Leto II., štev. 168 V Ljubljani, četrtek dne T. julija 1921 Peiamunt itev. 30 par • 1*20 K IriMla ob « zjutraj. Stane celoletno , . 240 K mesečno....... 20 m ta raied. ozemlje . S60 , xa inozemstvo . . 600 , Oglasi za vsak mm višine atolpca (58 mm) . 2 K mali oglasi do 30 mm ■tolpca (03 mm), 1 u JUTRO Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politiko. Uredništvo; Miklošičeva celta It 16/1 Telefon itn Upravnlštvot Sodna ulica št. t Telefon it 8& Račun kr pošt ček. nrtr'-""entarne počitnice. Pred ministrsko sejo sc jc Bonomi dolgo časa posvetoval z Oiolittijem in potem skoraj eno uro govoril s Storzo. » V dana.šnicm ministrskem svetu se je sklenilo, da se sestaue parlament dne 20. t. m.; na prvi seji poda vlada svojo izjavo, nakar se bo začela debata, ki bo pa jako kratka, ker se mora potem nemudoma začeti razprava o državnem proračunu. « Predsednik parlamenta, de Nicola, kateremu se je ponesrečila sestava vlade, jc obvestil predsednika vlade. Bonomija. da se odpoveduje precl« sedništvu v parlamentu, ker ie uvi-del, da razne politične skupine nimajo do niega onega zaupanja in ne kažejo one odkritosrčnosti, kot bi to morale napram predsedniku parlamenta. Kot njegov naslednik prihaja v poStev poslanec Facta, ki zastopa v parlamentu piicuionteško volilno okrožje. * Tukajšnji lisli obširno razpravljajo o pristanku italijanskega poslanika ua Dunaju, della Torrette, da sprej« mc portfelj ministrstva za zunanje zadeve. <-QioriiaIe d' Itaiia-.> se vprašuje, kako stališče zavzame novi minister zunanjih zadev v vprašanju luke Baroš. »Samo dve stališči sta mogoči: ali da se drži obljub svojega prednika in izroči luko Baroš Ju« gnslnvijl, ali pa da se postavi na stališče, da obljube njegovega prednika niso za obvezne? Bonomi je sopodpisnik rapallske pogodbe in dvomimo, da bi sc pustil v tem vprašanju kai vplivati; to ic pokazal jasno takrat, ko ie sestavljal svojo novo vlado, ki sc tli oziral na migljaje in nasvete skrai"e desnice.* Ifalij. socijalisti izključeni s kongresa III. internacijonale delegati morajo takoj zapustiti rusijo. Rim, 6. julija. (Izv.) Na III. kongresu III. ir.ternacijonale se je vršila dolgotrajna debata, ako imajo zastopniki italijanskih socijalistov sploh pristop na kongres. Stališče italijanskega socijalizma jc zagovarjal Lazzari, a odgovarjal mu je Ljcnin, ki ie izjavil. da je italijanski socijalizem največ škodoval interesom komunlz. ma, zato ie stavil predlog, da se da naj nemudoma zapuste Rusijo, predstavniki italijanskih socijalistov izključijo s kongresa III. internacijo-nale. Proti Italijanom je govoril tudi Trocki. Nato je kongres z veliko večino sklenil, da se italijanska delegacija ne pripusti ua kongres. Z ozirom na ta sklep kongresa ja pozvala sovjetska vlada predstavni« ke italijanske socijalistične stranke. ' MadSarsJsa inilonaSa na Sioval&em Praga, 6. julija. (Izv.) Tukajšnji listi z veli Itim ogorčenjem poročajo, da s a v MiSkolcu (KlkriJi brezžično brzojavno postajo, ki jo bila v zvezi z Budimpešto. Službo na brezžični postaji je opravljal neki madžarski agent. Listi ugotavljajo predrznost madžarske vlade, ki trpi tako početje v času, ko so vršo češko - madžarska trgovska pogajanja v Bratislavi. UKRAJINSKI VSTA5I ZAJELI BELO KUNA. Berlin, 6. julija. (Izv.) Med Kijevom in Harkovom so Ukrajinci napadli vlak, v katerem so so vozili razni znani boljše viški veljaki. Vse potnike so proglasili kot vojno vjetnike. Mod temi vojnimi vjetniki so nahaja baje tudi bivši madžarski boljševiški diktator Bela Kun. Beograd, H. julija. (Izv.) Ministrski predsednik Nikola Pašič, ki je včeraj i radi izliva, iiolca zbolel, se počuti da-J nos precej bolje, vendar pa, mora po | nasvetu zdravnikov ostati »<3..rar tiai I v postelji. Vloga grofa Karaiyja r/tecfi vojsko Budimpešta, H. julija, (tev.) Na današnji seji narodue skupščino jo princ Ludvtg Windischgraetz predložil zanimivo obtožijo proti grofu Mihaelu Karo-lviju in njegovim pristašem. Očital jim jo tele: Ko je bil princ, Windiscbgraetz kot minister za prehrano leta 191 S. pri bivšem cesarju Viljemu, mu jo ta sporočil, ila jo grof Ka.rolyi v službi antante in da ji daje na razpolago podatko o avst.ro-ogrskt armadi. Cesar Viljem je opozarjal na dokaze, ki jih je za to doprinesel nemški vojaški poizvedovalni urad v Budimpešti, ki sta jo vodil major Kon-sten. Princ Windischgraetz .je v resnici dobil natančne podatke o delovanju grofa Karoiyi,|a in jo nato navajal govore francoskih poslancev, ki potrjujejo, da je Karolji vohunil za, antanto. Francoska vlada pa so r. njim ni mnogo pečala, ker jo hkrati konspiriral s sovjetsko Rusijo, da bi z lioljševiško agitacijo pospešil polom avstro-ogrske armade. Windischgiaetz jo tudi navedel spomoni-c,o, ki jo jc sestavil Karolyi meseca novembra 191N., ko jo bil ministrski predsednik. V lej spomenici jo Ka.rolvi poudarjal, da so staro madžarsko mejo nepravične in so jo zavzemal za osvoboditev narodnosti na Madžarskem. Ministrski predsednik grof Bethloo jo na to odgovoril, da si bo dal predložiti vse podatko, ki jih je princ \Vindisch-graet/, navede! -ia svojo trditve o grofu Karolviju in da bo uvedel kazensko preiskavo zoper sokrivce, ki se sedaj nahajajo na Madžarskem. ITALIJANSKI KOMUNISTI PROTI PREMIRJU MED SOCIJALISTI IN FAŠISTI. Rim, 6. julija. (Izv.) Vse komuni-j stične organizacije so izdale protest proti mirovni pogodbi med socijalisti in fašisti. Za te dni sc skličejo po vsi Italiji protestni zbori, ki bodo protestirali proti belemu terorju fašistov. Pripravljajo se od komunistične strani tudi protestni štrajki. Oklici komunistov pozivajo proletarijat ua boj proti izdajstvu n-olefarskih interesov. V Rimu ie jutri sklican zbor rimskih komunistov. Pričakovati je ,zopct krvavih spopadov med fašisti •in delavci. <3rški pora* v Mali Asiti Rim, 6. julija. Iz Angorc poročajo, da napredujejo Turki napram Saba-dji iti preganjajo Grke, ki beže proti jugu. Carigrad, 6. julija. Kakor se govori, se nahaja grška armada, ki stoji Drl Brusi, v razsulu. krvavi s&o&acSS v By* tomu By(om, t>. jnlija. Noč je v splošuem mimo potekla. Vslod poostrenega obsednega stanja jo vsak promet, od B. zvečer do 4. zjutraj prepovedan. Nihč* no smo zapustiti mesta, pri včerajšnjih dogodkih v novi vojašnici ju bil uf.mr-Čen francoski poveljnik bataljona. Dobil jo strel v glavo. En francoski vojak je mrtev. Na, uomSki strani so bili i mrtvi. Število ranjencev šo iii znano. Nemške stranko in strokovne organizacije so izdalo proglas na prebivalstvo z nujnim svarilom naj obranijo mir iti opustijo vse, kar bi moglo škodovali notnSki stvari. Pariz, fi. julija. Listi se bavijo z dogodki v Bytomu ter poudarjajo zlasti način, kako je bil francoski major ubit. Soglasno zahtevajo cnoigično odredbe, da se prepreči ponovitev takih dogodkov. Kakor poroča tjotirual*, namerava poslance, Lo Fcvro zahtevati od vlade izjavo o bytomskih dogodkih. Berlin, 6. julija. Po- vesti «Beriin?.r Tageblatta* je bilo vsled dogodkov v Bytomu zaprtih več nadaljnih talcev, večinoma voditelji nemških strank in strokovnih organizacij. KONFERENCA VRHOVNEGA SVETA. Pariz, 0. julija. (Izv.) Iz dobro p> učenih diplomatskih krogov javlja «Echo de Pariš», da jo izključeno, da bi so mogla konferenca vrhovnega sveta sestati pred koncem meseca avgusta. GOSPODARSKO • FINANČNI KOMIT& Beograd, 6. julija tlzv.) Danes dopoldne je imel gospodarsko- finančni komite sejo, na kateri ne jo razpravljalo o zamenjavi perperov, in o likvidaciji devizne centrale, Nadaljevanje preiskave o atentatu V" preiskavi radi atentata proti pre-stotonagledniku so vsak dan pojavlja-'jo novi momenti. Smatra ne, da se bo v nekaterih dnoh moglo |ireiti v detaj-io. Za, sedaj so se nekatero glavno črte terorističnega pokreta v naši državi neosvetljene iu so zato misli, da bi bila aretacija pobeglih Stejevičcvih tovarišev Marinkoviča in Jnha veliko .važnosti. Oba sta menda še isto noč, ko se je izvršil atentat, pobegnila čoz kg verno mejo proti Dunaju. Danes so je izvedelo, da jo imel Ma-rlukovic v Beogradu ljubimko Elviro, s katero jc, dasiravno oženjen, živel v intimnih razmerah. To jo mlada ženska. ka,kiii 25 let, katero je v vojni dunajsko ministrstvo za zunanje stvari po- Beograd, 5. jitfija, odej ). Obraz mu jo miren, bled in kljubovalen. Celica Filipa, i'ilipr>viča so nahaja v prvem nadstropju in jo precej velika z dobro električno razsvetljavo. V celici je postelja, ki jo jo arotiranec dobil od doma. Filipovič jo čital knfigo blod in precej nervozen. Ko je zagledal novinarje, je rekel samo: »Tu blizu jo čopič v svoji colici.» pfriSJn, tiadt njegova, žoua ROža in Slotna hčerka Olga. Po zajutrku je najel v nekom hoteln v Kolodvorski ulici so-bo, zaprl v njo ženo hi otroka, sam pa odšel z neko osebo v mesto. Ni se mu niti od daleč sanjalo, da mu jc policija že za petami. Kriminalni organ Janko Podobnik je sledil Zlatarja korak za korakom, skrbno opazoval njegovo obnašanje in kretanje, zlast.i zaustavljanje ljudi, in se končno odločil za aretacijo. Aretacija jo bila izvršena ob 11. uri v nedeljo v drevorodu Zvezda. Uspeh je bil popoien. Zlatar je bil takoj po aretaciji odveden na policijsko ravnateljstvo, kjer jo bila izvršona na njem temeljita telesna preiskava. •CMte Sftm*» je gfcfeilo SeSlče naj' rodno - socijalistične stranke, s katero se naši narodni eocijalisd tako radi ponašajo , , ('opičeva celica jo veliko manjša in [y>r; sebi je imel potni list, izdan dno ima samo majhno oken«! na vratih, skozi katero se je mogel vidoti jetnik, kako šeta gori in doli. Ko je zaslišal govorico, jo samo pogledal skozi oken- 3. junija v Novem Sadu za potovanj« v Ameriko. Vizum je bil od zagrebškega ameriškega konzulata. Potni list jo bil v popolnem redu. Glasil se jo tu- co in se potem zopet sprehajal. V osta-ljj na njegovo ženo Kožo in dveletno lili celicah so nahaja veliko število hčerko Olgo. Imel je tudi vse tri foto-drugih aretirancev. Zaradi vročino >0 j grafije. Zlatar je imel s seboj tri vcli- ostavil na rahljalo na Madžarskem za kontrašpi- večinoma samo napol oblečeni. Posla- j-0 kovčke prtljage, ki jih je junažo. V času boljševiškega režima noc Kovačevič jo bil nicd posetom na ] kolodvoru. izprekajal. On je v na Madžarskem je bila jnetresa nekega komisarju. Ko so se vrnilo na Madžarsko redne razmere, jo poliegnila v našo •iržavo in živela v razuili mestih, posebno v Priinorju. Lani so jo spoznala z Murinkovieuiu in jc hitro |>ostala lije-guva nietrnsa. Smatra se, da je ona nabavila Maritikovini bombe. Od kod in kako je te bomba nabavila, so bo dognalo pozneje, vsekakor pa jih je Marinkovič dobil od nje ter jih izročil Csakiju, ki j« bil glavni komunistični skladiščnik za orožje. Danes popoldne so |iri£ti policijski agenti v njeno stanovanje. ker pa jo niso dobili doma, so izdali za njo tiralico. Njeno aretiranj« pričakujejo nocoj. Policija dela neumorno, da aretira pobeglega Marinkoviča in Juha. Nocoj Je bila izdana tiralica za to dvojico ter ie bua takoj odposlana v sosednje državo V tiralici sc zahteva, da se obo-jjoa izroči uam. Danes so zaflifiavaii krojača Paleč-ka ir, Novega Sada, ki jc imel postati dan terorističnega odbora. Pripeljali so s a v Beograd pred dvoma dnevoma. Pri zaslišanju jo potrdil vse, kar so ilosedaj trdili njegovi tovariši, ki so zaprti v Beogradu. Njegova izpovodba podaja zanimivo podatko glede aretiranih poslancev, o k:itrrih je najprej izjavil, da jo bil Nikola Kovačevič edini za to, da to komunistične ideje izvedejo s terorjem. Ko pa je bil opoldne koufronti. an s i-akijem, so je ugotovilo, da je Kovačevič v soglasju z * Kitalo dvojico narodnih poslancev izdelal vse načrte in naloge terorističnega odbora iu v družbi četrtega narod-■nega, poslanca, kojega iine se sedaj še .prikriva, organiziral teroristični odbor 5n ga vzdrževal do danes. Potrdil _ jo tudi navedbo, da se atentat izvrši v imenu vseli štirih poslancev. Danes so odvotiiilk gg. Grebonac '(Mnnijoraduikj. Bora Popovič, (republikanec) in llglješa Jovanovič (centru-mag) pregledali sklep gledo aretacije treh komunističnih poslancev. Aretirani poslanci so izjavili, da sprejmejo te »ri odvetnike za svoje zagovornike, od katerih bo vsak branil vse tri poslance. Tudi odvetniki so pristali na to, da prevzamejo zagovorništvo komunističnih poslancev. U. Popovič je takoj ,po aretaciji komunističnih poslancev vložil pritožbo, katero jo prinesel s seboj že napisano. V njej v glavnom poudarja formalno stran, da poslancev ni bilo treba aretirati. Zvečer ob 18-80 sta upravitelj mesta Beograda in šef policije dovolila novinarjem, da obiščejo zanore, v katerih se nahajajo komunistični poslanci v. atentatorjem Stejičom iu nekaterimi drugimi osebami, ki so v zvozi z aten tatom- Stejič je zaprt, v ozki celici, ki so nahaja v prizemlju na dvorišču m ima samo ena vrata, katera so vedno dvorišču, kjer so jc zaporu najbolj propal. Izmed vseh treh jo (Jopič najbolj miren, Filipovič pa zelo nervozen. Danes prcdpoldne okoli 11. so prestreči čudno žeinljo. Namenjena jc bila enemu izmed aretirancev. Spodnja stran žemlje je bila prelomljena, v njej pa je bil list, na katerem je bilo napisano: »Samo še danes popoldne. Ml ca.* Misli se, da se je, ta list napisal na temelju izjave, ki so jo zagovorniki dali kakemu članu družine aretirancev, Miloš Zlatar aretiran v Uubliani Ljubljana, 0. junija. Atentator Spasoje Stejič je iinel, kakor jo razvidno iz dosedanjo preiskave, več pomagačev, ki naj bi v slučaju, da se njemu ponesreči zločinsko delo, atentat obnovili. Vsi ti pomagači pa so takoj po ponesrečenem atentatu izgubili pogum in pobegnili, deloma pa iz dosednj neznanih vzrokov sploh niso prišli v Beograd. Med slednjo spadajo čevljar Miloš Zlatar in šoferja Mladen Marinkovič in Juhacz iz Novega Sada, ki so imeli nalogo, da sodelujejo pri atentatu. Oboroženi bi morali biti vsak s štirimi bombami, katero bi morali vreči na regentovo spremstvo in ministre, a sploh niso prišli v Beograd. Za vsemi tremi jo bila takoj ]K> atentatu. ko je. bila dokazana njihova sokrivda, izdana tiralica; za aretacijo Juhacza in Marinkoviča jo bila, kakor smo že poročali, razpisana od notranjega, ministrstva celo nagrada v znesku 10.000 dinarjev. Uprava mesta Beograd (policija) je razposlala, na vse policijske in orožniške postajo naše države, kakor tudi v inozemstvo, brzojavna, obvestila s popisom osumljencev. V soboto, 2. t. m. okoli 21. rrre, je prispelo iz Beograda na ljubljansko policijsko ravnateljstvo brzojavno obvestilo, da je Miloš Zlatar pobegnil iz Novega Sada in se neznano kam odpeljal. Takoj se jc računalo z možnostjo, da je krenil proti naši zapadni meji, odkoder bo skušal priti čez mejo na varno. Računi so bili pravilni. 2e v nedeljo ob 11. uri dopoldne je bil Miloš Zlatar aretiran v drevoredu Zvezda v Ljubljani. Mislil se je s svojo ženo in otrokom odpeljati v Ameriko. Kako je prišlo do aretacijo? Ljubljanska policija se je takoj po prejemu brzojavnega obvestila vrgla z vso vnemo na delo. Akcijo jo vodil s svojimi podrejenimi organi okr. nadzornik g. Toplikar. Pripominjamo pri tej priliki, da. je bilo radi pomanjkljivega popisa Miloša Zlatarja zasledovanje jako otožkočeno, ker je bilo previdnosti. Miloš Zlatar se 3« pripeljal v Ljub- o temeljitem zaslišanju jc bil Miloš Zlatar v torok popoldne pod strogim nadzorstvom odpeljan v Beograd, kjer ga izroče tamošnjim policijsldui oblastim Po svetu — Pred važnimi dogodki na Bolgarskem? Iz Londona poročajo pariški listi, da ima angleška vlada informacije, p«» katerih so pripravljajo na Bolgarski? n važni dogodki. Angleška vlada je kralju Borisu in Stambolijskomu predočila nevarnost vsake bolgarsko avanture, toda kot se vidi brez uspeha. Po angleških poročilih, stoji bolgarska vlada v ozkih stikih in zvezah s sovjetsko in angorsko vlado. To zvezo vzdržujejo bolgarski komunisti, katerim so so približali tudi stari reak-cijonarci in pristaši ekskralja Ferdinanda, ki so prav resno pripravlja na povratek v Sofijo. Državni udar na Bolgarskem bi bil v zvozi z akcijo proti Grški in Jugoslaviji. — Tudi pariški listi svari: bolgarske krogu prcil takimi poskusi, ki bodo sicer gotovo žo v kali vdušeni, a bodo Bolgarski škodovali bolj nego poraz leta 1018. Konferenca nasledstvenih držav v .,,,„„ . _„• , -,001 IPortorose jo bila odgodena na izrecno /latar 1891 ■ >» P_ ; zahtevo ameriške vlado, ki ni hotela poprej sodelovati na konferenci, dokler no bodo rešena vsa medsebojna stojen v Perno, okraj Topusko na Hrvatskem. Po poklicu je čevljar iu je hival že dalj časa v Novem Sadu, cjer je razvijal živahno komunistično propagando. Po postavi je majhen in slaboten. odprta iu pred katerimi jo postavljena ljano iz Zagreba p oborožena straža. Stejič je. stal odet z tranjim dolenjskim ljano iz Zagreba preko Karlovca z ju-....... vlakom, Z njim jo Cehoslov. nar. socijalisti o naSi ustavi Centralno glasilo čehoslovažke socijalistične stranke »Češke Slovo prinaša v svoji nedeljski številki uvodnik, ki jo posvočon jug. ustavi in velikemu moinontu, ki ga predstavlja sprejetje ustave za našo državo. Članek govori v uvodu o srbskih ustavah, ki so tvorilo podlago sedanje prve jugoslovansko ustavo. Daljo podaje pregledno sliko o ustavnem boju. «Česke_ Slovo* ugotavlja, da nobena opozicijonalnih strank v ustavni debati ni mogla proti predloženemu ustavnemu načrtu predložiti tehtnih izprememb. O sami ustavi pa pravi list: Pri glasovanju je dobil večino predloženi ustavni načrt; deželne avtonomije par dojo, na njih mesto prihajajo oblasti (čehoslovaško župe). To je bilo tudi skrajno potrebno, ker so si poedine deželne vlade prigrabile tako moč, da niso hotelo poslušati naredb centralne državno vlade. Pod okriljem deželnih vlad je cvetel pravi lokalni separatizem, a razni temni elementi so -zlorabljali to desorganizacijo za akcije, ki so slabile državno moč. Novo jugoslovansko u6tavo stnomo imenovati jako napredno! Kraljevska moč je omejena, kralj je le izvršilni organ narodne skupščine, plemstvo je odpravljeno, šolstvo podržavljeno in izvito vplivu cerkve, verski pouk je po l judskih šolah neobvezen, veleposestva se razlaste in državne komisijo jih kolonizirajo. Nova ustava je zrušila fevdalne sisteme, kmetje postanejo svobodni in zemlja, ki jo obdelujejo, njih last. Senata jugoslovanska ustava no pozna, zato pa ima svoj gospodarski svet, ki bo reševal socijalna in gospodarska vprašanja. Po sprejeti ustavi ri začne Jugoslavija urejevati in koraolidirati predvsem notranje življenje. To je začetek in zalog končne notranje konsolidacije in stabiliziranje. Blagodati nove ustave se bodo pokazale kaj hitro, a njeni nasprotniki, ki še vedno žive v predprevratni dobi in ki si ne morejo predstavljati, da bi se moglo vladati častno, pravično in bratsko, a ne nasilno, kot je bilo to v časih Budimpešte in Dunaja, se bodo kmalu oživeli v nove razmere! i sporna vprašanja nasledstvenih držav, kajti šele potem ho mogočo urediti vprašanja, ki bi so morala rešili mod nasledstvenimi državami in zavezniki. — Občinske volitve na Češkoslovaškem. V nekaterih občinah češkoslovaške republike se vršo občinsko volitve. Značilno za te volitvo je, kako padajo socijalistične in komunistične občine. To je opažati posebno v manjših mestih ki so bila dosloj v rokah socijal-nih demokratov in komunistov, sedaj pa zmagujejo povsod z .veliko večino meščanski bloki, — Razpust nemških meščanskih hramb. V zmislu londonskega ultimata jo izdala nemška vlada naredbo, s katero so razpnšfajo vse nemško narodne in meščanske brambe, ali kakor so se že imenovale. Razpuščena je s tem končno tudi proslula »Orgcsch*, ki je zbirala in oboroževala pristaše ro-akcijonarstva in Hohenzollerncev. Or-geseh (Organisation Escherich) je dejala preglavice že raznim vladam, ali doslej se ji ni upal šo nikdo do živega. Šelo energičnemu kanclerju Wirthu se jo posrečilo razpršiti to sršenovo gnezdo. Po gori navedeni naredbi je pripar danjo vsaki oboroženi organizaciji, naj so tudi izdaja, za patrijotično, strogo prepovedano. Politične beležke r-f Narodnosocijalistične cvetke v klerikalnem vrtu. Se bolj kakor gosp. Peska, samega, razburja mariborsko klerikalno »Stražo* dejstvo, da gosp. Pesek še vedno ni potrjen za župana. Evo par cvetk iz članka tega navdušenega Peskovega zagovornika »Agro-merkurski dr. Žerjav se boji zopetne-ga poloma, in zato intrigira v Beogradu s komunisti, samp da ne bo potrjen gosp. Pesek in da ne bo milijonskega kraha pri ljubljanski demokratski stranki. Te falotske mahinacije ljubljanske policajdemokracije so samo začasne in bo potem obračun s to int-ri-gant-ko zadevo tem temeljitejši.* -(- Intervencija jugoslovanske vlade na Dunaju. Z Dunaja poročajo: Do tega trenotka jugoslovanska vlada šd ni naredila nobenega koraka v dunaj-i! skenj zunanjem ministrstvu glede kom- , promitirane komunistične organizacije na Dunaju. Sicer bi pa dunajska vlada iz svojo lastno inicijative podvzela potrebne korake, toda ne ve, za kaj pravzaprav gre. V jugoslovanskih poročilih 'Je govora o neki centralni boljseviškt organizaciji na Dunaju, drugod zopet o neki boljševišld fflijali. Tako boljše-viške organizacijo so pa na Dunaju ne_ znane, tu moro biti govora le o sami dunajski komunistični stranki, ali pa <1 jugoslovanskih komunistih - beguncih, katerih je na Dunaju precej. Dunajska vlada jo pripravljena, Hi jugoslovanski v vsem na roko in bo dokazala kot vedno svojo lojalnost. — Poročila beograjske »Tribune* o nekih vojaških pripravah avstrijsko republiko na avstrijsko » jugoslovanski meji, so popolnoma neresnična. Dunajska vlada jih deinentira s pristavkom, da takim poročilom itak nikdo, ki puzua današnjo obrambno inoč in zmožnost Avstrijo, ne moro verjeti. Proti verskim razlikam. Beograjski »Trgovinski glasnik* prinaša obširno razmotrivanjo sprejeto ustavo in pravi med drugim, da v ustavnem tekstu ni dovolj jasno označen način, kako naj sc pride v okom vevški nestrpnosti. »Trgovinski glasnik* pravi, da je največji in najmočnejši vzrok našega needinstva in nerazumevanja verska razlika; zato bi bilo potrebno, da bi vsebovala ustava odredbo, s katero so prepovedtijo na temelju verskih razlik ustanavljati društva, organizacijo in stranke, bodisi v politični, gospodarski ali družabni smeri. + Narodni klub in Radič. Iz Zagreba poročajo, da se vrše med poedininij člani Narodnega kluba in poslanci Ra-dičovo stranke pogajanja, glede skupnega nastopa obeh strank v zakonodajni skupščini. Narodni klub stoji na stališču, da niti njegovi člani niti Ra-dičevci niso voč vezani na svoje sklepe glede taktike v konstituanti in da morajo priti v zakonodajno skupščino. Radi i se sc ni končno odločil za. svojo bodočo taktiko v zakonodajni skupščini, ali v stranki ima močno strnjo, ki ga sili, da naj opusti dosedanje stališče. Šport in turistiko Ilirija : Sparta. Danes, v četrtek, se vrši v Ljubljani na prostoru Ilirije ob pol 19. uri prijateljska tekma med obema kluboma. Ilirija postavi svojo kompletno rezervo, katera jc danes siKumo na drugem mestu v Ljubljani. Prvo moštvo Šparte smo videli pri prvenstvenih tekmah v kar najboljši formi, ter je pričakovati, da bo to najzanimivejša domača tekma. Lahkoatlclični mectins S. K. Ilirija se vrši v nedeljo dne 10. t. m. Pričctek ob 17. uri. Meetinga se morejo udeležiti člani vseh klubov Slovenije. Program obsega: 1.) tek na 10(1 m, 2.) skok na daljavo z zaletom, 3.) metanje krogle, 4.) finale na 100 m, 5.) tek na 1500 in, 6.1 skok v višino z zaletom, 7.) skok v daljavo z mesta, S.) tek na 400 m, 9.) metanie diska, 10.) teg vrvi, 11.) damska štafeta 4 x 70 m, 12.) štafeta 4 * 100 m. Športne klube, posebno ljubljanske, ponovno naprošamo, da sc udeleže meetinga s čim večjim številom tekmovalcev. Prijaviti se je na naslov los. Beneš, Jadranska banka. Ženska rokometna tekma sc vrši v ne. dcljo dne 10. t. m. na prostoru Iliriie med 3. in 4. točko lahkoatlctičnega programa. Aerodrom v Novem Sadu. V Novem Sadit sc je vršila ie dni dražba za gradnjo velikega letališča. Gradbena dela je prevzela tvrdka Kucel & Hladnik iz Prage za 990.000 dinarjev. PROSVETA NAŠE ŠOLE na tretji stran). VEČJA OD NASILJA SOVRA2-NIKA, BODI NAŠA POŽRTVOVALNOST ZA TRPEČE BRATE! dem "Dobili smo v Ljubljani univerzo, toda z univerzo samo še ni bilo vse. Število akademikov je rastlo, širile so se akademske vrste, toda kje naj dobimo njim primerna stanovanja v času tako velike stanovanjske bede. Potreba, po akademskem domu se jo kazala bolj in bolj. Dobili smo akademski dom Tivoli, toda komaj smo s« usedli utrujeni od napornih vojnih dni h knjigam, da se poprimemo zaželjonega dela, že smo se znašli na ljubljanskem gradu, na kraju, kjer so med vojno hirali internirane!. Med zamrežena okna. v zaprašene fn nezdrave prostore je bilo vrženo mlado, kipeče življenje, da shira in se vleže v grob v času, ko bi moralo šele pričeti živeti, ua umre za neusmiljeno morilko -- jeliko. Vso zimo, sploh celo preteklo šolsko leto smo vzdihovali in rotili, da so nas kdo usmili, da odporu are naši n odi. Vedno in vedno smo dokazovali, da življenje, kakršnega bijemo mi za grajskimi zidovi, v zadiih-lih kleten ali podstrešnih izbah spioli ni življenje, kaj šele asademsko. Vse ie videlo našo bedo, vso vedolo zanjo, toda molčali so in nihče se ni zmenil za na?e tarnanje in zahte-n. Naš klic je bil glas v pijočega v puščavi. D»li smo iniciativo, kako odporno«, -veA tri bflo v naših »<»M>. Toda dobil se je, mož, ki je razumel naš težavni položaj, gospod poverjenik Ribnikar. Uvi-del je," da nc more iti več tako naprej in lotil se jo vprašanja akademskega doma lcar najbolj energično. Konstituiral so jo akademski kolegij pod njegovim predsedstvom, kateri si je stavil za nalogo, da na vsak način konča našo bedo, zlasti pa bodo onih, ki_ hirajo za zamreženimi grajskimi zidovi. Akademski kolegij jc bil tu, vršile so so seje, mi pa še vedno v neznosnih prostorih. Že smo mislili, da tako lopo zasnovan načrt pade v vodo. Toda nc, gospodje so nas čuli in delali. In res, včeraj. 4. t. m. jo završalo v akademskih vrstah, da smo dobili akademski dom, da jc akademski kolegij kupil hotel Triglav, ki naj bo dom akademike omladine ljubljanske. Imamo torej v Ljubljani poleg dolgo pričakovane univerze tudi zaželjeni in prepotrebni akademski dom. Iti akademska omladina ljubljanska bo vedno i s hvaležnostjo zrla in so spominjala i mož, ki so pripomogli, da bo v bodoče ; stanovala iu se razvijala v njej kolikor toliko primernih prostorih. Odbor podpornega društva jugoslovanskih akuJumikov v Ljubljani izreka v imenu celokupne akademske omladine najtoplejšo zahvalo vsem tistim, ki so pripomogli, da se je izpolnila naša ac-i:.. —It-.-.l ll! tr- "• " 1-nrlamul- >'mU legiju in zliiit-i ujogoveiuU predsedniku a. uovetieniku Rlbnjknrm. uadalic ir. ravnatelju Praprotniku, ki je s svojo spretnostjo pripomogel do uresničenja naših želj, dalje gg. nadupravitclju Nc-benfilhrcrju, prof. Jeranu. Zahvala bodi izrečena tudi g. predsedniku odvetniške zbornico dr. D- Majaronu ter_ vsem ostalim gospodom iz načelstva in nadzorstva. Za odbor: Aleksander Trampuž, cand. ror. t. č. predsednik, •Prijatelj Jože, cand. rnc. t. č. tajnik. Spor med dr* VoSnfa-kom ter dr* Kidričem in dr. PriiateBjem Prijeli smo naslednjo objavo; Prof. dr. Fran Kidrič in dr. Ivan Prijatelj sta prejela sledeč« pismo, ki so jima ga poslali redni profesorji ljubljanske univerze : »V seji ustavo tvorne, skupščine t, dne 21. aprila t, I. je Vajin in naš kolega, poslanec g. dr. Vošnjak med drugim navajal: ,,G. Šinirak' jo juSe spomenuo nešto drugo, a to je manifest t zv. kulturnih ra»' 'ika, slovenskih. I to je kazao, da je t ji j manlfent ie^na siajea požiga auto-nomizma. Ja mislim, da imam ovdje tAi nvaa£t*t: ali. » mislim, da je to loš argument za našti držaru. Duševni oci ovoga manifesti su dvojica bibliotekam bivše dvorske nečke biblioteke." Zadnji pasus, Id ima Vaju v mislih, jo napravil na Vaju in na druge vtis, da Vaju g. dr. Vošnjak dolži, ua sta podpisala zgoraj omenjeni manifest pod vplivom avstrijakantstva. Radi tega, v konstituanti in jiod poslansko immuniteto iznesenega očitka sta Vidva, prej ko odgovoriti g. dr. Vošnjaku v javnosti, naprosila podpisane kolege, naj preiščemo, ali jo v resnici avstrijakantstvo bilo motiv za to, da sta podpisala izjavo slovenskih kulturnih delavccv. Brez ozira na to, kakšno stališče zavzema napram citirani izjavi vsak izmed nas, se Vajini prošnji nismo mogli odtegniti, in to tem manj, ker bi v slučaju, da bi bil očitek vtemeljen, morali tudi mi izvajati gotove posledice, Radi tega smo stvar preiskali. V formalnem pogledu najprej ugo tavljamo, da sta Vidva dala po svojih zastopnikih g. dr. Vošnjaku priliko, da pojasni svojo trditve, da pa g. dr. Vošnjak na Vajin poziv ni dal nobe-i nega odgovora. j V materijeluein pogledu pa po dovr ! seni preiskavi in na podlagi v nji izne-senih evidentnih prot.idokazov konsta-: tiramo: I I.) Da je trditev dr. Vošnjaka, da | sta Vidva duševna očet«, omenjenega I manifesta, nevtemeliena in neresnična. 2.) Da je tetotako nevtemoljena in neresnična trditev g. dr. Vošnjaka o motivih, iz katerih sta Vidva podpisala manifest 3.) Da je g. dr. Vošnjak s tem, da je g. prof. dr. Prijatelja obdolžil avstrijakantstva, vedoma govoril nerac-nico, ker je ravno njemu moralo biti znano, da je g. pro!'. dr. Prijatelj s tem, kar jo kot bibliotekar bivše dvorsko dunajske biblioteke storil v prid Jugoslovenov, izpostavil sebe največjim nevarnostim. Vsled tega izjavljamo, da. za nas no obstoja najmanjši povod k dvomu o Vajini lojalnosti napram naši kraljevini. Pooblaščamo Vaju, da moreta to našo ugotovitev in izjavo porabiti v. javnosti, Ljubljana, dne 10. junija 192f. Dr, Fr. Grivec 1. r. Hinterleehner l. r. — Kropač 1. r. —■ Nahtigal L r. — Dr, Jos. Srebrnič 1. r. — Fr. Ušeničnik 1. r. — Zolger 1. r, — Dr. Vidmar 1. r, Dolenc L r. —i Hadži 1. r. — .Teson-ko 1. r. — Dr, Koželj 1. r. —• Dr. J. Plečnik 1. r. — Samec I. r. —i Dr. A, Šerko 1. r. — Zupančič 1. r. <•— Ramovš 1. r, —j Eller 1. r. — Hauts-maon 1. r. — Krek 1. r. —- Lapajno 1. r. — Plemelj 1. r. — Skumovič j. r, — A, UBeničnik I. r, — A. Gavaz/J 1. r. —■ Pitauric 1. & prememba pravil in sklepanje o najemu posojila. * Preložen Izlet. Društveni izlet gospodarskega društva za dvorski okraj se 110 vrši dne 10., temvoč dne 17. t. m. * Slovensko trgovsko društvo «Merkur» iiikov. Koncem julija se vrne za dljej priredi v nedeljo dne 10. julija t. 1. pou-&U» v domovino in priredi več politi?)- čon izlet v Falo in Rušo pri Mariboru in nih shodov nazaj. Izletniki so odpeljojo v dvo sku- * 'Predsednik deželne vlade aa Slo- [ P^ah in sicer v soboto, dne 9. julija ob renljo dr. Baltič jc odpotoval v urad-117. uri 35 min. in 23. uri 55 min. Med potnih zadevah v Beograd. Zato odpade * Minister dr. Kukovec, ki Je prispel v torek v Celje, se je včeraj s eehoelovaSkim hrzovlaknin odpeljal zopet v Beograd, kjer ostane do rešitve nekaterih važnejših tekočih vprašanj, posebno imenovanja kraljevih name 11-j za čas njegove odsotnosti vsak sprujem ^^femeščenje. Premeščen je h Celja v Pirot major Orel tamkajšnjima pcš-polka ter je včeraj odpotoval na svoje novo službeno mesto. » Ostavka na državno službo. Minister za finance jo sprejol ostavko V:k-tcrjs Jeruča. davčnegaoMcijalaokrajnega ravnateljstva v Ljubljani na driUv-no službo. * Nova stanovanjska naredba. Uradni list deželne vlade za Slovenijo objavlja v številki 77. z dne 0. julija uredbo o stanovanjih in najemnih zgradb vob-če, na kar opozarjamo interesente. V naslednji številki objavi »Uradni list» pravilnik, s katerim bo pokrajinska vlada predpisala natančnejša določila za izvrševanje to naredbe. Pravilnik se izda tudi kot posebna brošura. * Olajšave za vožnjo po železnicah. Ne-flavno smo poročali o olajšavah za vožnjo na železnicah. Poročilo izpopolnjujemo danes z začasnimi predpisi, ki ostanejo v veljavi lo tako dolgo, dokler no bodo izgotovljeno legitimacijo, ki se predvidevajo v dotični ministrski naredili. Kakor poroča beograjska »Politika*, > izdajo ministrstvo saohračaja naslednjo objavo: Ker se naredba o olajšavah za vožnjo na državnih železnicah in ladjah zaradi tehničnih ovir nekoliko časa šo ne moro razglasiti, se jo žolozni-olajeave za polovično vožnjo ceno samo za enkratno potovanje (dokler no bodo izgotovljeno legitimacijo) in sicer: t.) aktivnim oficirjem v uniformi ali v civilni obleki in njihovim rodbinam; višji oficirji imajo pravico do vseh treh razredov, nižji pa samo do drugega ali tretjega razreda. 2.) vojaškim uradnikom, državnim civilnim uradnikom in učiteljem ljudskih šol ter njihovim rodbinam, kakor tudi vpokojencem, njihovim vdovam in otrokom ter uradnim slugam ter njihovim rodbinam. Olajšavo bo bodo dovoljevalo na pismeno prošnje, ki morajo biti kolkovano (2 dinarja) in potrjene od uradnega predstojnika, vpokojencem pa na plačilno polo. l^oš-njo j» vlagati pri kompetentnih žolezni--kLh direkcijah ali pri direkciji za rečno plovbo. * «Ferijalnl saveza oproščen plaSeva-nja pristojbin. Minister za finance jo «Fc-rljaftii eavez» v Beogradu kakor tudi vse njegove odbore in podružnice oprostil plačevanja vseh pristojbin za vso vlo-;;a in dopise, ki jih pošiljajo državnim nblastvom, razen pristojbin v civilnih pravdah. * Smrtna kosa. V javni bolnici je nenadno umrl član slovensko opere Anton Zerlini. Pogreb v četrtek dne 7. julija ob štirih popoldne iz deželno bolnico. * Razpis službe tajnika Jugosloven-skega Sokolskega Saveza in strojepiske. Starešinstvo Jugoslovanskega Sokolskega Saveza razpisu jo službo tajnika Ju-goslovenskoga Sokolskega Saveza in službe strojepiske. Plača po dogovora. Prošnje z dokazili zmožnosti jo vložiti do 22. t. m. pri starešinstvu Jugosloven-skega Sokolskega Saveza y Ljubljani, Narodni dom. * Uspeh protisokolske pridige. Kot odgovor na protisokolsko hujskajočo pridigo zloglasnega žužemberškega dekana Gnidovca se je na občnem zboru tamkajšnjega Sokola nabrala vsota 130 K za gradnjo Sokolskega doma Sokola I. v Ljubljani. Nabrano vsoto smo izročili svojemu namenu. Darovalcem se izreka zahvala! * Sokol I. se najtopleje zahvaljuje ;r. Zorčiču, restavraterju hotela «Tri-glav>, za darilo 1000 K (tisoč kron) o priliki dobro uspelega družabnega večera ob zaključku dneva < gradbe in cvetja* dno 3. julija 1921 jo se pridružijo v Celju izlotniki celjskega trgovskega društva. Oni, ki se odbijejo iz Ljubljano z večernim vlakom, pre- | noče v Mariboru. — Druga skupina dospe v Maribor v nedeljo, dno 10. julija ob •I. uri 44 min. Nato se odbijejo vsi skupaj ob 5. uri v Sv. Lovrenc (ona postaja nad Falo), od tam peš po prekrasni dravski dolini k Dov. M. v Puščavi ter čez hrib v Falo (1 uro). Ob 8. uri zjutraj si ogledajo izletniki v Fali električno centralo tor se odpoljeji ob 11. uri 59 min. v Ruše. Tamkaj si oglodajo tovarno za dušik. V Rušah bodo tudi kosilo. Iz Ruš so odpeljejo izletniki ob 20. uri 19 min. v Maribor in od tam v Ljubljano. Dotičniki, ki so nameravajo odpeljati žo ob 10. uri 50 min. iz Maribora, bodo imeli v Rušah voz na razpolago. Ravnateljstvo Južno železnice je dovolilo društvu za ta izlet polovično vožnjo. Vožnja stane za osobo tretji razred tja in nazaj 25 dinarjov. Gg. člana in prijatelje društva opozarjamo na ta poučen izlet in jih vabimo, da no zamudo ugodno priliko ogledati si ta svctovnoznana podjetja. Dotični, ki so nameravajo izleta udeležiti, naj svojo udeležbo čimprej prijavijo. — Prijave sprejema društvo «Merkur». Denar jo vpo-slati naproj. Društvena pisarna, Ljubljana, Gradišče štev. 17, I. nadstr. • Vojaški koncert na vrtu hotela «.0nl-on» v Ljubljani so vrši dne 7. t. m. od pol 8. do pol 11. tiro zvečer. * Kdo sme v Ameriko. Ameriški konzulat v Zagrebu javlja, da z današnjim dnovom zopet, začno izdajati vizume za izseljence. Nedavno odobre- f Prcrsvefa Nove odlične moči na ljubljanski operi. Uprava Narodnega sledališča je angažirala odličnega slovenskega umetnika gospoda Julija Detet ta, lirskega basista dunajske državne opere, pcvca svetovnega slovesa. — Razen tega ie že nastavljen junaški tenor gospod Marcel Sovil-skl, ki jc z velikim uspehom gostoval koncem sezone v «Tosci». — Zasiguran je tudi vstop znanega višjega režišerja, gospoda Vladhnlrja Marcka, v. naš operni ansambel. .Ingres V druženja gledaliških Igralcev. Včera) popoldne jc bil kongres, ki sc ga jc udeležilo okoli 180 članov Iz vseh krajev Jugoslavije, končan. Dopoldne sta zborovali finančna hi Interna sekcija in sekcija za gledališki zakon. V plenarni seji je poročal Cvijanovič o pen-zijskem fondu zagrebških igralcev. Pri tej priliki jc bila jako živahna debaia o plačah igralcev. Predlog g. Oostlča iz Beograda, da nal Udružcnjc pristopi «Sa-vezu umnih radnika> je bil odklonjen. Olede nameščanja ruskih Igralcev jc prodrlo pomirjevalno stališče. Sledila jo razprava o pravilih Udruženja in gledališkem zakonu. «Vesna> št. 2 se le zaradi tehničnih ovir zakasnila ter izide koncem tega tedna v večjem obsegu z zanimivejšo in bogatejšo vsebino. Odslc) bo izhajala redno sredi vsakega meseca. ni ameriški zakon, ki v bistvu omejuje dohod tujcev v Zcdinjeno države, dajo prednost nasbvinjim osebam: starišem, sestram, otrokom izpod 13 lot starim in zaročenkam ameriških državljanov; soprogam, starišem, sestram, otrokom izpod 13 let starim in zaročenkam onih oseb, za katere obstoje potrebni pogoji za pridobitev državljanstva, katere osebo so služilo v vojski Zcdinjenih držav ali mornarico za časa svetovne vojne, ali ki so zaprosili za ameriško državljanstvo; končno tujcem, ki se vračajo z obiska v inozemstvu. Sorodstvo je treba dokazati z dokumenti. Iz naše kraljevine so sme od 1. julija 1921 do 30. junija 1922 priseliti v Ameriko 6.405 oseh. * V ljubljanski porodnišnici je bilo v j prvi polovici letošnjega leta (do 1. juli- ^ y de$ko meščansko žolo Naše šole Ustni zrelostni Izpit na mestnem dekli škem llcelu v Ljubljani K zrelostnemu izpitu v poletnem roku se Jo prijavilo 12 golenk. Zrelostna komisija, kateri je predsedoval g. ravnatelj I. drž. gimnazije Novak, jc aprobirala gdč. Milena Koneč-nikova iz Oornjegrada z odliko. Za zrele so bilo proglašene sledeče kandidatke: Demšar Antonija, Drukcv Olga, Oabcr-šek Marija, Oostiša Nada, Kcmperlc Mit-ka, Kremžar Mara. Kttšar Ana, Obcrsnel Zora in Potokar Mira. Dve golenki sta bili reproblranl, ena na pol leta, druga na eno leto. Oolenke delajo zrelostni izpit šele v jesenskem roku 1.1. Maturo na ljubljanski realki, ki sc jc vršila od 2. do 6. julija, so napravili sledeči realci: Brcskvar Silvester (z odliko). Clulia Marijan, Czizek Otmar, Oa-brščik Rudolf, Oregorlč Ivo, Jaklič Boris, Kitam Ladislav, Kos Miroslav, Kranjc Ivan, Lipovšck Rafael, Maycr Marijan, Pirjavec Stanislav, Platncr Josip, Radin Milan (r odliko), Saksida Josip, Stcrle Marijan, Urbane Franc (z odliko, Vlrnik Franc, Wcbcr Viktor, Wedcnlg Miroslav, Zajec Boris in Žitko Vladimir ter ekster-mista Dollnar Zdenko in Grohar Ivan. Reprobiranih Je bilo za pol leta pet kandidatov, eden je zaradi bolezni odstopil. Deška meščanska šola v Ptuju. Vpiso- ja) 413 porodov. Število porodov so roj še nadaljo dvigujo v primeri z lau-skiln letom. (Primerjaj «Xjivo>, štev. 8.) Zdravstveno stanje v Ljubljani. V dobi od 26. junija do 2. julija sc jo v mestni občini ljubljanski rodilo 27 otrok, umrlo pa 18 moškili iu 8 žensk, skupaj 26 oseb in sicer: 10 za jotiko, 2 za možgansko kapjo, 1 za pljučnico. 1 za rakom in 12 oseb vsled drugih naravnih smrtnih vzrokov. Od umrlih jo bilo 13 domačinov in 13 tujcev. Naznanjene nalezljive bolezni: 1 slučaj škrlatice in 1 slučaj griže. Oba bolnika sta ostala v domači oskrbi. * Avtomobilna zveza Lescc-Blcd. Generalni komisarijat za tujski promet v Sloveniji nam javlja, da so otvori 9. t. m. avtomobilna zvoza mod Lescami in Bledom. Avtomobili bodo vozili k jutranjim in večernim ljubljanskim vlakom. Voznfna za osebo 20 K. * Vozna pošta iz Kranja na Jezersko. Tourist Office nam javlja, da vozi iz Kranja na Jezersko dvosedežen poštni voz, ki odhaja iz Kranja ob 8.45 in so vrača v Kranj ob 18.30. V drugi polovici tega meseca sc otvori med Kranjem in Jezerskim tudi avtomobilni promet. * Otvoritev poštne nabiralnicc Jevnica. Dno 16. julija 1921. so otvori v Jevnici (občina Kresnice) poštna nabiralnica z uradnim nazivom Jevnica (Kresnice). Nabiralnica spada v okraj poštnega urada v Ptuju se vrši v ponedeljek 12. septembra 1921. od 8. do 12. ure v pisarni ravnateljstva v novih prostorih deške meščanske šole v bivši vojašnici pri pošti. Novinci naj v spremstvu staršev prinesejo s seboj Izpričevalo ljudske šole. Izpisek iz krstne knjige in domovnico. * Deška in dekliška meščanska šola v Tržiču, so vsem darovalcem in dobrotnikom šole za njihovo naklonjenost in pomoč srčno zahvaljuje. Za nabavo učil in 6amončil revnim učencem so darovali: g. dr. Karel baron Boren 2000 K, gosp. Glanzmann & Gassner 2000 K, g. Peter Kozina 1000 K, g. K. B. Mallv 500 K in telovadno blazino, g. I. Moliui 400 K in dva zvezka risalnega papirja, g. Mirko Kmet 400 K, g. ing. Karel Polak 100 K, g. Anton Jelene 400 K, g. V. Raitharek 300 K, g. Ivan Mally 200 K, g. Karel Globočnik 200 K, g. Josip Potokar 200 kron, g. Ivan Papov 200 K, g. Karel Golmajer 200 K, g. Deu Franc 100 K, g. Karel Rueh 100 K, g. Pollak St. 40 K, Neimenovani 40 K, g. Avgust Primožič 50 K, g. Verdir Josip 20 K, Tržiški fan-tjo 500 K, g. Franc Abačič 100 K, g. An-kelo Ivan, g. Aman Franc, g. Dovžan Ivan so darovali les za prireditev šolar-ske delavnice, g. Bocak Karel, g. Mar-kelj Anton in g. Domig Josip pa so napravili zastonj ali proti mali odškodnini razna učila in telovadno orodje. Vsem, DESETURNl DELOVNI ČAS V MALI OBRTI. Ker obstoja med obrtniki. vzHc obltrV v listih, šo vedno nejasnost y tolmačenju uredbe o delovnem času z dne 8. aprila 1921., nal služi obrtnikom nastopno y pojasnilo: 1.) V manjših obrtnih obratih, v katerih se ne uporablja elementarna (kakor ii. pr. parna, vodna, električna itd.) sila ter v posameznem samostojnem podjetju (obratu) ni več kakor pet delavcev zaposlenih, morejo pristojna obrtna nadzor-ništva (inspckcijc rada) dovoliti podaljšanje delovnega časa na največ deset ur dnevno ali 60 tir tedensko. 2.) Med dclavcc je všteti v zmislu naredbe tudi vajence, oziroma .volonterje ter celotno število ne sme presegati števila pet. i.) Obrtna nadzorništva Izdajajo zadevna dovolila samo na pismeno prošnjo podjetnika (obrtnika), ako ie potreba podaljšanja utemeljena in dokazana, in to za dobo, dokler traja potreba in dokler ostane obrat kot manjši obrat v zmislu uredbe ministrstva socilalnc politike z dne 8. aprila 1921., priobčcnc v Uradnem listu št. 43 z dne 28. aprila t.l. 4.) Stranke iz ljubljanskega, logaškega, kranjskega, radovljiškega, kamniškega, litijskega, kočevskega, novomeškega, črnomaljskega in krškega okrajnega gla- varstva, naj sc obračajo v ,vseh zadevah na obrtno nadzornlštvo v Ljubljani. Stranke iz okrožja ccllskcga, brežiškega, slovenjgraškcga, konjiškega in pre-vaijskcga okrajnega glavarstva naj se obračajo y, teh zadevah na obrtno nadzornlštvo v Celju, stranke iz okrožja mariborskega, ljutomerskega, ptujskega in murskosobotskega okrajnega glavarstva pa na obrtno nadzorništvo v Maribor. Omenjena nadzornlštva vrše v območju teh glavarstev nadzorovanje o delovnem času, dajejo dovolila za delo čez uro ter kaznujejo prestopek v okviru omenjene uredbe. 5.) Nadure, preko normalnih osem ur dnevno, oziroma 48 ur tedensko se mora tudi v manjših obratih plačati 50 odstotkov više nego normalne delovne ure. Pri akordantili, oziroma plači od komada se smatra za plačo normalne delovne ure oseminštirideseti del skupne tedenske mezde 48urncga dela. 6.) Noben podjetnik ali obrtnik In tudi noben namestnik ali nameščenec (nadzornik, delovodja Itd.) ul upravičen samo-lastno podaljšati normalni delovni čas, t. j. preko osem tir dnevno, oziroma 48 ur tedensko, niti ne sine brez dovolila obrtnega nadzorništva svojemu delavstvu dovoliti tako prekoračenje, ako bi isto hotelo prostovoljno delati preko normalnega delavnega časa. V vseh slučajih se kaznuje podjetnik, oziroma obrtnik z denarno kaznijo od deset do 500 dinarjev. 7.) Mladinske delavce (vajcnce) do izpolnjenega 16. leta. katere glasom starih predpisov podjetnik, oziroma obrtnik ne sme zaposliti dalje kakor osem ur dnevno, sc tudi v slučaju, da ima podjetnik (obrtnik) dovolilo na nadurno delo, nc sme zaposlcvatl preko osem ur dnevno. 8.) Prošnjo glede podaljšanja delovnega časa nI treba kolkovatl, slccr pa morajo odgovarjati običajnim uradnim vlogam. Da se rešitve prošenj zaradi pomanjkljivosti ne zavlečejo, je razun utemeljitve potrebe navesti tudi imena vseh zaposlenih oseb in njih zaposlenost (pomočnik (ca), vajenec (ka), pomožni dclavcc (ka) itd.) ter podali izjavo, da se ne obratuje z nikako elementarno silo. 9.) Ker so vse zadevne uredbe skoraj v veljavi in so obrtna nadzorništva tudi žc pričela z brezizjemnim kaznovanjem, se vse obrtnike nujno opozarja, da se točno drže predpisov o osemurnem delavniku; vsi oni pa, ki imajo pravico zaprositi za deseturni delavnik, naj to nemudoma store in nikakor nc prekoračijo osemurni delavni čas, dokler niso v posesti dovoljenja. Noben ni varen, da ne bi ga kdo ovadil ali da nc bi ga nenadoma obiskal obrtni nadzornik. Najvočjo izdatko tehtevajo plače 'drifiM nlh nameščencev, t. j. 38 mitljMfl, pol—I pa doprinosi dTžawi za pocenitev ihft Državni dolg Avstrije znaša okoli tli milijard kron. Promet bankovcev jc n» šal 15. m. m. 47.20 milijarde kron. Vprašanje socializacije nemški!) premogovnikov. Komisija za sOeljaliia cijo so bavi s tosi vprašanjem žo vefl nego dvo leti, ali Se ni dosegli ničesar, temveč so kaže vodno bolj, kako je teži ko rešiti ta problemi. Nekateri ckstreion! pripadniki socijalizacija so se ideji žo izneverili. V zadnjem času sc jo zborovanje rudarjev zopet, bavllo s sodjaliza cijo. Zahtevali so od vlado, da žc vendar enkrat, prične R socijalizacijo. => Propad dveh pariških in eno »liri« ške velebanke. V Parizu sta insolvent ni dve velolianki Banrpto industriello do Chine> in Socinitu centrale des Bs-ti-qua de Province«. V Ziirichu jo ustavila izplačila »Ziiricher Dopositenbank-. Omejitev obrata železarne v Vitko-vleah (CSR). ftolozarua v Vitkovicah, ki zaposlovala doslej 20.000 delavcev, namerava tekom tega meseca HfltlO delav. cem odpovedati, ker so obrati omejijo. = Belgijska zunanja trgovina v prvem četrtletju. Izvoz tdaga znaša 1911 mili jonov belgijskih frankov proti 1729 milijonov v istem razdobju lanskoga leta. Uvoz »naša v prvem četrtletju 3741 mi lijonov belgijskih frankov proti 8073 mi, lijonom v istem času lanskega loTa. =» Papirnata povodenj v Rusiji. I'o uradnem ruskem poročilu so jo do 1. aprila ti.natiskalo v Rusiji za 1168 milijard rabljev. Do boljševiškega gospodar stva jo bilo r prometu samo 2? milijard rubljov. => Švicarski državni dolgovi. Po švi carski uradni statistki znaša švicarski državni dolg 5 mitjard 300 milijonov Sv frankov. Na loto plača Švica 250 milijo nov frankov obresti. — Za zboljšanje razmer na borzah. Da se preprečijo perturbacijo na borzah in skakanjo dolarjev, je sprejela reparacij ska komisija predlog naj Nemčija svojo odškodninsko obvoznost, za junij izplača za poskus v raznih evropskih demtruk " Angleški dolgovi. Po uradnem poročilu je odplačala Anglija od svojih ino zemskih dolgov v zadnjih dvoh letih 503,287.000 funtov šterlingov. Glavni upnik so Zodinjono države z 979,704.006 funti šterlingi, potom Kanada s 53,339.00* funti šterlingi. rwi <.. v,-. j\ =■- stanje hmelja v Slovenskih Goricah. Šele zadnje dni meseca j-mija. je nastalo poletno vreme, katerega so bilo * Dramska sekcija jug. napred. aka- Kresnice, kateremu jo tudi podrejena in hvala! dem. društva «Jadrau» uprizori v soboto, dne 9. julija t. 1. ob 20. uri v Čitalnici v Kamniku, Cankarjevo farso fPo-hujšanjo v dolini Šentflorjanski». Po predstav! prosta zabava s plesom. Vabimo k obilni udeležbi. * Jug. napred. akadent. društvo »Jadran« se prav prisrčno zahvaljuje za lju-bernjivo pogostitev in prijazen sprejem njegovo dramske sekcije, o priliki gostovanja v dneh 2. in 3. julija t. 1. v Krškem, tako bratom Sokolom, kakor l ud i požrtvovalnim narodnim damam, ki so nam s svojim sodelovanjem pripomogle do kar najlepšega moralnega in gmotnega uspeha. — Odbor. * Dijaška kuhinja «Domoviua» je letošnje šolsko leto podpirala 115 dijakov - srednješolcev ter razdelila 16.009 obedov in 11.070 večerij, skupno 37.079 porcij. Te številke jasno govore, k3.ko potrebna in socijalno velevažoa je ta dijaška kuhinja. Želeti je, da bi jo ja.v-noet — zlasti pa trgovski krogi — izdatnejše podpirali. * Občni zbor fllharmonične družbe v Ljubljani Dne 14. julija ob pol devetih zvečer se vrši rodni občni zbor filharmo-nične dražba v Ljubljani v dvorani Mestnega donui. Nal dnevnem radu je «A11 right! Pustiva torej Kolumbovo jajce. Hotel sem vam samo reči, da je kupčija, ki sem jo zamislil v najino obojestransko korist, podobna Kolumbovemu jajcu. Nikdo ni mislil na to, da bi postavil jajce tako, kakor ga je postavil Kolumb, ravno tako pa ni mislil nikdo na to, da napravi kupčijo z državnimi papirji velike vojvodine Mi-norke. Toliko in toliko ve!jih in manjših oderuhov se je bavilo s temi kupčijami, ki so jim leto za letom nesle bogate dobičke in velike procente. Ta je zaslužil več, oni manj, mogoče pa je tudi kdo kaj izgubil, toda drug drugemu so bili na potu ni nikdo ni mislil na to, da vzame vso kupčijo sam v svoje ro- ke. Vi pa »wte, gospod Issacs, da živimo danes v dobi trustov in da mali obrati danes ne uspevajo. Ah smem vzeti eno vaših dobrih cigar?* Gospod Isaacs je primignil, Collin si je nažgal cigaro in mirno nadaljeval: «Te dni sem porabil vse prilike in vsa sredstva, da sc informiram o finančnem in gospodarskem položaju velike vojvodine Minorke. Vaša mala zadevica se mi ni zdela tako nujna, ker sem bil prepričan, da se nam ni ničesar bati od Horn-stein-Markoviča. Seveda, do vseh posameznosti nisem mogel priti, glavne podatke pa sem si vendarle priskrbel. Hočem vam govoriti samo o posameznih točkah, ki sovam več ali manj že jasne. Državni dolg velike vojvodine Minorke je izdan v obligacijah po 200, 500 in 1000 peset, ki za njih jamči država. Ako ste torej na primer dali posoijlo v znesku 500.000 peset, izdali ste ga v najmanj 600 obligacijah po 1000 peset, mogoče tudi v manjših svo tali. Banke, ki so dale denar, so do- bile za varnost posojila fa aH oty zalog, kako državno posestvo, dr. žavni monopol ali pa davke. E)o sem je vse v redu. Sedaj pa pride precej huda stvar V slučaju, ako bi velika vojvodina Minorka tekom enega leta ne mogla izplačati ob, resti ali amortizacije, pridržale so si banke v pogodbi izrecno pravi, co, da prevzamejo nadzorstvo in upravo zaloga v svoje roke, zagotovile so si posebne upravne str o. ške za upravo in vzdrzanje zajoga. Ti pogoji pa ostanejo v veljaj Jo-liko časa, dokler vojvodina Mfrmr-ka ne izplača vseh zaostalih obresti, amortizacij in amortizacijskih obresti. To je ta nesrminost, gospod Isaacs. Ti mali in veliki oderuhi so dobro vedeli, da mislijo o takih kupčijah vsi pošteni bankirji tako kot vi, a oni so tudi najbolje vedeli, kako neugoden je finančni položaj vojvodine Minorke. Njeni državni dolgovi segajo v 18. sto. letje nazaj, torej je popolnoma jasno, da vojvodina ne more v do. ločenem roku izplačati svojih obveznosti. (Dalje.) ©13 Kreditni zavod za trgovino BrM?avrt mtalov: Krcdlt Hubli»na Prešernova ulica 50, v 9astnem poslo$iu. Obrestovanje vlog, nakup Sn prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz In valut, borzna naročila, predujmi fn krediti vsake vrste, eskompt In Bnkaso menic ter kuponov, nakazila v tu- In inozemstvo, safe-deposits itd. Itd. Ljubljana, Telefon št. 40 In 457 H ovarniška zaloga papirja tolstih ln pt^ralifelh potrebč&la. ZaloSoištvo rntnourstnlh razglednic. M. Tičan, Ljubljana Sprejme se i<*8 5-3 = Arhitekt ii^ mestni stavbenik VILJEM TREO Ljubljana, Gosposvetska o. 10. lolefon interorb. St. 103. Ustanovljeno 1.1850. ta priporoča za zgradbe vseh Trst ter iz-vršuje načrta in prorafitme. ;io m—ta ffijl 'I boljla moč, samostojna mauufakiuristinja, ▼ večjo trgovino z mešanim blagom t lepem trgu Slovenije. Plača po dogovora. Ostala oskrba t bi5i. — Ponudbe z zahtevo plače na upr&vniStvo „Jutra" pod „Dobra močc. Proti dobri najemnini se išče Cista mebiirana soba enonadstropna hiša u Mariboru, dve minuti od kolodvora oddaljena, ob glavni cesti, z devetimi stanovanji, s trgovskim, za vfako obrt sposobnim lokalom in velikim vrtom. Pozve se pri posest ici Mariji Novak, Maribor, Bnika oesta 49. 1080 Preklic. Podpisani preklicujem, ker sem po Savinski dolini po nedolžnem obrekoval brezposelne trboveljske rudarje Ivana Pajka Antona Pez-dira, Miho Cavnika in Antona Brotenarja. pranc Qr||f 1082 Trbovlje I., Eetje 117. Bemin, ta j lahek po K 23 — teiek po K 2150 za lis, z električno razsvetljavo 1073 8 i franko skladišče, oddaja v vsaki množini takoj ali 20. luiii. aufore!erat Lfubl ano. Dunajska cesta 5Q. Sklicujte se pri svojih m a™ naročilih na oglase v „ Jutru"! 10 Najstarejša izdslovalnica perila. Najfinejši izdelek. * Perilo po meri. C. i. HAMANN _Mestni *r»gr 8«_ Ženitna ponudba. Katera devojka ali vdova brez otrnk, ki ima prijazno vilo, posestvo ali kaj premoženja v gotovini, se želi poročiti s samskim gospodom £8 ih let z zasigurano eksistenco, naj posije svoj naslov s priloženo sliko na i „UpanJe", postni predal 61. 14, Trbovlje 1., Slovenija. 1083 Tajnost pod častno besedo zajamčena. 662 28 Tovarna JOS. REIC Barva vsakovrstno blago. Kemično čisti obleke. Svotlolika ovratnike, za- liBbtjtos,Peijangki nasip 4. Podružnioa: Seienliurgosa n.4 PODRUŽNICE: MARIBOR NOVO MESTO Gosposka nI. 38. Glavni trg. Ppoda se: pestnice in srajce_ KOČEVJE 8tev. 39. parni stroj kompletni dinamostroj 1081 Odvetnik dr. Juro Jan prej v Trstu in na Koroškem v Maribor (nasproti sodišču). Ravnokar ustanovljena in z nainoDsjilm materialom opremljena TIS« ANTON HODE ioi8 Celje, Razlagova ulica 12 3-2 izdeluje vsakovrstne tiskovine za urade, notarje, vojaška oblastva, trgovce, obrtnike, društva itd.; tiska knjige, brošure, časopise, umetniške tiskovine in barvotiske vseh vrst. Postrežba strogo solidna in konkurenčne cene. Proračuni in vzorci črk brezplačno na razpolago. V lastni knjigoveznici se izvršujejo vsa v stroko spadajoča dela. Lastna izdelovainica štampilij iz kavčuka. 1087 2-8 i zmožen in izurjen v montiranju in popravljanju vsakovrstnih elektromotorjev, ! zmožen v vseh vrstah električnih napeljav in verziran v vseh varnostnih I predpisih. Razen prostega stanovanja, razsvetljave, kurjave in vrta dobro ! plačo po dogovoru. Nastop po možnosti takoj. Ponudbe in osebni obisk pri šentjanžkem premogokopu And. Jakil, Krmelj (Dolenjsko), 45 k. s., 110 volt, 330 amp., onakosmerni tok in Tnsi 4.0 k. s., nosa kompletna naprava za izdelovanje marmelade, j Eolinska tovarna v Ljubljani. popolnoma veščega vseh bančnik poslov in sposobnega za namestnika ravnatelja, išče velebanka v Ljubljani. Tesarje spreimo IVAN Z&KOTHIK, mestni te-sarski mojster, parna žaga, LJUBLJANA, Dunajska cesta 46. 1086 Slikane reklame I na ograji „Ljubljanskega veli-; kega semnja" izvršuje tudi po umetniški predlogi črkoslikar FILIP PRIST0U v Ljubljani hotel pri Maližn. io87 Pravkar je izšel ponatis znamenitega Jutravega" romana, ki je vzbujal splošno pozornost: F Ponudbe z označbo žalitev ni&tvo ..Jutra na uprav- 1078 3-3 novo s Albin Ogris novo1- Borba za jugoslovansko državo. Cena 32 K, po pošti K 1-80 več. Kdor se boče poučiti, kako so amUrall naISi iz6eljenei med svetovno vojno v Parim, Londonu, Rimu, Washingtonu in dr. za Jugoslavijo in kakšne tožkoče so morali premagati, naj čita Ogrisovo knjigo. Spis nudi popolnoma nova, doeedaj pri nas nesnana, dejstva. Knjigo naročajte pri 207 20 Tiskovni zadrug! v Ljubljani, Sodna ulica 6. ERJAVEC & TUR6C 799 »pri Zlati lopati" 26-9 trgovina z Selesmine (prej HammerscHmidt) Ljubljana, Valvazorjev trg št. 7 ! nasproti krlževnllke cerkve. |T!| j Zaloga cementa in karbida. Cena 15 K, po pošti 2 K več. ftaša se pri upmničtvu Jutra", Ljubljana, Ssdaa uliea G. Uprava Narodnega (gledališča v Ljubljani naznanja, da je nenadoma preminul zaslužni član naše opere, gospod • 9 za, vkuhavsnjo sadja in povrtnin is čistega stekla po '/, in 'A litra ter prave gumi-obročke 1077 ima v zalogi tvrdka S—2 Lovpo Petoyap, Ivanjkovci a« Zemeljski ostanki pokojnikovi se bodo prenesli iz* mrtvašnice deželne bolnice v Četrtek, dne 7„ julija ob 4. url popoldne na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! V Ljubljani, dne 6. julija 1931. Natisnila Delniška tiskarna, d. d. v LiubManii