam, ki hočejo
doseči potrebne uspehe pri volitvah in
pri svojem delu sploh; primer odbora
OF v Pesju pa vsem odborom, kateri
ne pomagajo pri volitvah a jih je na
žalost precej. Prav tako se naj vse par-
tijske organizacije s tako resnostjo, še
sedaj, ko smo že tik pred začetkom
volitev, pobrigajo, da bodo priprave
res dobre in da ne bo nobenega po-
dobnega primera kot je primer sekre-
j tarja v Velenju. Povsod se žene pri-
j pravljajo na volitve, povsod bo treba
1 premagati še marsika^^ere težave,
uspeh je pa povsod zagotovljen, kjer
se važnosti te naloge zavedajo vse
masovne organizacije in če jih pri tem
vodi partijska organizacija.
(Nadaljevanje in konec)
UinOBRHDHlŠTUO
IH KLETF1R5TUO
Povzdigniti vinogradništvo na najvišji
nivo ni bilo nikdar lažje, kakor danes,
ko imamo povsod že ustanovljene kme-
tijske   zadruge.   Naloga   teh   zadrug   je
dvigniti pridelek  do  najvišje stopnje z,
intenzivnim  obdelovanjem   in   gojenjem.
Kakor morajo skrbeti za izbrana semen-
ska žita, tako bo njih naloga tudi skrb,
da bodo vinogradniki sadili pri obnovi,
vinogradov cepljenke, katerih grozdje v'
kraju najbolje uspeva in daje zadovoljiv,
pridelek in dobro vino. Današnji način-
vinogradništva nam dela v prodaji težko-
če že doma, še več pa pri izvozu na zu-
nanji trg.
V našem ožjem vinogradniškem okolišu
imamo vinagradnike, ki pridelajo spe-
cialna vina, med temi tudi vrste, katere
v drugem podnebju ne uspevajo tako
kakor pri nas, kjer so se nekako akli-
mitizirale. Dobro je znana žametna črni-
na, ki ji prija posebno okoliš Virštajna,
Buč in Dramel). To vino je dobilo na
letošnji vinski razstavi največ točk in
to po oceni strokovne komisije, ki je ob-
stojala iz najboljših vinskih strokovnja-
kov v Sloveniji.
Z upeljavo te trte ne bi bilo nobenih
težkoč, samo nekaj dobre volje. Kaj bi
naš vinogradnik dosegel in kak uspeh
bi bil na zunanjem trgu, ako bi bili v
stanju nuditi 200—300 vagonov takega
vina za izvoz.
Okolica Daruvarja prideluje samo en
tip vina in moramo priznati, da je to
vino dobro, še več pa vleče enoten tip,
ker inozemstvo zahteva tipizirana vina.
Tako je ta okoliš zmožen oddati 200—
300 vagonov enotnega vina in s tem
ustreže zunanjim interesentom, ki v ta-
kem slučaju ne gledajo na ceno. Kako
lahko bi bilo v prav kratkih letih pri
nas doseči enotno vino visoke kvalitete,
sko bi se samorodni nasadi od Vojnika,
Šmartno v Rožni dolini preko Velike Pi-
rešice, Galicije, Gornje Ponikve, Sv, Je-
derti, Kloštra, Polzele, Podvina, Št, An-
draža, do Št, Ilja obnovili z nasadi onih
vrst, katere že posamezni vinogradniki
več let z uspehom gojijo. Odveč bi bilo
poudarjati, če bi naš vinski okoliš raz-
polagal mesto hibride z modro frankinjo,
žametno črnino, črnim burgundcem od
belih vin kakršne koli vrste, katere že
poznamo, da uspevajo, bi bil to ponos
naših vinogradnikov, imeli bi veselje do
napredka in gospodarske koristi. Ob-
enem bi pa naše gorice dobile sloves
daleč preko mej naše domovine.
Vinogradniki, ki gojijo te vrste, neka-
ko zavidljivo gledajo sosede, če želijo
obnoviti svoje vinograde z žlahtnimi
vrstami, ne vedo pa, da s tem sebi ško-
dujejo. Morali bi propagirati pri svojih
sosedih čimvečjo obnovo vinogradov enot-
nih vrst, ker bi s tem dobili stalne od-
jemalce doma in v inozemstvu.
Pri dvigu in preosnovi kmetijstva na
najvišjo stopnjo bodo naše zadruge od-
igrale odločilno vlogo. Strojni odsek v
zadrugi bo s stroji za okopavanje vino-
gradov ogromnega pomena za vse vino-
gradnike-zadružnike.
Star način dela v vinogradu je pride-
lek podražil za najmanj 200 %. Okopa-
vali smo vse z motikami, v jeseni podi-
rali količe in jih spomladi zopet postav-
ljali jih špičili itd. S strojem okopljcmo
vinograd dosti bolje in hitreje. En stroj
skoplje v 8 urah toliko kot 40 kopačev
v istem času. Vsakoletnega dela s količi
! se bomo izognili z uvedbo žične nape-
' Ijave, ki je trajna, saj bodo železni dro-
\ govi s cementno podlago držali deset-
letja. Razume se, da v vinogradu kjer jc
trsje razmetano sem in tja tega nc bo
mogoče uvesti. Zato pa je treba ko bo-
1 mo prenavljali vinograde s sadikami plc-
! menitih vrst, paziti na to, da bodo lepo
v vrstah in bo tako omogočena strojna
obdelava,
iStrmina vinograda ne igra pri strojnem
delu nikake vloge, treba je samo na kon-
cu vrst pripraviti teren za obračanje. Pri
današnjem pomanjkanju poljedelskih de-
lavcev je nemogoče v vinogradu opra-
viti delo tako, kakor zahteva trst, ako
hočemo od njega terjati to, kar nam lah-
ko da pri pravilnem obdelovanju.
Znano je, da vsaki rastlini najbolj ško-
duje nepotrebna navlaka zeli, ki izčr-
pava iz zemlje hranilne snovi, vsled če-
sar druge kulture hirajo in se ne morejo
razvijati. Naši vinogradi izgledajo po ve-
čini, kakor travniki. Pravijo, kdor po vi-
nogradu žanje ali kosi, malo pije!
S strojnim obdelovanjem bo rešeno to
težko vprašanje, nikdar motika ne more
opraviti to, kakor stroj, zemljo zrahlja
enakomerno globoko, da se zrači. Poleg
i tega je delo hitro opravljeno, zato lahko
i večkrat kultiviziramo.
Po obronkih vinogradov zgubimo veli-
ko zemlje, katera bi nam pri racional-
nem obdelovanju dala lep dohodek. Ta
prostor je poraščen z grmovjem, od ka-
terega še poznejše generacije ne bodo
I imele nobene koristi. Vso to navlako je
treba izkopati,  takole  spomladi,  ko je
1 dobro ozelenela, jo pustiti nekaj mese-
I  cev naj se posuši in nato sežgati na me-
' stu, S požarom, kakor to imenujemo, smo
pridobili zemlji že nekaj gnojila, uničili
pa tudi rast plevela in grmovja. Spomladi
lahko posadimo na tem mestu plemenite
breskve.  Med breskvine  nasade  lahko
sadimo   jagode,   maline,   zdravilne   kul-
ture itd.
Še nikdar za kmeta ni bilo tako dobrih
in sigurnih izgledov, kakor danes. Več
se ne morejo ponoviti časi, da bi imel
kmet nadprodukt, katerega ne bi mogel
vnovčiti. Naš industrijski delavec, kakor
drugi nastavljene! so in bodo tako pla-
čani, da si bodo lahko privoščili, zaradi
tega bo konzum stalno naraščal.
Naša vina, sadje po svoji kakovosti,
aromi presegajo daleč vse druge, tc
vrste, ne le na tej strani našega planeta,
ampak tudi amerikanci si pomagajo s
tem, da izboljšujejo njih pridelek z na-
šim vinom.
Teden RK je bil uspešno izveden
Od 1. do 9. oktobra smo proslavili
teden RKS. Ob začetku tedna se je
vršil v Domu OF zabavni večer v ko-
rist RK. Okusno okrašene izložbe po
trgovinah, zlasti dve velike s transpa-
rentom »Služimo ideji miru« so dajale
poseben poudarek temu tednu. Enote
RK so prirejale masovne sestanke s
predavanji o »Rdečem križu«, s kul-
turnirhi prireditvami in zdravniškimi*
predavanji. Ta so se vršila pri krajev-
nem odboru RK Nova vas (dr. Reber-
nik), Sp. Hudinja in Dolgo polje (dr.^
Podpečan).
Vse enote in šolski podmladki so agil-
no razpečavali značke in brošure^ RK,
ter pri tem pridobivali nove člane.
Članstvo RK Dolgo polje je obiskalo
dečji dom v Oblakovi ulici in obdarilo
otroke s pecivom, RK Sp. Hudinja in
Gaber je pa Dom igre in dela in delil
razne jestvine in cigarete. V RKS je
vključena tudi priprava za tečaj za pr-
vo pomoč, ki se bo začel v 2 polovici
tega meseca in priprava za šolsko ku-
hinjo podmladka RKS za siromašno
deco. Za zaključek tedna 9. t. m. je
okrajni odbor RKS priredil akademijo
v Ljudskem gledališču. Na sporedu je'
bil nastop šolskega orkestra Glasbene
šole in mladinskega pevskega zbora I.
gimnazije. Podmladek tehnikuma in II.
osnovne šole sta nastopila z deklamaci-
jami in živo sliko. »Samarijana hitita
na prvo pomoč«. Predavanje predsed-
nika odbora RKS'je prikazalo delo in
uspehe RK od njegove ustanovitve do
danes. Poudarjalo je posebno pomen
letošnjega tedna RKS, ki manifestira
voljo in prizadevanje za dosego traj-
nega in trdnega miru, ter bratstva in
edinstva vseh narodov na svetu.
Delovni kolektiv Mohorjeve
tiskarne pri popravilu ceste
v ponedeljek zjutraj, ko se je začela
akcija za sečnjo drv, delovni kolektiv
Mohorjeve tiskarne še ni vedel, da je
določen za popravilo ceste v Hudiče-
vem grabnu. Popravilo ceste je nujno,
kajti brez tega bi akcija ne mogla biti
uspešna, če ne bi bilo dobre odvozne
žile.
Ob dveh popoldne se je zbralo 25
članov sindikalne podružnice, ki so
kljub slabemu vremenu odšli na delo
ter s tem dokazali svojo pripravljenost
in naglo organizacijsko sposobnost. De-
lali so do večera, pri čemer so imeli
lep delovni uspeh. Naložili so 3 kamio-
ne gramoza in popravili 30 metrov ce-
ste.
Ce bodo vse sindikalne podružnice
delale po njihovem vzgledu, bo akcija
preskrbe Celjanov z drvmi uspešno
dokončana.
Leto I. — Stev. 33.
»CELJSKI TEDNIK«
Stran 2»
Ka gradiliščili zadružnih domov
Gradnja zadružnih domov v okraju Mozirje
v zadnjem času je na mnogih gradi-
liščih delo zaspalo. Temu zastoju je
deloma krivo premajhno zanimanje s
strani aktivistov, ki odgovarjajo za po-
samezne domove, največ pa krajevne
gradbene uprave, ki niso znale zainte-
resirati kmete za gradnjo.
Le dva zadružna doma so do sedaj
graditelji postavili pod streho: v Pe-
sjem in Gorenju. Podrobna dela na za-
družnem domu v Gorenju so zastala
zaradi tega, ker gradilišče ne razpola-
ga z dovoljno količino peska. Zidarja
sta bila določena za notranja dela, pa
nista mogla začeti delati, ker vozniki
niso navozili peska, kar bi morala po-
skrbeti uprava, pa tudi pomožne delov-
ne sile ni bilo.
Gradilišču Lokovica primanjkuje o-
peke. Uprava je tu agilna in ljudje sa-
mi, predvsem mladina, vneto sodeluje-
jo pri gradnji. Tovariša Malenšek Jo-
že in Stane sta naredila nad 50O pro-
stovoljnih ur.
V Gornjem gradu so dosedaj dozidali
že 270 kub. metrov temeljev. Mladi-
na je tam formirala mladinsko delov-
no četo, med tem ko ostale organiza-
cije stoje ob strani, prepuščajoč delo
zgolj mladini, ki se je obvezala zgra-
diti dom do II. kongresa KPS.
V Bočni so formirali frontovsko bri-
gado. Vsakodnevno dela na gradilišču
15 ljudi. V sodelovanje pri gradnji so
uspeli vključiti le 18 odst. prebival-
stva. Komandant brigade Korpušek Jo-
že je z organizatorsko sposobnostjo po-,
pravil trimesečni zastoj z dobro raz-
poreditvijo delovne sile.
V Novi Štifti dela ne napredujejo
zaradi neaktivnosti uprave. Zaradi ne-
organiziranosti so morali zidarji na
gradilišču prenehati z delom, ker niso
imeli materiala in potrebne pomožne
delovne sile.
V Ljubnem gradnja zadružnega do-
ma zelo dobro napreduje. Dom so do-
gradili do prvega nadstropja. Napaka
je edinole v tem, da na zgradbi dela
premalo prostovoljcev. Strokovni de-
lavci bi z večjo pomočjo prebivalstva
lahko imeli še večje uspehe.
Da dela v Solčavi in Zavedni niso v
teku, je krivda na okrajni upravi, ker
oddaljenim gradiliščem ni nudila do-
volj pomoči.
Na gradiliščih Radmirje, Mozirje,
Velenje, Družmirje in Šalek se priprav-
lja material in se bo v kratkem času
začelo delati pri adaptacijah.
V Bočni gradijo zad užni dom
v kratkem času po osvoboditvi je
bila do tal požgana Bočna obnovljena.
Delovno prebivalstvo je sklenilo
zgraditi zadružni dom. Na masovnem
sestanku so izvolili gradbeno upravo,
ki pa se je pri svojem delu zelo slabo
izkazala. Uprava je z raznimi sestanki
porabila skupno 600 ur. Brez dvoma bi
v toliko prostovoljnih urah na gradili-
šču lahko izkopali vsaj in zabetonirali
temelje. Izvolili so iz svoje sredine
gradbenega referenta tov. Ceplaka, ki
se na gradilišču ob kupu strešne opeke
brez pomoči s strani uprave in aktivi-
stov res ni mogel znajti. Sistem dela
tudi ni odgovarjal. Razdelili so namreč
število obveznosti v prostovoljnih urah
na 10 grup. No, disciplina je dan za
dnem pešala, dokler niso vse te grupe,
to se pravi, vsi prostovoljci, odpovedali.
Treba je bilo postaviti nov sistem
dela. Formirali so frontovsko brigado
s sedmimi vodi. Vsak vod je določen
za en dan v tednu. Kljub vsemu imajo
še eno pomanjkljivost, ki jo bodo mo-
rali rešiti. Od 460 volivcev se aktivno
udeležuje dela na gradilišču le 84 pro-
stovoljcev. Množične organizacije bodo
to vprašanje morale rešiti, kajti rok,
da bo zadružni dom v tem letu po-
stavljen, se silno hitro približuje.
Zadružni dom v Ljubečni bodo postavili
do II. kongresa KPS
v začetku akcije za gradnjo zadruž-
nih domov so bili predvideni zadružni
domovi po tistih krajih, kjer je bila
volja in pripravljenost kmetov največ-
ja. Tudi v Ljubečni je bilo predvideno
gradilišče zadružnega doma, da pa se
je o tem samo govorilo in nič delalo.
je največ pripomogel Repan Adolf.
Ljudstvo pa je izvolilo agilnega tov.
Franca Levca za predsednika gradbene
uprave. Obvezali so se, da bodo za-
družni dom postavili do II kongresa
KPS.
Tudi v Ločici pri Vranskem so začeli...
Preteklo nedeljo so se zbrali člani
širšega upravnega odbora za gradnjo
zadružnega doma v Ločici pri Vran-,
skem.
Sklenili so, da dograde zadružni dom
do 10. septembra. Pogoji za to so ugod-
ni in ljudje so pripravljeni vsestransko
podpreti upravo. Edioole  velik  kmet
Orožen, čigar last je parcela, kjer naj
bi dom stal, se je upiral z naslednjim
izgovorom: »Parcelo dam, le drevja ne
pustim sekati«. To je ravno toliko kot
da bi rekel »ničesar ne dam«.
Ljudje, ki se zavedajo važnosti doma,
bodo tudi v bodoče onemogočili podob-
no oviranje napredka na vasi.
Nepravilni odnos OZKZ do ekip
za pomoč KZ
Na pobudo Krajevnega odbora Zve-
ze delavcev in nameščencev trgovskih
podjetij v Celju so bile organizirane
strokovne ekipe za pomoč Kmetijskim
zadrugam. Prva akcija je zajela le 23
uslužbencev iz podružnic, kljub temu
pa smo v isti imeli že povoljne uspe-
he, ter nudili pomoč devetim Kmetij-
skim zadrugam v Kozjanskem sektorju.
Uspeh je bil v pravilnem zajetju in
reševanju vseh problemov v Kmetij-
skih zadrugah. Pomoč so nudili prven-
stveno pri urejevanju knjigovodstva,
obračunavanju bonov in kreditov, se-
stavljanju statističnih in dnevnih pb-
ročil, ter urejanju prodajaln in izložb.
Zadovoljstvo uslužbencev za strokovno
pomoč, ki so jo dale naše ekipe, je da-
lo pobudo za vestno izvrševanje nalog,
ki so pogoj za pravilno funkcioniranje
socialističnega sektorja trgovine ter
čim prejšnjo izgraditev socializma na
vasi.
Druga akcija v nedeljo dne 3. t. m.
je bila širše organizirana. Kot v prvi
ikciji, so bili v ekipe zajeti uslužben-
ci trgovske, finančne ni administrativ-
ne zveze, udeležba pa se je že pove-
čala na 45 članov.
Zaradi neodgovornosti uslužbencev
prometnega odseka OZKZ so morale
ekipe tako pri prvi, kot pri drugi ak-
ciji čakati več kot 1 uro na kamione.
Preteklo nedeljo smo nameravali ob-
iskati vojniški in kozjanski sektor, ker
pa je po preteku en in polurnega ča-
kanja prišel le en kamion, smo morali
vse ekipe poslati le na vojniški sektor.
Po vsem tem se vprašamo, kakšna je
zavest posameznih uslužbencev pro-"
metnega odseka OZKZ in kako vršijo
svoje dolžnosti.
Prepričani smo, da se bo odgovor-
nost in odnosi teh uslužbencev do pro-
i stovoljcev bistveno izpremenila, ter se
bodo pri naslednji akciji vse te po-
manjkljivosti odpravile. J. K.
Na Gomilshem vlada za regulacijo
Bolske veliko zanimanje
Bolska, ki teče po rodovitni zemlji
v velikih ovinkih in vijugah, je letno
prizadejala velikansko škodo. Velike
površine prvovrstne zemlje je bilo do-
sedaj neizkoriščene, mnogo poljskih
pridelkov pa je bilo vedno izpostavlje-
no v nemilost narasli vodi.
Regulacija Bolske je bila planirana
že v stari Jugoslaviji, vendar je vse
ostalo le pri načrtih. V borbi za pet-
letni plan, v katero se vključujejo tudi
naši kmetje, je ena naših glavnih na-
log izkoristiti vsak košček zemlje. Te-
ga se dobro zavedajo tudi kmetje iz
Gomilskega, ki so se z vnemo oprijeli
sklepa, da se regulira Bolska. Krajev-
ni OF odbor zbira obveznosti za pro-
stovoljne ure. Inž. Žagar, ki bo ta de-
la vodil, je v ponedeljek odšel na
trasiranje struge, po kateri bo tekla
ukročena Bolska. Dela se bodo zače-
la takoj, ko bodo pospravljeni poljski
pridelki in ko bo izvršena jesenska
setev. Strokovnjaki predvidevajo naj-
večje težave s strani dovoza kamenja,
katerega v bližini ni nikjer. Vendar
bodo tamkajšnji kmetje tudi tej te-
žavi kos, če bodo še vnaprej obdržali
svoje navdušenje in elan. Zaenkrat
predvidevajo začetek del samo v ob-
močju KLO Gomilsko, kjer je pri-
pravljenost ljudi največja, medtem ko
v Šentpavlu in Šentlovrencu nimajo
volje in zanimanja,
kljub temu, da tudi njim Bolska dela
enake težave. Čudno je, da ljudje v
teh KLO-jih niso zainteresirani za ta-
ko važno akcijo. Verjetno ljudem ni
bil dovolj tolmačen pomen, ali pa
morda v tamkajšnjih krajih mislijo, da
bodo regulacijo na njihovem področju
izvršili kmetje iz Gomilskega?
Dobra postrežba —
uspeh prooajalnice
Sel sem v prodajalno čevljarskih po-
trebščin MLO-Usnje poleg Knjigarne
Mohorjeve družbe. Bilo je polno IjudL
Počakal bom, sem si dejal. Stal po-
hlevno zadaj in z očmi štel ljudi pred
mano. Tedaj pa se je zgodilo nekaj,
kar me je osupnilo. Veste tisto povest
o siromaku, ki je obiral jagode za pre-.
hrano, pa je naenkrat podedoval mi-
lijone? Od presenečenja in veselja ga
je zadela kap. Približno tako presene-
čen sem bil tudi jaz-
Za pultom so živahno stali proda-
jalci.
— Želite prosim? — je dejal tov. Se-
gula in me pogledal.
Nisem še bil pripravljen na odgovor.
Stel sem pač ljudi. Pa se mi je le po-
srečilo iz jecljati:
— Belilo za čevlje bi rad... —
— Da takoj, takoj! — je hitel. Obr-
nil se je. Pograbil dve vrečici belila,
krtačico za mast, vezaljke za čevlje,
gajžljo za konje, metlo in gumijaste
pete za ženske čevlje. Pete je položil
pred neko žensko, gajžljo je dal pri-
letnemu kmetu, metlo tudi neki ženi,
krtačico nekemu pobu, pravtako ve- |
zaljke, meni pa belilo. Vzklikniti sem
hotel — rekorder — pa mi je besedo
snedel:
— Želite eno ali dve? — -
— Eno. —
— Vzamite kar dve, bo za delj ča-
sa. — je hitel. Kaj sem hotel, vesel
sem bil, da ni rekel kot ona v drugi
trgovini — Nimamo! —
— Želite še kaj? Mast, globin, ve-
zaljke, metlo, krtače? ... —
Odkimal sem in plačal. Vsakdo, ki
je prišel v prodajalno se je komaj re-
šil teh prijetno »vsiljivih« trgovcev.
Kaka razlika. Človek dobi voljo, da bi
Sel trikrat za en drugim notri in ku-
pil belilo. Zvedel sem, da so sklenili
povečati postrežbo. Norme so se do-
ločile in tekmujejo. Nihče ni odšel iz
trgovine, da mu nebi ponudili poleg
zahtevanih stvari še najmanj pet ar-
tiklov.
— Vzemite tole. Doma se boste spo-
mnili, da nimate, pa boste nazaj pri-
šli, — je ponujal Rozman.
— Jaz vse stare stranke že po glasu
poznam, je zatrjeval Šegula. Dremlj
pa je kot blisk švigal v skladišče in
nazaj, noseč cele gore zahtevanih reči.
Pri blagajni se je tov. upravnik skoraj
Jezil, tako hitro so prihajali plačevati.
Ne on ni imel časa čistiti nohte pri
delu kot ga imajo nekatere blagajni-
čarke drugod.
Toliko o tem, o uspehu in dohodkih,
posebno pa o zadovoljstvu nakupo-
valcev, da ne govorim.
Dela pri regulaciji
Ložnice so se že pričela
že pretekli teden so se pričela dela
pri regulaciji Ložnice. Za enkrat de-
lajo le plačani delavci. Pri tem pa ni-
kakor ne moremo ostati, temveč mo-
i ramo gledati, da se bo teh del udele-
žilo čim več prostovoljcev. Prvič je to
i važno zaradi tega, ker bo na ta način
delo mnogo prej opravljeno, drugič pa
je nujno, da tamkajšnji ljudje z de-
lom podprejo ukrep ljudske oblasti.
Množične organizacije lahko že sedaj
zbirajo obveznosti, ko pa bodo jesen-
ska poljska dela končana, bodo tam-
kajšnji prostovoljci lahko v tekmova-
nju s kmeti na Gomilskem priskočili
v pomoč strokovnim delavcem.
K ustanavlianiu prve zadtuzne efioncmije
v okraiu Celje-ofiolico
v teh dneh se ustanavljajo prve za-
družne ekonomije v okraju Celje-okolica
in sicer: v Dramljah, v Višnji vasi, v
Vojniku, na Šmohorju nad Laškem, na
Marofu in na Planini.
Vsekakor bo naše podeželjsko ljud-
stvo zanimalo, kje in kako se ustana-
vljajo te ekonomije in kakšna bo njihova
glavi; a naloga,
v ekonomiji bodo združene parcele, ki
so dosedaj pripadale KLO-jem, vaškim
skupnostim in agrarnemu skladu. Tudi
kmetje, ki želijo pristopiti k zadružnemu
obdelovanju zemlje lahko pristopijo k.
zadružnim ekonomijam.
Ekonomije bodo v svojih krajih vršile
zelo važno nalogo. Zadružniki bodo v teh
ekonomijah dvignili način obdelovanja
zemlje na najvišjo stopnjo sodobnega
kmetijstva. V vrstah teh zadružnikov bo-
do delali in se izpopolnjevali borci za
večji hektarski donos. Glavne panoge
kmetijstva, ki jih bodo gojili v teh eko-
nomijah bodo usmerjene po okrajnem
kmetijskem planu. Gojili bodo najboljše
vrste poljskih pridelkov, skrbeli za do-
bro seme, za odgojo najboljših vrst ži-
vine itd.
V Višnji vasi bodo  vzrejevali pred-
vsem živino. Tu bo nekakšna postaja, ki
bo dajala plemenito govejo živino in o-
dlične pasme prašičev,
V Vojniku bodo imeli ekonomijo polje-
delskega značaja. Imeli bodo nalogo go-
jiti pridelke najboljše vrste in zagoto-
viti našemu kmetijstvu dobro seme. Nji-
hova druga naloga bo pridelovati za me-
sto in industrijske centre zelenjavo in
sočivje. Delno se bodo zanimali tudi za
živinorejo.
Na Šmohorju, kjer so obsežni pašniki,
bodo ustanovili plemenilno postajo za ži-
vino. Lega njihovega kraja jim daje mož-
nost vzrediti dobro plemensko govedo,
v Marofu in na Planini bodo v ekono-
mijah vzrejali mlada teleta, katera bodo
kot podrastek dobrega plemena razdelje-
na, kar bo znatno poboljšalo stanje t
naši živinoreji,
V bodočnosti pa se bo ustanovilo še
mnogo več takih ekonomij, od katerih
lahko v pogledu poboljšanja kmetijstva
pričakujemo največ koristi.
Delo v ekonomijah bodo vodili upravni
odbori. Način plačevanja bo kot v kme-
tijsko obdelovalnih zadrugah; vsak član
j bo plačan po učinku dela v denarju in
naturalijalj.
KULTURA IN PROSVETA
Mladinski akiiti okrafa Celle-okolica
se pripratllafo na Mladinski don
že pred tremi tedni so pričeli nekateri
aktivi pridno vaditi, da se primerno pri-
pravijo za nastop ob priliki mladinskega
dne. Kulturne revije, ki so se vršile pred
dobrim mesecem, so aktive spomnile, da
se je trba temeljito pripraviti, če se hoče
na skupnem nastopu doseći vidno mesto
in prav zato so to pot v večini krajev
priprave mnogo resnejše, kot so bile za
mladinsko revijo.
Prav živahno je v krajih, kjer se bodo
mladinski dnevi vršili. Štabi, ki imajo v
svojih rokah vso organizacijsko in teh-
nično pripravo, so imeli vrsto sestankov,
na katerih so pretresali, kako bi ta za
mladino veseli dan čimbolje pripravili.
Komandanti, katerim je bila poverjna
važna naloga: vodstvo in nadzorstvo nad
celotnimi pripravami, tekmujejo med se-
boj, kdo izmed njih bo obiskal čim več
aktivov ter se osebno prepričal, kako
potekajo priprave po njihovem okolišu.
Prav tako je na kongresnem zborova-
nju v Grižah aktiv Griže napovedal tek-
movanje rudniškemu aktivu Zabukovca,
kdo izmed obeh se bo bolje pripravil. "
Grižam pa je napovedal v istih točkah
aktiv Liboje,
Mladinski dnevi se bodo vršili v še-
stih krajih okraja Celje-okolica in sicer
v Vojniku ter Petrovčah dne 24. t, m., ▼
Polzeli 31, t. m,, v Kozjem 7, nov, v La-
škem 14, nov. ter v Planini 21, nov. t, 1.
Na predvečer svojega dne bo mladina
zakurila kresove ali taborne ognje, dru-
god se bo zbrala in zapela na vasi.V Pe-
trovčah so sklenili prirediti povorko.
Prihodnji dan se bo pričelo že dopol-'
dne tekmovanje med posameznimi fiz-
kulturnimi, kakor tudi kultumo-umetni-
škimi skupinami, dočim bodo popoldne
nastopile najboljše ekipe, ki se bodo bo-
rile za prvo mesto. Nato se bodo razde-
lile zmagovalcem nagrade, nakar bo mla-
dinsko rajanje. Tudi za tega že štabi
pridno pripravljajo vse potrebno in iz-
gleda, da bo mladina, kakor tudi ostali,
ta dan dobro preskrbljeni, kar se tiče
prehrane in pijače.
Vsekakor bo ta dan vlil mladini novih
moči in novega veselja do dela ter bo
pri mobilizaciji mladine lahko mnogim
aktivom velik pripomoček.
Petek, 22. oktobra 1948:
Koncert moškega zbora KVD Ivan Cankar
Za III. revijo Sindikalnih kulturno-
umetniških društev, ki bo v dneh 28.
in 29. novembra 1948 v Mariboru, se
zbor Ivana Cankarja pod vodstvom
svojega pevovodje tov. inž. Šegule
marljivo pripravlja. Lahko rečemo, da
je zbor z vztrajnim delom že do sedaj'
pokazal lepe uspehe, kar smo imeli
priliko ugotavljati na njegovih samo-
stojnih koncertih in ob sodelovanju na
različnih prireditvah.
Za samostojen nastop, ki bo v petek
22. oktobra 1948 ob 20. uri v dvorani
Doma ljudske prosvete (Narodni dom),
je zbor pripravil 15 pesmi naših naj-
boljših skladateljev (Simonitti, Adamič,
Foerster, Gobec, Tome, Marolt itd.), s
katerimi se bo zbor pred odhodom na
revijo v Maribor dostojno predstavil
naši javnosti. Zbor bo ocenila posebna
komisija strokovnjakov, ki bo prišla za
to priliko iz Ljubljane oziroma Mari-
bora.
Obisk koncerta toplo priporočamo!
Vstopnice so v predprodaji pri blagaj-
ni Ljudskega gledališča.
Ljudska
TEHNIKA
V naših vaseh je precej zanimanja
za ljudsko tehniko
Celjsko avto-moto društvo »Šlander«
in radio amatersko društvo sta pri-
redila v nedeljo dne 10. oktobra ak-
cijo v Petrovce in v Žalec. Po majhni
zamudi so krenili avtomobili, traktorji"
in motocikli iz Celja proti Petrovčam.
Pred kolono je vozil motocikl, ki je
trosil propagandne letake. Po prihodu
v Petrovce so radioamaterji postavili
zvočnik in igrali prikladne plošče za
vas. Po kratkem zadržku v Petrovčah,
je krenila kolona proti Žalcu, kamor
je prispela ob pol 11. uri. Ob 11. uri je
bil miting, na katerem je govoril tov.
Veber, sekretar avto-moto društva o
o pomenu Ljudske tehnike. Podčrtal je
važnost organiziranja avto-moto grup
in ustanavljanja klubov Ljudske teh-
nike na vasi.
Da je akcija v teh vaseh uspela, do-
kazuje dejstvo, da so v Petrovčah takoj
sklenili organizirati avto-moto grupo in
klub Ljudske tehnike. Verjetno jim bo-
do v Žalcu tudi hitro sledili.
V vojniški avto-moto grupi bo v kratkem
20 mladincev imelo šoferske izpite
Avto-moto grupa v Vojniku si je za-
dala nalogo usposobiti tudi na podeželju
nove kadre mladincev, ki se bodo v
tekočem mesecu usposobili za samo-
stojno upravljanje motornih vozil.
Zato je organizirala teoretski tečaj,
v katerem naj bi si mladinci prido-
bili strokovno znanje o motornih vo-
zilih,  ter cestno-prometnih predpisih.
Tečaj se je pričel 15. VIII. 1943 in ga-
redno obiskuje 50 mladincev. Kljub od-
daljenosti in celodnevni zaposlitvi mla-
dincev prihajajo redno dvakrat te-
densko v tečaj, kjer si z nezlomljivo
voljo v poznih nočnih urah pridobi-
vajo strokovno znanje, s katerim bodo
pripomogli k hitrejši zgraditvi socializ-
ma na podeželju. 20 mladincev se je že
prijavilo k prvemu izpitu, ostali pa se
bodo javili kasneje.
Grupa je prejela od matičnega dru-
štva iz Celja na razpolago avto in bo
tako omogočeno, da bodo mladinci v
praksi uporabljali znanje teorije,
Klub Ljudske tehnike pri 1.1, centru je že lepo
napredoval
Kakor pri vseh ustanovah in podjet--
jih, se je tudi pri t.t centru na celjski
pošti osnoval klub Ljudske tehnike. V-
sorazmerno kratkem času se je prija-
vilo 69 uslužbencev t. t. centra in po-
šte. Klub je že sodeloval pri razstavi
Ljudske tehnike, ki je bila pred ne-
davnim v CeljiL Razstavil je nekaj no-
vejših naprav, avtomatsko telefonsko
centralo, izdelano doma, daljnopisnik,
ter dva popolnoma razstavljena telefon-
ska aparata, tako da si je lahko vsak
obiskovalec natančno ogledal potek in
delovanje telefonskih aparatov. Zlasti
mladina se je močno zanimala za raz-
stavljene predmete in je bil v tem do-
sežen dober uspeh. Zaradi posebnosti
! se njihov klub bavi s problemi tehni-
ke, kakršno zahteva njihova služba in
se imenuje »Klub telefonije in telegra-
fije«.
Tudi brodarsko društvo
bo kmalu ustanovljeno
v okvir Ljudske tehnike spada tudi
športno brodarsko društvo, toda v Ce-
lju ta panoga športa še ni bila organi-
zirana. Zato se je iniciativni odbor se-
stal, da to panogo množično razvije, da
bo pristopna vsej napredni mladini, ki
bo društvo okrepila in si pri tem osvo-
jila tudi predvideno znanje. V tehtni
diskusiji smo si zadali naslednje nalo-
ge: dvig kadra, in zainteresiranje pred-
vsem delavske mladin?, teoretična pre-
davanja in predelava statuta, priprave
za načrtno gradnjo kajakov, ki naj bi
dokončno poživeli naše društvo.
Za dvig društva so potrebne mlade
sile, ki bodo omasovile ta zdrav šport,
in znale premagati marsikatere težave,
ki so se in se bodo pojavile v začet-
niških fazah razvoja. Toda brez dvoma
je brodarstvo ter tekmovanje s kajaki
visoko kvalitetna športna panoga, ki
krepi telo in duh in s te m nudi vsej
delavski mladini ugodeno razvedrilo.
Vsi, ki se interesiraj o za kajake, ve-
slanje in teoretčno stran brodarstva,
naj se javijo na odboru Ljudske tehni-
ke od 10. do 11. dopoldne, ter popol-
dne od 13. do 14. Dočim se redni se-
stanki vrše ob četrtkih ob 18. uri zve-
čer.
stran 4.
iCELJSKI TEDNIK«
Leto I. — Stev SS.
^izOultura
l!( ŠPORT
Nova velika zmaga Kladivaria
Pretekli petek je odpotovalo v Za-
greb ca. 40 atletov in atletinj, da na
zadnjem večjem letošnjem lahkoatlet-
skem tekmovanju preizkusijo svoje mo-
či v borbi z drugimi najboljšimi eki-
pami v državi. Ze sam plasman za to
tekmovanje je pomenil veliko prizna-
nje celjski atletiki, saj je bila ekipa
iz Celja edina, ki je mogla zastopati
slovensko atletiko na državnem mo-
štvenem prvenstvu. Po polfinalnih
borbah je izgledalo, da bo moška ekipa
Kladivarja igrala na prvenstvu manj
važno vlogo, medtem ko je ženska eki-
pa veljala za favorita. Upoštevati mo-
ramo namreč, da so moški v konkurenci
poleg moštva Kladivarja nastopale še
ekipe Partizana, Mladosti in Zagreba
iz Zagreba, Crvene Zvezde iz Beogra-
da in Spartaka iz Subotice, medtem ko
so med ženskami bile še ekipe Mladosti
in Dinama iz Zagreba, Spartaka iz Su-
botice, Slavena iz Borova ter Slobode
iz Varaždina. Samo oni, ki Gobro po-
znajo atlete in atletinje teh društev so
mogli preceniti, kako trda bo borba
za čim boljši plasman, za kar najboljše
mesto na prvenstvu. Prvenstvo naj bi
pokazalo, kako so delala poedina dru-
štva, ne morda samo zadnji teden ali
mesec dni, ampak kako so se preko
vsakodnevnega zimskega treninga v
telovadnici ter pogostih nastopov v celi
sezoni pripravljali na to tekmovanje,
ki naj bi določilo, katera moška in
katera ženska ekipa je danes v naši
državi najjačja. Cim boljše mesto na
prvenstvu naj bi bilo priznanje atletom
in atletinjam za neštete proste ure in
dneve, ki so jih žrtvovali za to, da ne
bo znano samo njihovo ime, ampak
tudi ime našega društva po vseh krajih
Jugoslavije. S tem so računali že te-
daj, ko so v mrzlih zimskih večerih
prihajali redno v telovadnico, na to so
mislili, ko jim je po večurnem treningu
poleti znoj tekel s čela. Tako priprav-
ljeni so šli naši fantje in dekleta na to
tekmovanje, zato se nismo bali, da ne
bi častno zastopali našega društva ter
atletike v Sloveniji. In niso nas raz-
očarali. Ce je katero od nastopajočih
društev dobilo priznanje, je bila to
ekipa Kladivarja.
Poglejmo najprej moško ekipo, ki je
zasedla četrto mesto izza Partizana,
Mladosti in Zagreba, a pred Crveno
Zvezdo in Spartakom. 16 atletov je dol-
go, vse do zadnjih točk vodilo ostro
borbo za tretje mesto z Zagrebom. In
če bi osvojili tretje mesto, bi ga osvo-
jili zasluženo, saj so oba dneva dose-
gali odlične rezultate v poedinih disci-
plinah. Težko je reči, kateri poedinci
so bili najboljši, kadar se govori o uspe-
hu ekipe. Vsekakor je Hanc prinesel
društvu mnogo dragocenih točk z dru-
gim mestom v teku na 800 in 1500 m.
Pozabiti ne smemo Vojka Ferluge, ki
je zmagal v teku 400 m čez zapreke —
kjer je Kopitar postavil svoj osebni
rekord — ter dosegel dober čas v teku
na 1500 m. Stajner je postavil nov
slovenski rekord v teku na 10.000 m.
Tudi ostali člani:   Hohnjec,   Petauer,
Zupančič, Crepinšek, Vlah, Kranjc, Za-
gore, Debeljak, Mlakar, Roje, Gole, Pe-
terka, Glavač niso zaostajali. Vsi so po-
kazali, kaj se doseže z vztrajnim tre-
ningom in kako se je boriti, kadar gre
za ime društva. Četrto mesto je za dru-
štvo velik uspeh, vemo pa, da to še ni
skrajna meja ter da je pot napredka
poedincem in društvu na stežaj odprta.
Z osvojitvijo prvega mesta je žen-
ska ekipa ponovila lanskoletni uspeh
na državnem prvenstvu. Letos je bila
borba trša, ne morda zaradi tega, da bi
naša sekcija ne napredovala ali celo
popustila, ampak ker sta se ekipi Mla-
dosti iz Zagreba in Spartaka iz Subo-
tice temeljito pripravljali, da ogrozita
primat Kladivarju iz malega Celja. Ce
beremo, da je društvo zmagalo »samo«
s 600 točkami razlike, moramo upošte-
vati, da je nesrečni slučaj hotel, da je
ekipa ostala brez gotovih 500 točk v
teku na 100 m. kar bi še povzdignilo
značaj velike in pomembne zmage. Tu-
da ni pravilno, da v nekaterih časopisih
beremo, da je šele zadnja točka — šta-
feta 4x100 m — prinesla društvu prvo
mesto, tako da izgleda, da je zmaga
Kladivarja zavisela od zmage v tej
točki. Res je, da je bila zmaga pribor-
jena že v prejšnjih disciplinah ter je
štafeti zadostovalo, da pride na cilj 15
sekund za zmagovalno štafeto, kar je
seveda popolnoma nemogoče. Devet
mladih atletinj se je svoje častne na-
loge vseskozi zavedalo ter se borilo, da
je tablica z društvenim imenom z zad-
njega mesta, kjer je bila po prvi točki
— nesrečnih 100 m — postopoma se
vzpenjala vse više, dokler ni obstala
na vrhu, vzporedno z zmagovalno eki-
po Partizana med moškimi ekipami.
Njihova imena: Knez, Rehar, Posinek,
Majcen, Medveš, Deržek, Repovž, Ko-
kotec in Gradišar lahko čitate v izložbi
Ljudskega magazina poleg velikega
krasnega pokala daru »Politike«, ki ga
je ekipa osvojila in za katerega smo
prepričani, da ga bo naslednje leto
ponovno prinesla v Celje.
Nastop naših atletov in atletinj je
pokazal še nekaj: poudaril je veliko
borbenost, neomajno vero v zmago, zla-
sti pa veliko ljubezen do društva. To
so lastnosti, s katerimi se ne more
pohvaliti nobeno drugo društvo z mi-
nulega tekmovanja. Imeti te lastnosti
ter jih še poglabljati pomeni korakati
pravilno, pomeni stopati po poti k no-
vim uspehom, k novim zmagam. Da je
tako, je pokazala in bo še ponovno
dokazala naša atletska sekcija, ki je
bila za svoj uspešen nastop nagrajena
s strani Atletske zveze Jugoslavije z
20.000 din, po Atletski zvezi Slovenije
pa s 25.000 din.
Zdaj je sezona skoraj končana. Sek-
cija je razpisala za to nedeljo dopol-
dne še zadnji meddruštveni miting, ka-
terega velika privlačnost je poizkixs
rušenja državnega rekorda na 800 m,
v sredo popoldne pa bo priredila dru-
štveno prvenstvo ter tako dostojno za-
ključila uspešno sezono. Na obe, zlasti
pa na nedeljsko prireditev opozarjamo
ljubitelje atletike!
Jesenskicross
Kdor se te dni sprehaja ob Savinji
v bližini I. gimnazije in uživa krasote
jesenske prirode, kaj začudeno ogledu-
je skupine pionirjev in mladincev, ki
v sproščenem teku prehitevajo drug
drugega po travnikih in stezah, pre-
skakujejo nizko grmičevje in jarke ter
nato izginejo za vrtovi, kjer jih že ča-
ka učitelj in zbira od vsakogar košček
papirja. Marsikateri sprehajalec s čud-
nimi občutki spremlja to tekanje po
prirodi in premišlja o njegovi korist-
nosti. Skupine naših pionirjev in mla-
dincev pa ne pomišljaj o niti ne dvo-
mijo o koristnosti teka sploh — saj so
že v šoli pri raznih predmetih učili, da
je gibanje v prirodi na svežem zraku
in soncu predpogoj našega zdravja. Za-
to hitijo pač kolikor zmorejo, med te-
kom samim pa prav tako občudujejo
prelepo jesensko pokrajino.
Pričela se je sezona jesenskih cros-
sov, ki se bodo izvedli po vsej Jugo-
slaviji do 24. t. m.
Tek je brez dvoma najkoristnejše gi-
banje in telesna vadba, ki krepi vse
naše telo (mišičevje ni notranje orga-
ne), dviga fizično in delovno zmoglji-
vost posameznikov ter je prav zaradi
teh lastnosti velikega praktičnega po-
mena v našem vsakdanjem življenju.
Sproščen tek po slikovitem svetu, kjer
se vršijo jesenski crossi, je vsekakor
veliko bolj pester in poln življenja kot
pa običajen tek na lahkoatletskih ste-
zah.
Letošnji crossi bodo izvedeni decen-
tralizirano. Tako n. pr. bodo v Celju
izvedli to prireditev za svoje članstvo
obe telovadni društvi. Kladivar po
sekcijah med urami športnih treningov
za svoje pripadnike, športne grupe po
podjetjih, tovarnah in ustanovah zo-
pet v okviru svojih podjetij in tovarn
za športnike iz sindikatov, vse šole pa
v okviru rednih telovadnih ur za vso
šolsko mladino.
Konec tega meseca bo okrajni telo-
vadni odbor izvedel cross zmagoval-
cev, katerega se bodo udeležili najbolj-
ši tekači iz društev, grup in šol.
Doslej je Celje vedno pokazalo raz-
veseljivo udeležbo na množičnih tekmo-
vanjih. V letošnjem spomladanskem
crossu je sodelovalo preko tisoč tek-
movalcev. Prepričani smo, da lahko s
pravilnim pristopanjem, dobro agita-
cijo in organizacijo jesenskega crossa
znatno prekoračimo doseženo število iz
letošnje pomladi.
Letošnji jesenski cross ni le dolž-
nostna prireditev naših fizkulturnih
orgaoaizacij, služiti mora mobilizaciji
vseh udeležencev v redno fizkulturno
izživljanje v okviru vadbenih ur in
športnih urjenj po naših društvih. Le
na ta način bodo crossi dobili svoj
pravi smoter in cilj! Po jesenskem
crossu se fizkultura ne bo gojila le pri-
ložnostno, kampanjsko, dolžnost vseh
udeležencev tega teka je, da se prav
tako množično udeležujejo redne teles-
ne vadbe tudi pozimi v naših telovad-
nicah.
Ker je vreme zelo ugodno in nas le
še malo časa loči od zaključka sezone
crossov, je dolžnost vseh fizkulturnih
organizacij in njenih pripadnikov, da
takoj pristopijo k izvedbi tega tekmo-
vanja, poročila o številu udeležencev
pa takoj po končani prireditvi javijo
okrajnemu fizkulturnemu odboru Celje
mesto in okolica.
Kaznovani zaradi IcrSenja Javnega reda in icaljenla
nočnega miru
Upravno kaznovani zaradi kršenja
javnega reda in miru:
Kajtenbah Georg, Celje, s strogim
ukorom; Rihel Barbara, Celje, s stro-
gim ukorom; Kune j Henrik, Celje-Za-
grad, s 1000 din denarne kazni; Mišifr
Ana, Celje, s 400 din denarne kazni;
Pogačic Greta, Celje, z 1 mesecem od-
vzema prostosti; Kotnik Franc, z 10 dni
odvzema prostosti; Dolinšek Ana, Celje
Medlog, s 1000 din denarne kazni; Kov-
še Jožef, Celje, Sp. Hudinja, s 400 din
denarne kazni; Vaš Štefan, Celje, s 500
din denarne kazni; Zerdoner Ivana, Ce-
Ije-Košnica, s 500 din denarne kazni;
Golobic Marija, Celje, z 80O din denar-
no kazni; Troj ar Jože, Celje, s 500 din
denarne kazni; Plaskan Jože, Celje, s
14 dni odvzema prostosti; Jošt Ludvik,
Celje, z 1 mesecem odvzema prostosti.
Upravno kaznovani zaradi kaljenja
nočnega mira:
Konjundžič Abraj, Celje, z 1 mesec
odvzema prostosti; Peklič Alije, Celje,
z 1 mesec odvzema prostosti, Cahut Na-
jo, Celje, z 1 mesec odvzema prostosti.
JESENSKI CROSS UCITELJISCA
Ob lepem sončnem vremenu so 12.
oktobra tekmovali na 1,300 m dolgi
progi dijaki celjskega učiteljišča. Teka,
ki se je vršil za gimnazijo proti Ložni-
ci in nato vzdolž reke Savinje, so se
udeležili lOOodstotno vsi dijaki.
Rezultati: 1. Bukovac (la.) 4,21 min,
2. Kores (Ib.) 4,37 min, 3. Mavric (la)
5,04 min.
Vsi dijaki so prispeli na cilj sveži,
kar je vsekakor rezultat solidne pri-
prave na jesenski cross in pravilne iz-
bire tekmovalne proge.
ŠAH.
v soboto, 2. oktobra 1948 zvečer so
odigrali šahisti Laškega proti pacien-
tom Radio-Therme Laško prijateljski
dvoboj v šahu. Dvoboj se je končal ne-
odločeno z rezultatom 4:4.
Upamo, da se bo v bodoče še prire-
dilo več podobnih dvobojev ter brzo-
turnirjev, saj poseduje Laško nekaj ze-
lo dobrih šahistov. S pričetkom zim-
skih večerov se bo gotovo šah razži-
vel ter privabil novih simpatizer j ev,
ljubiteljev in igralcev šaha, da se bodo
posvetili tej res pravični in lepi igri.
USTANOVLJEN JE ŠAHOVSKI KLUB
»SAVINJCAN«
V torek se je vršil ustanovni občni
zbor šahovskega kluba spodnje Savinj-
ske doline s sedežem v Št. Petru ob Sa-
vinji, na katerem so bili navzoči dele-
gati iz St. Pavla, Polzele, Gomilskega
in St. Petra.
Vsi delegati so se soglasno zedinili v
načelu, da se zgoraj imenovane sekci-
je združijo v skupni šahovski klub, ki
bo tako dostojno zastopal šah spodnje
Savinjske doline. Dosedanje sekcije se
preimenujejo v šahovske krožke pod
okriljem šahovskega kluba »Savinjčan«.
Soglasno je bil izvoljen naslednji od-
bor: predsednik Kuhar Ivo, tajnik An-
) ton Planina, blagajnik Zabkar Ivan,
kapetan: Majcenovič Alfred, nam. ka-
petana: Fonda Albert, nadzorni odbor:
Skok Stanko, Božič Viktor, Slander,
Habe Srečko, Matjaž.
Poslani so bili šahovskemu okrožne-
mu odboru igralci, kateri se pod novim
klubom verificirajo.
S tem so napravili marljivi šahisti iz
Savinjske doline zopet velik korak na-
prej, ter pričakujemo od novo ustanov-
ljenega kluba, da se dvigne med naj-
boljše. U. J.
NOVI GROBOVI:
Zaje Ivan, sin posestnika iz Sentpetra.
nad Laškim,
Ogrizek Marija, hči poljske delavke iz
Petrove 24,
Podgoršek Mihael, vratar iz Celja,
Breg 38,
Karnovšek Uršula, roj. Gajster, krajev-
na reva iz Celja, Sp. Hudinja 69.
POROČILI SO SE V CELJU:
Kohne Ignac, oficir JA in Osojnik Kri-
stina, uradnica,
Mastnak Ciril, mlinar in Ferlin Ana,
tovarniška delavka,
Fernovšek Ludvik, šofer in Sever Ana,
kuharica,
Cakš Franc, mizar, in Kuleto Alojzija,
šivilja,
Firšt Rudolf, čevljar, in Kalabota Dra-
ga, šivilja.
ROJENI V CELJU:
Dobovšek Breda, hči Franca, želesm.
upokojenca in Justine, roj. Gradič,
Stepišnik Roman, sin Ivana, delavca, in
Marije, roj. Kranjc,
Kočevar Jože, sin Jožefa, delavca, in
Marije, roj. Crešnar,
Romih Terezija, hči Franca, gradbene-
ga delavca, in Marjete roj. Zuža.
DELOVNE KNJIŽICE
V zvezi z novo odredbo Zvezne vla-
de Ur. list FLRJ 84/48 o reviziji de-
lovnih knjižic
sklicuje
poverjeništvo za delo MLO Celje vs0
personalne referente in uslužbence, ki
imajo opravka z delovnimi knjižicami
iz vseh podjetij državnega, zadružne-
ga in privatnega sektorja konferenco,
ki se bo vršila v ponedeljek dne 18.
oktobra 1948 ob 8 uri zjutraj v veliki
dvorani OLO Celje-okolica (bivši Na-
rodni dom).
Z ozirom na važnost te odredbe, na
kratek rok in visoko kazen, ki jo od-
redba citira za delodajalca, apeliramo
na vse prizadete, da se te konference
zanesljivo udeleže.
Poverjeništvo za delo MLO Celje
REVIZIJA DELOVNIH KNJl2lC
V zvezi z novo uredbo o reviziji de-
lovnih knjižic
opozarjamo
vse delodajalce državnega, zadružnega
in privatnega sektorja, da takoj uredi-
jo vse potrebno za izvršitev revizije
knjižic, ki jih bo izvršilo poverjeništvo
za delo OLO in MLO Celje.
Ker je rok za zamenjavo zelo kra-
tek, se bodo delodajalci z vestnim in
pravočasnimi predpripravami izogniJi ,
občutnim kazenskim posledicam.
poverjeništvo za delo
OLO in MLO
V SPOMIN
na pok. Leskovška J. je tov. Spacapan
Ferdo iz Košnice daroval znesek din
100.— Rdečemu križu in se mu Okrajni
odbor RKS Celje-mesto za darovani
znesek najlepše zahvaljuje.
KINO METROPOL:
od 13. do 19. oktobra
Življenje t citadeli
KINO DOM:
od 19. do 24. oktobra
Vojna divjih mačk
KINO LAŠKO:
Jugoslovanski umetniški film <^
Nesmrtna mladost
Predstave kot običajno_
Dežurna zdravniška služba:
17. oktobra:
Dr. Fišer Jože, Kržišnikova ulica št. 2
OKRAJNI SINDIKALNI  SVET
v Celju ima delovni čas vsak dan
od 10. do 14. in od 16. do 19. ure.
Gramofonske plošče kompletnih oper
in simfonij kupim. Ponudbe na Jančar
Stanko, Ljubljana, Žabjak 14/L
K. Z. Medlog bo dobila semenski krom-
pir. Poziva kmete iz Medloga, Lopate,
Dobrave, Dolgega polja, Lave in Ostrož-
no, da prijavijo potrebo po semenskem
krompirju.
Prodamo 400 razstavljenih novih zabo-
jev dimenzije 820 X 720 X 1200 cena za
komad 443,50 din. Vprašati v skladišču
Glavne direkcije tekstilne industrije LRS,
Celje, Cankarjeva ulica 1.
Esperanto! V soboto 16. 10. 1948 ob
20. uri predavanje o Esperantu v Obrt-
nem domu. Ob koncu predavanja bo na-
glašena nova ideja za skupno svojstvo
vseh narodov sveta.
Prodam dobro ohranjeno moško kolo.
Ogled Zidanškova ulica 22 (v delavnici)
Prodam novo moško kolo, znamke
»Diirkopp«, — Naslov v uredništvu.
Kupim dobro ohranjen radio-aparat na
istosmerni tok. Naslov v uredništvu.
Kupim dobro ohranjeno lisico z mufom
črne barve. Naslov v uredništvu._
Kupim malo peč (gašper) s cevmi,
eventuelno zamenjam delno za moko, Na-
slov v upravi,__
Zamenjam vinski sod ali zelno kad za
droben krompir ali korenje. Našlo v ured-
ništvu, ■ •
Krašovec Jurček:
5uvxjO s Kaivico
(Novela)
— Stara Jamnica je prinesla pamža
svoje hčerke. Moj bog. Pravi, naj ga
krstim. Otroka tistega Cirila? Ne bom
ga, sedaj pa še posebno ne... — je
mislil nadaljevali župnik, a se je za-
vedel svojega dostojanstva in umolk-
nil.
— Gospod župnik, se je slinil Gaber,
— vprašati sem vas hotel, kaj vi misli-
te o tej reformi?
— Kaj bodo vam tudi vzeli, gospod
Gaber, saj vi ste vendar odbornik?
Gaber je zlezel globoko v mehki na-
slonjač, iz katerega je ponekod že gle-
dala žima:
— Oh, kaj jaz, jaz sem posveten člo-
vek. Le to mi ne gre v glavo, kako se
upajo dotakniti vaše svete zemlje?
Župnik je s sklenjenimi rokami ne-
kaj časa mežikal z od tobakovega di-
ma zbolelimi očmi, nato pa s svojim
pridigarskim glasom zapel:
— Jaz vam rečem, cerkveno je og-
njeno. Kar vzamejo naj in kaznovani
bodo. Kar smilijo se mi ljudje, ki bodo
iz gole človeške slabosti, kateri se pra-
vi požrtnost, planili po vabi s trnkom.
— Gospod župnik! — je hitel Gaber.
— Le nikar jih ne zagovarjajte. Be-
štije so, vsi so beštije tile graparji, la-
kotjeki, tatovi...
— Ne umažite si duše, gospod Gaber,
s temi besedami, — je vzel župnik be-
sedo Gabru. — Dajva rajši po svojih
močeh pomagati tem ljudem. Škrat iva
jim apetit po zemlji, če ne bo nihče
hotel vzeti zemlje, je ne bodo nikomur
mogli dati. In zemlja bo ostala. Kaj
pravite?
Gaber je osuplo gledal župnika v
obraz. Nikoli se ni mislil, da se za tem
debeluhastim voščenim obrazom skri-
va taka prekanjenost:
— Se vam pozna, da ste delali šole, ■
— je mežikal Gaber.
— Te misli mi ni dala šolska uče-
nost. Skrb za duše faranov mi jo je
navdahnila, — je zapel dušebrižnik.
Kvante, si je mislil Gaber, ki je vsta-
jal z mehkega naslonjača, same kvan-
te, skrb za zemljo, ki mu nosi masten
dobiček, mu je navdahnila to miseL
Pa je ostal rajši tiho. Igrala sta kome-
dijo drug drugemu, komedijo, od ka-
tere bosta imela oba koristi. Izpil je
frakcije žganja; tipaje oddrsal po tem-
nem hodniku in skrivaj izginil domov.
Nekaj dni za tem se je Blaž nekam
pozno vračal iz mesta. Na pol poti ga
je došel mrak, ko je za prvim ovinkom
naletel na Gabra, ki je kot da bi iz
zemlje zrastel. korakal pred njim. Ze
je hotel ublažiti svojo hitro hojo, da
starega ne bi došel, ko se je oni ozrl in
počakal.
— Dober večer, Blaž! — ga je kar
naprej pozdravil. — Imava dobršno pot
skupaj.
— Saj te menda ni strah?
— Strah me nikoli ni bilo. Hitreje
bo pretekal čas, samo malo bolj počasi
stopaj, da te bom lahko dohajal, — je
še dejal, videč, da Blaž uhaja naprej.
Stopala sta tako drug ob drugem,
skoraj brez besed. Pod Klancem sta že
uzrla luči domače vasi. Gaber je za-
kašljal:
— Elektriko napeljuješ?
— Jutri bomo že svetili z njo,— mu
je Blaž odvrnil.
— Vam gredo na roko ... ?
— Eh, saj tudi vam ni take sile.
— Zemljo vam bodo tudi dali, — je
nadaljeval Gaber, ki je nalašč presli-
šal Blažetove besede. — Takole mislim,
Blaž. Meni bodo tudi zemljo vzeli. Rad
bi videl, da jo dobe takole bolj doma-
či. Pobrigaj se malo...
Blaža je zbodel Gabrov svetohlinski
glas. Ozrl se je v njegov obraz, ki je
izražal skrito sovraštvo. Gaber pa je
silil naprej.
Vzemi tiste krpe travnikov in zgornji
vinograd, potem sva kvit. Zakaj bi se
jezili in kregali med seboj zaradi zem-
lje, ki dandanes nima nobene veljave
V Blažu se je kuhalo. Gaber, ki mu
je pred leti s silo vzel zemljo, mu hoče
sedaj, ko je prisiljen, velikodušno vra-
čati ukradeno blago. Ko je Gaber le
silil vanj, se je ustavil in zapičil svoj
pogled v njegov obraz:
— Čakaj, Gaber. Jaz nisem nikoli
iskal prepirov ..,
— Kaj se boš lepega delal, — ga je
pikro prekinil Gaber. — Misliš, da ne
vem, kako komaj čakaš, da bi...
— Zdaj pa umolkni, — je zahrumel
Blaž. — Kdo je bil bolj požrten na zem-
ljo, ti ali jaz. Vse si hotel imeti. Prav
je, da te bodo prikrajšali. Cisto prav.
Vedi pa, da jaz zemlje od agrarne ne
bom vzel. Nisem tako zemlje lačen kot
ti. Krivica, ki si jo storil premnogim,
je že prišla nad tvojo glavo, kar ti še
gre, ti bo pa Bog sodil. Zapomni si,
Gaber. — Brez pozdrava je Blaž zavil
na stranpot. Gaber je nekaj časa gle-
dal za njim in šepetal:
— Ne bo vzel, ne bo vzel...
Agrarna komisija je razlastila pre-
težni del Gabrovega in farovškega po-
sestva. Razen Kneza in Blažoha ni ni-
hče prosil za dodelitev razlaščenih par-
cel. Vsi so se ozirali na Logarjeve, ki
so imeli največjo pravico na zemljo.
Logarjevi zemlje niso vzeli, vzeli je
niso niti ostali. Ljudje so pa med seboj
začeli šepetati, da je baje radio Lon-
don grozil vsem interesentom z obra-
čunom v primeru, da se oblast spet
obrne. Od kod so te vesti prihajale,
ljudje niso vedeli. Gabra ni nihče su-
mil, saj je na zadnjem sestanku dejal,
da mu je prav, če mu zemljo odvza-
mejo, ker je sam itak ne more obdelatL
Dva človeka v dolini pa sta se na
tihem veselila svojega uspeha. Bila sta
prepričana, da jima bo zemlja ostala.
Poslopja Logarjevine so bila zavita
v temo. Vsi domači so sedeli v hiši in
se tiho pogovarjali. Blaž je hodil po
izbi sem in tja. Logarica je iz kuhinje
prinesla petrolejko in jo postavila na
mizo.
— Kaj še čakate. Saj je vendar že
osem, — se je oglasil Mirko za mizo.
— Ob osmih, so dejali, da bo priklju-
čeno.
Logar je stopil k vratom in zavrtel
stikalo. Po izbi se je zlila žarka sve-
tloba, ki je za čas oslepila vid vsem
pričujočim. Veselje se je izprevrglo v
hrup. Vsak je hotel povedati svoje mi-
šljenje o elektriki.
— Zdaj bom pa lahko šivala zvečer.
Ze dve leti nisem mogla vdjati šivanke
pri luči. Takoj grem poskusit, — je hi-
tela Logarica.
Mirko je razgrnil časopis in zadovolj-
no kimal.
— Ce ne zaradi drugega, zaradi tebe
mi je žal, da smo napeljali elektriko, —
se je narejeno jezil Blaž. Mirko ga je
začudeno gledal.
— Se tedaj, ko si oči matral ob le-"
ščerbi, te nismo mogli spraviti od knjig.
Mirko ni imel časa odgovoriti, ker
je vprav takrat potrkalo na vrata.
— Naprej! — je velel Logar.
— Tonč! — je vzkliknila Vida, ko je
zagledala prišleca. V tem trenutku jo
je tudi oblila rdečica, sedla je nazaj
na klop in mirno čakala, da se je Tonč
z vsemi pozdravil in prišel tudi k njej.
Ni se mu upala pogledati v oči. Sram
jo je bilo pred vsemi. Za hrbtom je
čutila porogljiv pogled svojega brata,
za pečjo je Jože hudomušno pokaš-
Ijaval, vse oči so bile uprte vanjo. Njej
pa so silile solze na oči, v prsih je ču-
tila razburjeno srce, ko je pred seboj
videla Tonča. Najsi je zadrževala sol-
ze veselja ali ne, vlile so se ji in se
sproti sušile na razžarjenih licih. Iztr-
gala je roko iz Tončeve in pohitela k
kuhinjskim vratom.
— Večerjo bom prinesla! — je še za-
klicala.
— Mati! Boste že vi morali večerjo
prinesti. Ce bomo na Vido čakali, bo-
mo še pošteno lačni prej. Izjokat se je
šla, — se je muzal Mirko in povabil
Tonča k sebi. Tonč je pripovedoval,
kako je odšel iz odreda v Italijo na tan-
kovski kurz. Vso Jugoslavijo je pre-
vozil s svojim tankom. Sedaj so ga iz-
pustili domov.
— Kdaj si prišel? — ga je vprašal
Mirko.
(Se nadaljuje.)
Urejuje uredniški odbor — odgovorni urednik Lojze Jure. — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17. — Tiska Mohorjeva tiskarna.